Progresivni davek na osebne dohodke
IZVRŠNI svet Slovenije je dal v javno obravnavo predlog zakona o progresivnem davku na prese-žene osebne dohodke. Ta ukrep je naša javnost že dlje časa pričakovala, saj naj bi vpeljal red in več samodiscipline v posamezne delovne or-ganizacije. Nekatere izredno odstopajo od še ra-zumnih normativov pri izplačilih osebnih dohod-kov. V večini delovnih organizacij Iahko ugotav-ljamo, da je notranja delitev sredstev še vedno racionalna in ekonomsko upravičena. Pojavljajo se vseeno primeri, da je ta delitev osebnih dohod-kov tudi v takih organizacijah neprimerna iz eko-nomskega pa tudi socialno-političnega vidika.
Predlog zakona o progresivnem obdavčenju preseženih osebnih dohodkov naj bi odpravili ne-upravičene razlike v osebnih dohodkih in uve-ljavil večje družbeao usmerjanje le-teh. To naj bi dosegli s sporazumevanjem, ali pa z zakonom določeno, višino osebnih dohodkov. Ta ukrep naj bi omilil, če že ne more preprečiti ekonomskih in socialnih posledic neprimerne delitve. Te na-stajajo zaradi monopolnega položaja nekaterih delovnih organizacij, konjunkture in vzrokov, ki so neodvisni od same delovne organizacije.
Ceprav lahko označimo pristop k urejevanju nereda pri nagrajevanju za pozitivno akcijo, bo prinesel ta ukrep nova odprta vprašanja. Kot proračunski instrument bi lahko odtegoval go-spodarstvu dodatna sredstva. Progresivni davek se tudi v svojem bistvu ne vklaplja v reformna prizadevanja, ki naj bi znižala gospodarske obre-menitve in ustvarila razmerje delitve med družbo in gospodarstvom 30:70, kar je predvidela tudi reforma. Vprašanje je, ali se bodo konjunkturna podjetja odrekla visokih osebnih dohodkov na račun nekaj  milijonov v svojih skladih.
Nadaljnje vprašanje, ki se pojavlja ob name-ravani uvedbi progresivnega davka na osebne dohodke je, ali ne bo ta davek ponovno zavrl in-tegracijske procese v jugoslovanskem gopsodar-stvu, obenem pa destimulativno vplival na nadalj-nji proces rasti produktivnosti. Zbrana sredstva iz omenjene davščine se naj bi stekala v repub-liškem skladu za intervencije v gospodarstvu. To pomeni, da bi bila sredstva znova odtegnjena gospodarstvu in bi o teh lahko odločal edino upravni aparat. Pri tem pa ne bi mogel nihče pre-prečiti, da se pridobljena sredstva ne bi ponovno prelila kot investicije, morda tudi v izven gospo-darske dejavnosti. Vsekakor pa je nevzdržno, da bi davščine iz presežkov osebnih dohodkov pla-čevalo samo gospodarstvo, ker so tudi za nego-spodarske dejavnosti značilne kršitve preseženih osebnih dohodkov. Uvedba progresivnega obdav-čenja izplačil osebnih dohodkov bo morala poseči tudi na negospodarska področja in tako prepre-čiti nekontroliran porast potrošnje na negospo-darskem področju.
Predviden ukrep pa kaže vse namene ponovne obremenitve gospodarskih organizacij. Morda bi bilo bolje sprejeti dogovore o poprečnih stopnjah akumulacije za posamezne viške in uvesti prispe-vek na presežke akumulacije. Na tak način bi lažje izenačevali položaj o delitvi osebnih dohod-kov in bistveneje vplivali na pogoje poslovanja in gospodarjenja.
Bojan ŠTULAR