¦*-- "Wieiu*^ . St. 21. V Gorici, 23. maja 1884. „SoLa" izhaja vsak petek in velj» poCifjnna I. i.40 Pol li-ta 1'ri imunilih in u?,.» tuui rui ..;«»--fl«*tcaA" se placuje r,a uavacluu tr»sti>p- 8 kr. «e se tiskn 1 krat ni,«. i.« pr^to, SOČA ¦Pasamexne ^tevitk^ ae dobivajo po 8 kr. v tAbsSfcruicah V gospoeki ulici lilizu ,.lioh kndj", na stavem trgu in v mriski ulici iov v Trstti, via Ca-soima, D. Dopisi naj ; e blagovoljno poSHjajo Viro.hiiiivu ,',Sfic««" v Gorici ria Traviiiku ItJ,!., uui'j&mna paopraViiiStvu „S(>So" Via della C«drsL 4.TT. " Rokopiei se ne vradajo; ctypisi naj :B6 blagovoljno frankujojo,— DelaJcora in drttgiai nep«!po2niin m norocoina enilii, akoie oglage pri opravnifitvu, Peska v 06I! AH je Sofinini bralcera znana bascn o bolniku in zdravoiku ? Br^as vsem lie bode v spominu, pa ce bi tudi bila, nikakor ne Skodi, ako jo lukaj po* grejemo. Basem se glasi: Bolnika je vprafial zdravnik, kako tnu je bilo po nofi, Veo 1106 son se potil, mu oil go von. To je L<» dobro, pravi zdravnik. Drugo jutr© mil pove bolnik, da ga je vso nofi mrzlica tresla Ki* ne de\ rece mu sdravuik, to je dobro. Tretje jutro ga spet popraSa, zdravnik, kako je spal. NiC ue-sem spal, odgovort mu bolnik, po vseh udih me je trgalo. NiC ae ne boj, rede inu zdravnik, to je prav dobro. Ko ziiravnik odide, pride prijatflj k boltiiku in ga popraia, kako m poiuti. Tako dobro, odgovori um bolnik;, da me bode od samih dobrot skoro konec. Cloveku si j.sob no tezko de, ako spozna, da mu resnico prikrivajo in ga % iazjo tolazljo, — Tako go-fori oaten. Ceron jo pripovedujemo? 7M6, ker se nam adf, kakor bi jo bil itarodavni basnicar pisal v proroikem duhu in jo okrojil po nn§ih itedanjih Wostnih razme-rrth Bolnik je elovemki naroil in zdravnik je najno-vejsi nil doevmk in ujogovi tomilljeniki. »Soca" se a tern Benjarainom v slov. fia«0|usji do zdaj id pp^ala, meoda ga niti iraenovala nij. Pov^dati moramo zato* roj stojim brakcm, da jo ta dnevnik iiastal v»led uesrfdnega razpora uaiih bratov na Kranjskein in da ta dneviuk zdaj dan na dan pritiigtije hlovcn.skcjini narodu, naj bode zmcren Y svojih zahtcvaiijih» naj uc tirja pravic, katere se mu nikdar ne bodo dale, ker se mu dati ne morejo, uaj ne nadleguje vlade, da jo ne oE'owlji itd, itd. Ohl ironije, kakerSne §e nij vide! in sliial svet! Slovenskemu narodu pridigovati o politiCm zmernosti ia ogiti ga poni^nostiI! To se nam zdi, kakor bi kdo IaLnega iu sestradanegft svaril, naj ne j6, ker bi se utegaii preobjesti, alt kakor bi kdo zajCka u5il, naj ne bode hudomuSeti in naj ue grize okolo sebe. Dokler so le koristolovci iu prevrtljivci nasto-pali kot apostolt polittcne zmernosti, nij se nam vred-no zdelo zavrafati jib, ker smo bill preverjeni, da je na§e razunmiStvo toliko politieno zrelo, da ne pojdc za njimf. Ont it ved6, zakaj zdaj takd pridigujejo in kakl piSt'jo, a mi pa tudi venio, d& so ti gospodje Se uteraj bill to, kar smo mi le danes in da so vcera LISTEK. Listine o „tolminskem puntu". ,Habent sua fatu Ubolli.* V zgodovioi pod imeaom tolminski punt znani dogodek I. IT IS ima svojo vainost ne le za Tolmin-ako nego za vse Gort§ko, ker st» se ga udele^ili kmetje ikoro iz vse grofije. Toibe o stiskanji in zatiranji kmetov bile so takrat sploSoe. Zlasti „rabotaa, t. j. pisilno obdelovanje zemlje ali preva^anje pridelkov, tladita je zelo naSe Ijudstvo, GraSCine nakladale so jo \bb&\ svojevoljno in zafetevale v vefii nieri nego so imele po ^urba^i8 pravico. Tako so morali n. pr. toirainski kniefje rabotati svojim grofoia po veckrat na leto celo ˇ VileS iu §e naprej v tr^aSko okolico. JPoleg tolmiaske gra§Cine bili sti v tem obziru na sla-bera glasu §e de via ska in rihenberSka. Zlasti lastniki poskdnje, grofi L a n t a i e r i, zabtevali bo tako neznosna bremena od svojih podlo2nih, kakor grofi Coronini v Tolminu. Naravno je, da so se Tolminci vefikrat siloma upirali nepravicriim zahtevain graSdine. Zato so jib. grofi opiso^aK, da so ^k pmttanju nagnjeni* (»incli-nati alia ribellione8). Ze I. 1627 bill so se Tolminci nprli tedanjenm lastnikn gra§6ine Vidu Durnber-gLu. L. 1656 uprejo se drugikrat grofu Petru Antonu Coroniau, ali gra§ka vlada jib je z lepa porairila. Ker §ro& bwo cebali tlaCiti bvojUj kwafa*i &&& Tolminci z natpi vred zajemali u eklede, vkatero zdaj pljujejo. I Da pa vender danes razpravljamo to nam do konca neprijetno stvar, razlog je ta, ker se jo na&im policuim ornahljivcem pridruiil ptsatelj % Dunaja ki si je na d r u g e m polji uabral o b»I o zaslug, raoi, ki una mad muni tudi kakor blag filovek iu vzorea rodoljub mnogo spoitovaluev in degtiteljev. Zdaj se nam ne zdl vuL pametno uiolcutl, ker vcmo, da jib je mnogo iued nami, ki no uapenjajo radi svojih mo-^janov in se rajSi povujajo za drugimi, katere druga-fie spoStujejo. In kaj ufii ta novi pristafi nnernosti? Pravi, da se nam predobro godf, da amo presiti prenapeti, da zgol objestnost govori iz nas, da imaino v narod-Hem oziru —- Ce ne vse, kar po pravici moremo ti-rjati, pa vsaj toliko, „da nam je imfta narodiiost do-volj utrjena in zagotovljena, tak6 da nam so ni bati zanjo." Nadalje nam oCita, da „»& ivojimi prenapetimi in nepremiStjonimi zahtcvami, se svojim otrOCje-strust* nim nasprotovanjem staviroo v uevarnost §o to, kar smo si priborili in nekoliko tudi zadobili brez svoje zasluge* ,..., No kaj porefieS k tettiu ti nbogi GorifiAn In ti mukotrpni latran'? Ali ne OujoS, da ti je narodnost dovolj utrjena in zatovljena, da se bi ni bati zanjo. Kaj ees* je vefi ? In ti KoroSec in stajerec, ali ne vidiS, kako dati na dan greiiS ua milost duuajskega pisatelja, ali ne CutiS grde neltvaleiuosU, ker neCeS Ipripoznati, kaj se ti je dalo brez tvoje zasluge. In kaj porefiemo mi ua to ? Nid druzega nego: »Uog, odpusti mu, ker mog ne ve", kaj dela.a Slabega naineua pii tern nij imel, pisal je le o stvari, katere ne pozna. Mo^ ne 2ivi iued nami, ne vidi, ne sligi naSih vzdihov — da jib Sliiati neCe, tcga ne veruje-mo. Fa ue cudimo se toliko njemu, ki hzc eel clo* veSki vek 2ivl v tujem svetu, temvec strmimo gleda-jo6 predrznost na§ib domaCih 8oprifinikovM, katere bi morala vselej, kedar kaj tacega izroce" tiskarnici, obliti rudecica, ako bi v njih doii §e biio kaj tistega cuta, ki se sram imeuuje. Mi da smo prenapeti in nepremiSljeni v svojih zabtevaujih ? Mi se utapljamo iu klicemo ua poma-ganje, a uam se odgovarja, da se samo Salitno. Tako uam odgovarja narodojak, naie gore list, mo2, od ka-terega bi so bili vsemu drugemu prej nadejali. Od koder bi nas moralo solnce greti, od onde nas bije 1. 1703 svoje prito^be vladi v 15 to5kah. Vlada je spoznala krivice, ki so se godile tlacanom ter je zau-kazala grofu Jakobu Antonu due 7. marca 1703, da ne sme zahtevati od Tolmincev rabote zunaj goriSke dezele in siter le po Tolminskcm brezplaCno, po ostali giofiji pa proti od^kodniui za kouje in vozove, aii uikoli ve6 kot po dv^krat na leto od vsakega kmeta, Ali to ni pomagalo za dolgo, ker 1. 1713 zaCelo je zopet vreti na Tolminskem. Od todi an je razSiril upor skoro po vsem Gonskem, zlasti po Kanalskem, Brdib, vipaski doliai, Krasu in DevinSCini. Uporniki so se dobio uredili in posedli vse va2nej§e| ptehode ob dezelni meji. Najbolj so sodelovali kmetje iz Tol-mina, Kanala, BaujSie, Grgarja, Uihanbiiga in Pod-grada (Schwarzenegg) pri Rodiku. Vsca upornikov Stelo se je do 6000. Ti so posedli Gorico, pregoali cesarske uradnike, postavili zacasno revolucjonarno vlado ter pobirali davke, colniuo iu mitaino. Toda njih poSenjanje trajalo je le malo casa. Vlada je poslala iz Kariovca granifiarjev pod vodstvom Ferdinanda Ernesta pi. Kulmera. Taje prav mirno in brezstrastno postopal, da je kmete v kratkem Casu pomiril in brez posebne sile razpodil. Prijel pa je dvaiasedemdeset glavnih krivcev in §un-tarjev, katere so postavili pred za to izbrano in od gra§ke vlade pooblaSfieuo komisijo, ki je dospela 29. junija 1713 v Gorico. Njen piedsednik je bil Hani-bal Alfons Emanuel knez P ores a, uda pa tajni svetovalec in notranjeavstrijski podnamestnik Janez KriStof grof Wilde n stein ski, ter dvomi svetovalec Janea Joief ni. Luidl, Tft muL To je britko, to bolt. Ne, tacega ofiitanja uesmo zasluiilit Ozfimo so zflaj malopo naSih pokrajloah in po-glcjmo, kako nam je onde naia narodnont utrjena in zagotovljenn. Pri nas na QoriSkem nam uradi dopiau-jejo % vefiine v laftkein ali nemSkem jeziku. Obto^e-nega Slovenca postavijo pied porotniko druge narod-noati, vsa razpiava se vr5( v jeziku njemu neznanem, od vsega zV6 lie to, kar mu tolmuc pietolmaCi. V Avstriji se tak6 postopa menda Batno U z istrsko ra-jo. NflSa mladina mora se poleg svojega materinega jezika priufiati U v rosni mladosti tudi nemikemu, ako hofie stopiti v srodnjo Sole, kar Is oCevldna kri-viea nasproti drugim narodnostim. Da eeld v jedno-vazredno ljudako Solo na vrivajo nemSCino, kar je proti postavi in proti vsem pravllom pedagoglke. V Mosedni Iatri je to slabSe. Slovanski latran je tako ncfire^Mi, da so pod njim |oce pot, po katorl hotli, kakor pravi pregovor. Korotdn, oj Korotdn, tl niijhiijSa naiih ran, kaj pa poreccS ti k oCitanju du* najskega pisatolia? All so ti ne zdi, kakor bi bil tvoj krvnl neprijatolj najel ti brata, ki o tvojl narodni nefereci burke brije. Ti proajaMS, da ae tvojl deci vaaj dovoli uCiti m brati in apoznavati resnico sv. vero v nmtcrinem jeziku. A tvoj rojak, slovenskl pi-satelj, ti pravi, da si pronapet, da zahtevaS, kar so ti dati ne more. Malo malo boljo godi se Stajei'skim bratom, ki dan za dnevora stoje na branlku in odbijajo z uma bistrimi m«ai navale silnega in brezobezirnega prdtiv-nika. A kaj so si priborili? Samo to, da jili naSi sovra^niki napadajo zdaj so H vecjo strastjo in z iz-datnejsimi sredstvi. Pa ne bojte se, bratje za va§o narodnost, dunajski piaatelj vara jo zagotavlja. Mirno greste labko poSivat. Kak6 stoji narodua stvar na Kranjskem? Go-tovo bolje, nego kder si bodi drogde na Sloveuskem, ali tak6 vender ne, kakor bi nas janiCarji novega dnev-nika radi uverili. Uradi z vecine Se uradujejo nemSki in slovenskim strankam ki ni5 nem§ki ne zuajo, po> Siljajo nemska pisma. Kak6 se pri sodi§Lih godi slo-veu^ini, imeli smo veLkrat priliko osvedofiiti se tudi zadnji cas v -81. Narodu* A kar se sloVenske srednje Sole tiLe, ne pozabite, kak6 dosleduo g. minister uka pri vsaki priliki zatrjuje, da je ta niija srednja Sola samo na poakuSnjo in da se lebko jutri pielevi zopet v nemsko. komi3ya je zborovala in preiskovala dobri dve leti. Ednajset glavnih Suntarjev je data obesiti, oslalih 61 pa je obsodila v 2apor in izgubo ali vaega premoiSenja ali jednega dela. To obsodbo je potrdila notranjeav-stcijBka vlada 12. julija 1716, samo da je pomilostila vse one, ki niso bili Se dostati svoje kazni, mzuiiala zapleno gremo2enja na 3/4, 2/3, % iu l/3 od vsega imetka. O tern dogodku ohranilo se je okolo 500 pisem in listin v arhivu grada O r t e n b u r g pri Spitalu na KoroSkem. Tja jih je dai prenesti knez Porcia, ker Ortenburg je U od I. 1662 lastnina te knezje rodo-vine. Listine obsegajo veCinoma navedbe tajnega sve-tovalstva, doplse notraujeavstrijske vlade in kamore v Gradcu ter poro5ila komisije na tu omenjene oblasti; potem pa vse polno presliSevalnth zapisnikov in pri-iaoj obto2enih, kakor tudi drugih, ki so bili od upornikov poSkodovani. Zdi se pa, da so ue nekatere listiue izgubile, ali pa se nahajajo kje drugodi. Ko je c. kr. vojaSki arhiv na Duhaji za te listine izvedel, naprosil je aedanjega lastnika ortenbur-skega, kneza Ferdinanda Porcia, naj jih njemu pre-pusti. Tako so oi'potovalc tc za naSo domaeo zgodo-vino tako vaiSne listine na Dunaj v oddelek za vo-jaSko zgodovino. Ls tiste, ki se tiCejo osebe zgore omenjenega Hanibala Porcia, ostale so Se v Ortenbur-gu. (Beck —Widmannstetter, Ueber Archive in Karn-ten, natisnjeno v 8Mittheiiangeii der k. k. Central-commission ftk Erforschung uud Erhaitung der Kunst I und hi8toriscoen Denkmaie. 1884, Bd, $. P g» I V|U.-V^ Pa denimo, da je res narodna stvar na Kranj-skera na toljSih nogah, nego je v resnici. Ali res mi-slite, da cam je potem sl«v. narodnost povsod zago-tovljeua? 0 kako se varate! Ali je pa morebiti uekaj resnice aa tern, kar se v novejs'em casu bolj ali raaoj glasno Sepeta, da tu gre samo za kraujsko klobaso in za kranjski cvifiek. Ako je temu res tako, potem bodite uverjcni — vi grobokopi slovenskega naroda, da vara bode va§a klobasa Ultra presedala, osole' vam jo takd, da vas uaglo mine vsa slast do nje, in tudi va§ cvifiek vara zagreni. Pisatelj z Danaja se tolazi, da vefiina naroda ne misli takd, kakor mi prcnapctnezi hi se le dudi, zakaj ta vefiina mold. Prijatelj! da ti je slisati to vecrao naroda, za-grmela bi ti tako neljubo na uho, da bi ti za vaelej preSla z>Ija zlorabiti papir, na kateri pi§e$ svoja du-najska pisma, in Se dalje greSiti na potrpeznost slo-veoskega naroda. In gotovi smo, da bi te Se toga poletja videli na poti v slov, Kanoso, bodi si na ja. Visarje alt pa k sv. Jozefu v Bicraane, morebiti cclo po uazih kolenih. ____ DeLelni kulturni svet za Gorisko. Slovensko politicno druStvo ,SlogaK v Gorki, katererau je po druStvenih pravilih nauten, brnniti vsakorSne pravice in koristi Slovencev na GoriSkem, sklenilo je bilo ? obcnem zboru 17. januurja t l.pro-§nj<* do visokega c. k. poljedelskega ministerstva na Duuaji, naj bi storilo potrebne korake, to je: naj bi predloid© deleluerau zboru goriikeraa in se svojira npyivom podprlo oacrt postave za vpeljanje d e it e I-n © g a k u 11 u r u e g a s v e t a na < lor is kern. Visoka vlada je o koristi In potrebi deielnih kultarnih sve-tov tako prepricana, da je pred leti nenaproSena pred-lozila dezeluemu zboru isterskemu doticm nacrt itt da |e na Ce skein, ko se dezelni zbor ni hotel poprijeti vladnega nucita, po sili in po svoji voiji uvedla de-ielni kuUurni svet. Tak svet patreben je tudi na Gori-Skera, keruie nad 100 letobstojeca c. k. kmetijska d r u ib a n e z a d o & t u j e vee vsestranskim potrebam nialega kmetijstva, kakorsuo je vecinom v nasi dezeli, Enako je bilo najbrze tudi ? Istri, kjer je visoka vlada laid razpustila c. k. kmetijsko druStvo v Kovinji. Malenm kmetu je pri stop k goriSkemu druStvu in udeleiievanje pri drultveuih posvetovaujih o t e i. e n ali nemogoc; zato je zastopano v druStvu skoro ediuo le veliko posestvo z ravnine bnkraj Soce. Veliki posestuiki iu odvetniki pii vsi svoji dobri voiji ne morejo poznati potreb nialega posestnika, s katerim nifi ali le ma!o obcojejo, ia katerega poscstev ne po-znajo, ker jib niso videli, ni inalo ni veliko. Glede kmetijstva je sicer dobro, da se dajejo na de2elo kmetom raznovrstoe podpore v denaru aii iX-vini, kakor se je dalo n. pr. letos posestnikora v hi i-bavitih krajih 12 juncev belanske (Mdllthal) vrstc; ali z iivo besedo in v medsebojnem obfievanji v pod-druznicah bi take podpoie imele veliko vedji pomen. Poddruzn isko 2i?ljenje je pri nasi kmetijski diu^bi menda enako nidi; dezelni kulturni svet o-braca pa svojo glavno skib na delovanje v poddruz-nicab. Pro§nja aSlogeB bila je utemeljena s tehtniini razlogi; zato jo je visoko c. k. ministerstvo poslalo veleslavnemu c. k. namestni§tvu v Trst, naj pove svoje mnenje v tej zadevi. NamestniStvo poslalo jo je de-2elnemu odborn gori§kerau, dezelni odbor pa c. k. kmetijski dnizbi, torej tisti ustauovi, ki bi vsled u-vedenja de^elnega kalturoega sveta bila nepotrebua. Osrednji odbor kmetijske dru^begoiiSke jeimel 5. t. m. sejo, katere so se udelezili uasledoji p. n. g«»spodje: vitez Viljem Bitter, padpredsednik; baron Franc Bechbach, vladni zastopnik; vitez Ivan Gasser, zastopnik dezelnega odbora; potem odborniki: Be-nardelli Miklavz, Ivan Bolle, Bruschina Lenard, vitez Evgen Giordano, Franc pi. Gironcolr, grof Marttica Miklav2, dr. Franc Marani, grof Pace Budolf, Franc Perozzi iz TerZa, dr. V^nuti Karol, dr, Franc Verze-gnassi in dr. Eduvard Seitz. Vitez dr. Albert Levi se je izgovoril, da ni mogel priti; zapisnikoval je dru-Stveni tajnik Velicogna. BSloginiB pro§nji se je vnela v odboru fivabna razprava, a vsi odborniki so bili'v tem jedini, da bi bilo vpeljanje dezelnega kalrarnega Bveta b r e z k o r i s t i, ker c. k. kmetijska druzba varuje nad sto let z vsemi sredstvi in s popolno ne-pri3tranostjo kmetijske koristi vse de2ele. Enoglasno se je sklenilo, naj odgovori druStveno predsednistvo dezelnemu odboru v zauikavnem smisla o pro§nji po-litiinega dru§tva BSlogaB in naj ob enem zavrne v odgovom razloge, v proSnji navedeue, kot neveljavne. Slavuemu dezelnemu odboru in vsakterenm, ki pozna razmere, v katerih zivimo, bil je odgovor c. k. kmetijskega druStva znan, §e predno je bilo o tem posvetovanje. Kmetijska dvuzba ne more sebi jame kopati in izpodrezavati si srSnih 2il; kdor koli hofie skrbeti za dru§tveno mofi, mora gledati na to, da druStvo ne dobi nevarnib konkurentov, lekmalcev. Odgovor kmetijskega druStva je y tem oziru brez po-mena, ker od nikogar se ne more zabtevati, naj si dene vrv okoli vratu ter naj se zadu§i. Veiikega po-mena pa je porocilo v druStvenem glasilu „Atti e peinorie^ q imettovaci seju Koga so- arastopll %ore i navedeui odborniki? v fiegavem imenu sg govoiili? | ali niso dejansko potrdili, kar je 8SlogaB v svoji pro-* Snji naglaSala, da audi posestuik v drustvu ni zasto-| pan ? Gg. odboruikain uoLeiat» aifiesar ocitati; ali to I morajo tami priznati, da zastopaj^ skoro izklju6no ravno stran ob SoLi. Nti&smo reci, da so on: tega I kiivt; ali tajiti ne morejo, da ni tako. | V nekem oziru se pa sklepu odborovemu ne I moremo precuditi. Odbor »e je izrazil, da deietnt kul-I turni svet bi bil naGoriSkem brez koristi (inutile). Go-j spoda, kako to umete? Meiiiioo, da dezelni kulturni svet S bi dcloval ali ztuvea kmetijakega druStva, ali pa na-I mesto njega. Ako bi delal nam^sto dru&tva, bil bi | tiste koristi, katero ima sedaj kmetijsko druStvo, ali j pa Se vecje (in tega se liadejamo); ako bi pa delal | zraveu ali p«dfg Lmi-tiidkega dru^tva, bi bil tudi ko-j ris>ten, ker ako bi ttrzeta d >bila «d kmetijskega druSt-I va 12 juncev in u>l.Uo zopet ol kuJtunu'go. sveta, ! inula bi jib 21, kar je gvttovo vec ko 12. Dezelni | kulturui svet bil bt totvj na vsak naftln k o r i s t c u iu tako ne moremo pritiditi osrednjemu odboru j kmetijskega dru>tva, ki pravi, da bi bil brez koristi. j OmiMijcni odbor pravi dalje, da deluje kmetij^ko J dtuStvo uze nad &t»> b-t z vsemi siedhtvi in s popolno j uepristrano-itjo. Tega mu nikilo ne zawikuje. ali to tr-j dimo, da sedanja sredstva (delovanje brez p o d- d r u z n i c in s pielim neposrediijitu uplivom na male kmete) ne zadostujejo. Zdi se nam, da se ne pregre-] §imo zoper Iogiko, ako refeemo, da k^r dosedaaje I dtustvo pri vsi svoji dobri voiji ne zadostuje vsem potrebam malih poseatnikov, uaj se osnuje drogo, ki i bi uplivalo v prvi vrati na te. To je naSe mnenje, j kateiega iiikouror uc usilujemo. Dopisi. j 6orica; 10. niaja. (Izv. dop.) Ker je ffCorriere* I due 17. t. m. pad naslovoin „Confeienza scolastica* I marsikako neresaico porocal, naj sledi objektive.i opis I one okrajue ufiiteljske konfercuce za mesto GorieO; I ki se je vrSila due 14. L m, I Navzo^ih je bilo 35 gg. nc-iteljev in uC'iteljic I mestnib Sol, c. k. vadtiic in uLitclji§La. Predsedoval I je c. k. okr. Sols, nadzoruik, prof. On lot. Pozdrav I predseduika in dosedunja navada, da so sc ova zho-I rovaiija vrSila h a in o v ifalijan.ikftu jeziku, priicorula I sta g. prof. dokt. Kos-a (a ne „maestro Coos"), da I je stavil predlog, naj se debate, posvetovauja in za-I pisnikovaoje vrSijo samo v nemskem jeziku, ker so I vsi udje one konference zmozni nemS(5ineT a ne vsi I ob enem italfjanScme. Po daljSej debati, katere se je I udelezil predseduik, uciteljica Vogricb, ntonsig. Ma-| ru§ic in prof. Motz, se je sprejel skoro j e d it o g 1 a »-I n o predlog g. prof. plem. Kleinmayr-a: ffVsak ud I uC-iteljske okrajue kouference ima pravico govoriti v j jeziku, katerega je najbol] zmo^en, toiaj v sloven-1 skem, italijanskem alt nemSkem jeziku. Zapisnikarja I morata biti ve§ca teh jezikov in ravno tako predsed-I nik ali njega namestuik, ki iraata dolznost toltnaati j iz jednega jezika v drugi. Zapisniki pa se vodijo v I italijanSeini". I Zapisnikarja se volita po predlogu prof. Kleio- I mayr-a gg. ufiitelja Faveti in Skobiu. I Na to se izvolita po dvakratuem voljenji kot I delegata za dczetoo solsko konferenco, ki bo koncem I septembra t. 1. pod predsedniStvom preC. g. ddL Sol. I uadzornika viteza Klodicu, gg. uCitelja Jacobi Anton j in Ipaviz Al. Kandidiit, katerega je predlagal mestui | u&tolj Samitz in za katerega je glasovala velika ve-I (ina c. k. uctteljev (gosp. vodja Hribar) je dobil 12 | glasov. Maujkalo je sloge. (Gospodicua Vogricb pri-I poroCala je g. Trojanleka; azmagal je mladi gospod j Jacobi). I Gospotije pf. Trojan§ek, uc'itelj Jacobi in drugi i so priSeli v posaineznostih kritikovati in svoje nasve-I te stavljati radi spremeinbn nPoucnih nacertov za j Primorsko*. Ker ui bilo ovega predmeta na duevnem j redu in je bilo vse debatovauje le jednostransko itt j povr§ao. je vsled predloga pf. Eleinraayr a zbor preSel I o teb receh na duevni red. Delegata pa imata dolz-I nost posvetovati 3e radi uCaih nacrtov z u&teljstvoui J mestnib Sol in obeh c. k. vadnic ter ueiteljiica. — I Potem so pri posameznib predlogib prsfiele „farsi stra-j da nella conferenza le idee slavofile* iti na dan slo-j vanoljubne ideje. Dobro znaiii i t a li j a a s k i ucitetj j G. iz Sfaregore — Bo2nedoline, je zahteval nekak I dvojezicni sNiirenbergertrichter*, da se v kratkem | privadi slovenaka mladina goviike okolice italijaaske-j ga jezika. Gospod vodja Hribar pojasni, da imamo v I novejSem Casu sloveusko-italijanske poucue kujige za J mladino ljudske Sole; a te omenjenemu gospodu uibo I po voiji, ker je niorua odvec BilirskoB, a ne tako slo-I vensko, kakor govorijo v Slarej gori. I G. utitelj Kumar zeli, naj bi se tudi ilalijan- I ski otroci privadili sloveuicine, kaaor nasprotoo slo-1 veaski italijangenie,. kar bi bilo v korist dezeli in J drzavi ter v prospeh posameznikom. I" G. predseduik oporeka zadujeruu z besedami: I Bda wtirdeu wirzu weit geheo*t zagli bi predated — I ia predmet se je koucal. Konefino se prav mirnim potom zvrSi Solska konferenca in to brez vsake disharmonije, brez po-sebnib ugovorov. Govorilo se je, kar konstalujemo in kar bi pa-troni 8Corrier-a" radi uikali, veciuom v nemskem jeziku; mimo tega v ostalih dveh de2elnih jezikih.— Sprejem predloga, ki doloeuje jednakopravnost vsch jezikov pri obravnavi teb konferencij, veselim srcem pozdravljamo, kajti sedaj se more vsak ud po vsej avojej znioznosti udeiezevati takih velsva^nib po-svetovanj. Doslej pa se je uze nekako mislilo, da bi se sluvenski ueitelji odstranili ter prikloplli okrajoi konferenci za okraj : okolica goriSka. — IZ Tolmina. 20. maja 1884. — Dne 11. maja zgubiU smo iz uase srediue vrlega mladeuiCa gospoda Josipa Kendo. Zgleden je bil v svojem zasebnem 2iv-Ijj'uji. Kot ucitelj skrbel je vedno, da se privadi iz-tocena nut miadiua nidiusti iu toLnemii izpoliiovanju v>akovrstmh dolzno^tij. Trudil se je, da bi dobila mladina dobro pollugo za naduljoo solunje. Gotovi stno, da njegov tiud ni bil brez uspidia, in da bo imi'l v Tolm:nu bvalezuib src. V privatuem (zasebnem) zivljenji vedel se je uiiruo in zuacajno. Besede in djauja so se popolnoma vjemala. Tujenmje bilo pri-klanjacije in prilizovanje, zato je bil tudi prtljubljen pri prosteni ljudstvu. Pa tudi v druStvenem zivljenji se je pokazal kot koristeo ud dioveske dru2bu. Nje-govemu izvanrednemn trudu se ima Totmin veliko zahvaliti, da je mladina zacela resno se druziti k po-duku v petji. S tem je tudi pokazal, da ni trcba, da bi sedel kdo na visokem stolu ali da bi bit strokov-njak, ako hoce kaj delati in (ioseel Zadostuje, ce kdo zna prijtai vsako stvar na pravem konei. Take* mu mladeniC'u, kateremu ^e studi zvijaca in samo-pridnost, bi bili zeleli, da bi se. bil Se bolje izuril v dobrth lastuostih, stave iu nasvetovane njeno premembe v obCno zadovolj'iost ter da vso stvar prej ko mogoce odpoSlje slavuemu dezelnemu odboru. Po-treba predrugacenja je v tem pad silao odividua in uujnat A euako nujna in fez v*e potrebna je pre-memba postave, zadevajoce domovinsko pravico,—dru-gafie bo gcrje obcinam I Bolnidki stroSki muoze se od leta do leta, da je strab in groza. Omenjam le eu izgled. Obciua J. J. stejo komaj okolo 80 itevilk, ima pa placati na bolniSkih stroskih aii mauj kot 1300 gld.l Za milcga Boga, k;im pridemo!? Siisi se i& dolga 6asa, da namerava vlada pted-loiiti v tem obziru drzavnerau zboru nafirt nove postave. Da bi le kaj ktnalu to storilal Da se to bi-treje ko mogoce uresoici naj skrfae v prvi vrsti naSi vrli poslaaci in naj bodo na to pozorui. Vsi jim bomo bvak-zui. Slavaim nasim posiaucem so razmere v tej zadevi na Primorskem dobro zuatie. Prebivalstvo na de2eli je vefiinoma revno, da, v ve«i krajih siromaSno. Ni cudo, da sili v mesta, zlasti v Trst, kjer se re-vez sre-cuega §tfje, Ce more kako sluzbo ali delo do-biti- 3Inogitn se tain pa tudi v resnici dobro godi: uajdejo sreLo, sluzijo denar. Cuduo pa je to: ce tr-zaSki aJi goriski okolican, ce Ipavec ali Kralevec v Ti&tu alt v Gorici §e tako dolg), tudi 20, 40 let zr-vi, Ce ves zaslu^ek tarn pusti, vsa mestna bremena nosi, se ma veadar node tarn priznati domovinstvo. Ako zboli, mora doraaea obfiiua zanj skrbeti iu pla-eevBti! Davki in bremena se mu znajo v xaestu na-klwlatif sprejeii $% za swjega mesta mmaja in,^* cejo. Odtod oni straSni bofnlSki stroSki. Enako se * godi glede delavcev v tovarnah ali fabrikah. 6e se ' ustavi v tej ali v onej tovarni delo, ali ce gre ta ali ona, kakor praviiw* ni'alirattt, moraubogi delavec do-mu ali s tiebuhom za kruhom, kamor ma jc drago. Zalostna osoda! In tacih slu&yev „bankrotuihtt to-vam je dandanes ue inalo in—da bi tako ne — bati se jih je pri deaaSnjem zauemarjanji bozjih in clo-veSkih postav Se vefi. In potem?! — Koliko mla« denicev gre iz dezele Se prav inladih v mesta!? 10, 20, tudi 40, 50 let delajo, se trudijc in upoiabljajo svoje moet io mestu in tujcu na korist, ko pa uiso veL za delo in trud, boiiisl vsled bolezni ali starosti, sprejme naj jih na svoje rame uboga rojstna obfiiua, Le tudi prav revna vasica. Kaj pa je taka oseba do-maei obciai konstila ? Je li njej kedaj kaj poinagala ? Cisto uic hi aikoli. Morda se v obcini Se dobro pu* zua ne; vefiaa oMiuarjev je morda §e uikdar videla ni. Kako se tedaj uedoUuim obcinarjem more »a-kladati ta breme! ? So li tocinarji krivi, da je ta ali oni v njeh obcini Bog ga vedi kedaj rojeu in naj bo tudi pred 15 leti uaeukiat oslabel? Dokler je bil delavec zdrav in trdeu, obrafialo ga je mesto pridno v svojo korist, >i.00 Glavni zastop v Gorici V ItoStelji St. 28. Stev. 301. Sazdas o gtipcudijih, ki se podelfi obiskovaltem poduka o pripravljanji svilodnega ^cmeaa po celiCuem si.steinu in o rabi mikroskopa za tii uauien. Iz podpore, ktero je dovoltlo visoko c. kr. kine-tijsko .ininistcrstvo v pro^pch svdoreje oa GoriSkem, podeli tukaj§nje c. k r. k n» e t i j s k o d r u d t v o deset Stipendijev po petnajst goldinarjev obiskovakem dveh teCajcv, pri katerih se bode poducevalo, kako se pripravlja svilodoo seme po celiLnem sistemu m kako se za ta namen rabi mtkroskop. Poduk bode na c. kr. svilorejskera. in viustveaeai pusku^evalisCi v Gorici. *Naraen teCajerna je, da se obiskovalci ptaktiino poduL6 v vsch tit lib, ki ae taejopriptavljanjit svilodnega semen* po celiiuem sistemu, iu kako je ravaati z mikroskopom, da se presodi zdiavstveno stanje se -mena. Podufievali se bodo v italijanskern in v sloven-skem jraiku mozki posebe in zcnsku posebe. TeCaj za mo2ke bo od 16. do 21. jnnija, za zeuske od 23. do 28. junija t. 1. Obiskovaketn se izio66 spricevala o prejetem poduku. Kdor zeli doseCi kak stipeudtj. naj puda doti-6no pismeno prosujo uradu c. kr. kmetijskega d r u &t v a najdalje do 8. junija t. 1. Stipendiji he bodo podeljevali samotakiin os«- bam, ki so uze prestopile 16. leto, ki so uze praktt- duo izurjene v sviloreji iu ki staimjejo v dezeli. C. KR. KMETIJSKO DRUSTYO v Goiici, 9. inaja 1884. Podprcdsc«lnik V. vitea RITTER. V GORICI via dei bagiii st. 4 so se odprle. Daje se poduk v plavanji. e i po dr. MaliLu je odlo^no n«jbolj§e zdravilo zoper protin ter reviuatizem, terganje po uilih, bolefiue v kri-ii tor zivcili, otekliuo, otrpnelc nde in kite jtd„ raalo C'asa ce so rabi, pa mine po poliicm tr-;anje, kar dokazujc obiino zahval. Zahteva naj se auto „cvet zoper trganje po dr. Malidu" s zraven stojecim znauieujein; l atoklenica 50 kr. _____ WtT Zahvala. *^HI S**§ai*tpf* Gospoda pi. XrnWczy-ju, lekarja-r tjubljani. Mojtt nuifi no na protinskfj bolezni na nogi sllno trpeli in razna floraaca zdravila bruzvsposno rabiii. Ko je pa boiezcn godalje hitjia prihajala in uze voc dnij nigo mogti stopiti na nogo, spiimnim na na VaS dr. lUallfcev protinskl evet po 50 kr. ter si ga nemudoma naroLitn. In re« imel je tudovit vspeh, da ho ko po kratkwj rabi oprostlll niudnih boleiin. B [topoliiim preprtdanjem prizuaratn torej dr. Malu'e*' protimiki evet kot izvrttno zdra?ilo in ga tm-kemu bolniku v jednakej bolezni priporoc-am. Valej blago. rodnosti pa i/.rckam najprisreuej^o zubvulo, z vsem spoStu-fanjea udani Fran Jug, poso*mik v Bmarji p. (Mji, MT Platiliiiki zeliMni sirup krajnski, "^M ztboren zoper kalftlj, brtpavost. vratobol, prsne in pljoine bolefiitie; 1 stekloniea 56 kr. Koriitnejtt nogo ni r trgovini «e nabajajofii soki in utropi. MP* Kri Oistilnc kroglice, v. kr. priv, "^m ne sjiii'Ie hi h« t rttjedriom gospodinjstvu pogreSafi in to «e uze ti-tudkrufc flijajno o»v«.»doiile pri zabatanjt filoveSkega telesa, glarobotu, otr|>«enib udih, skazenero /idodcu, jetrnih in obiatnib boteznih, r gkatuljah a 21 kr.; jeden zavoj » 6 ikatuljami i gold. 5 kr. RazpoSiljn so le jeden zavoj. Sfarnfcila Hi* izvr56: najliitreje h jiostaiin liov/etjcm v lekarni pri „$aiuoroguu M pi, fElS^T-ji si Mesinea ti?p t Ljubljasi. Itazoias o ^lipendijib, k« se podeli obiskovalcem ufinih te- Cajev za pripravljanj*' svilodnega semetia po celtincm sistentu in rabo mikroskopa za dot:cnu preiskave. Iz vladnih poJpor v pro.