Poštnina plačana T gotovim. Leto IX., št 3(^jutbo" xvtl, iv 15 a> ponedeljek 20. januarja Cena 2 Dir t^bviiiaivo. i^uujaoa, ft nari je va ulica Ö. — Telefon St. 3122, 8123, 3124, 3125, 8126. Loseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ul — Tel. 8492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2450. Podružnica Celje: Kocenova uHea St. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru fit. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v blSl dr. Baum-erartnerfa. Ponedeljska Izdaja „življenje in svet" Uredništvo: Iiftibtjsna: Knafljeva allea ». Telefon StTm2. 8123, 3124, 3125 ta 312ft. vaaV ponedeljek sjutraj. — Naroča m posebej ta velja po poèti prejemu» Din po raznatel-cfh dostavljena Dta 5.- meseCno. Ponedeljska todajn »Jutra« izhaja Maribor; Gosposka nHca U. Telefon •L 2440. Celje: Stroasmayerjeva nL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifo. Bolezen angleškega kralja nespremenjeno resna Angleški kralj Je še vedno v življenjski nevarnosti In Je njegova bolezen nespremenjeno resna - Vsa kraljevska rodbina ob bolnikovi postelji London, 19. januarja, r. Na gradu Sandringham, Ì50 km se verno vzhodno od Londona v grofiji Norfolk se bori 70-lefcai kralj Velike Britanije Jurij V. s hudo boleznijo. Pred par dnevi je obolel na lažjem bronhijalnem katarju, nastale pa so komplikacije, oslabelost srca in zastoj v krvnem obtoku. Komplikacije so se v teku včerajšnjega dne še povečale, tako da je ves angleški narod v hudih skrbeh za življenje svojega priljubljenega kralja. Ob kraljevi postelji so stalno zbrani njegovi osebni zdravniki, ki so včeraj pozvali na pomoč tudi znamenitega specialista za srčne bolezni Marica Cassi-dya. že včeraj so morali uporabljati po-sebene aparate za vdihavanje kisika, kar so že prejšnja leta, ko je kralj bolehal na pljučih, večkrat uspešno uporabljali. Kraljica Mary in vsi štirje sinovi s prestolonaslednikom na čelu so zbrani ob postelji obolelega kralja. Tudi vsi ostali člani kraljeve rodbine so zbrani v Sandringhamu. Le otroci yorskega princa, mali princeski Elizabeto in Mary-Rose, ki sta bili včeraj popoldne na obisku v Sandringhamu. so poslali nazaj v London in jima povedali, da je dedec, kakor nazivata svojega starega očeta, le lahko obolel. Kako resen je položaj kaže tudi dejstvo, da ministrski predsednik Baldwin, ki je vsak teden v soboto popoldne odpotoval na svoje posestvo v Cbequers, ostal tokrat v Londonu ter je v stalni zvezi s Sandringhamom. V Sandringham prihajajo z vseh delov sveta brzojavna in telefonska vprašanja o zdravstvenem stanju kralja. Angleški in inozemski novinarji so v velikem številu pohiteli v Sandringham, da na licu mesta črpajo informacije o zdrav ju kralja. Mali kraj je prenapolnjen , okolici ni mogoče dobiti niti ene postelje za prenočevanje. Prebival-Su> o Sandringhama in daljne okolice, s katerim je kralj ob svojih čestih posetih v Sandringhamu kaj rad občeval, je skoraj neprestano zbrano pred vhodom palai:« in nestrpno čaka na poročila zdravnikov o kraljevem zdravju. Pripovedujejo, da je kralj preteklo sredo, ko je jahal na izprehod po okolici, izgledal še zelo dobro in nihče ni niti slutil, da nosi v sebi kal bolezni. Domačini so prepričani, da se je kralj pri tej priliki prehladih ker ga od takrat ni bilo več na spregled. Tudi v Londonu vlada velika skrb zaradi bolezni kralja. Velike množice ljudi se do pozno v noe zbirajo pred Bucking-hamsko palačo ter nestrpno čakajo na zdravniška poročila. Danes so se vršile v vseh cerkvah sirom vse Anglije molitve za kraljevo ozdravljenje. V vvestminsterski opatiji je kanonik pozval vernike po končani pridigi, naj posvetijo enominutni molk molitvi za kralja. Mislim, je dejal, da na vsem svetu ni Angleža, ki ne bi delil skrbi kraljevske rodbine. Ne izgubimo upanja in nadejajmo se, da nam bo naš dobri kralj ostal ohranjen. Skoro vsi inozemski dvori so po svojih poslanikih v stalni zvezi s Sandringhamom in vsako uro dobivajo poročila o razvoju bolezni angleškega kralja. Iz inozemstva prihajajo številne brzojavke, ki izražajo simpatije do obolelega angleškega vladarja in mu žele skorajšnje okrevanje. j Kral Jurij je že leta 1928. prestal hudo bolezen. Takrat je po gripi dobil vnetje pljuč in zarebrnice, tako da so ga morali celo operirati. Bolezen se je takrat vlekla dolge mesece, vendar pa so zdravniki naposled rešili zdravje. Od takrat je bil kralj v stalni zdravniški negi. Na, vseh njegovih potovanjih ga je spremljala bolniška sestra in njegov osebni zdravnik ga je vsak dan preiskal. Le redko je v zadnjem času delal izlete in to le ob nau godnejšem vremeni!. Njegov zadnji izlet na konju preteklo s mio pa .je postal usoden. Kralj se je pri jahanju nekoliko spotil. Predno se .je vrnil domov je zapihal hladen veter, kar je povzročilo prehlad. Danes je odpotoval v Sandringham oantrburški nadškof, ki je dolgoletni osebni prijatelj kralja. Nemirna noč London. 19. januarja. AA. V Londonu vlada še vedno velika skrb za kraljevo zdravje. Kraljevo srce je. kakor poročajo, v t^ku včerajšnjega dne znatno oslabelo tako da so mu zdravniki morali dajati kinina. Danes ob 12.15 so kraljevi zdravniki Izdali tole uradno poročilo o zdravstvenem stanju kralja Jurija V.: Vzlic nemirno prespani noži kaže kralj se vedno veliko odpornost proti bolcsni. Kralj spi Pariz, 19. januarja. AA. Havas poroča iz Londona: Opolnoči je izšlo tob poročilo: Kralj mirno spi. Pred sestavo regentskega sveta ? London, 19. januarja. AA. V London je prispel princ Waleski in se sesfal s predsednikom vlade Baldwinom. O čem sta govorila, ni znano, mislijo pa, da so zdravniki namignili, da bi se utegnila kraljeva bolezen zavleči in da bi zato morda bilo treba po angleški ustavi sestaviti regentski svet. Vznemirjenje v Parizu Pariz, 19. januarja. AA Wavas poroča: Vznemirljive vesti iz Londona o zdrav- svtenem stanju kralja Jurija zbujajo veliko vznemirjenje tudi v francoski javnosti Izraz tega razpoloženja so današnji pariški jutranjiki, ki vsi priobčujejo na prvi strani slike kralja Jurija V. in dolga poročila iz Londoni o vladarjevi bolezni. Poročila popisujejo atmosfero, ki vlada v Sandringhamu te dni, poinih skrbi. Pri tej priliki se listi spominjajo, kako je bilo za nevarne bolezni kralja Jurija leta 1928, ko se je bojazen za vladirjevo življenje pokazala neutemeljenr Petit Parisien« pravi med drugim: Reči smemo, da tudi pri nas na Francosk m vsak posameznik s skrbjo izprašuje vsako uro, kokšne so vesti o zdravstvenem stanju vzvišenega bolnika, ki je naši domovini dal toliko dokazov prijateljstva in vživa pri nas splošno popularnost. Ni ga Francoza, ki ne bi želel, da bi angleški kralj prebolel bolezen in še dolgo živel v 3rečo in slavo svoje domovine. Nove zmage Abesincev Ras Kasa prodira Italijanom za hrbet pri Aksitmu, ras Sejum pa jih pritiska pri Makali, tako da bodo glavno fronto kmalu obkolili Addis Abeba, 19. januarja, o. Po vesteh, ki so danes prispele s severnega bojišča, so čete rasa Kase včeraj izvoje-vale veliko in krvavo bitko severno od Aksuma. Bas Kasa je s svojimi četami prodrl zapadno od Aksuma ter prodira sedaj proti vzhodu v smeri na Aduo. Njegov namen je obiti tudi Aduo in priti Italijanom za hrbet, tako da bi bila vsa armada na odseku Makale-Adua odrezana in obkoljena. Italijani se zavedajo te nevarnosti in se obupno branijo. Istočasno s prodiranjem čet rasa Kase na skrajnem severu so začele prodirati tudi čete rasa Sejuma na skrajnem jugu severne fronte ter so prodrle že 20 milj severno od Makale, ki je od vseh strani obkoljena. Italijanske čete se na vsej črta naglo umikajo in zapuščajo obilen plen, ker težkih avtomobilov, topov in strojnic v močvirnatem ozemlju ne morejo na umiku vzeti s seboj. Po vesteh z južnega bojišča je ras Desta že vzpostavil dobre zveze z zaledjem in se z vso naglico pripravlja, da vrže Italijane, ki so zadnje dni pri Dolu potisnili Abesince nazaj, zopet na prejšnje postojanke. Na južnem bojišču Italijani niso dosegli svojega namena London, 19. januarja. AA. Posebno poročilo Reuterjevega dopisnika z abesinskega bojišča: Medtem ko Italijani poročajo, da se njihova ofenziva okoli Dola že nekaj časa zmagovito nadaljuje, trde v Addis Abebi trdovratno, da o tej italijanski zmagi popolnoma nič ne vedo. Abesinska vlada je včeraj izdala komunike, v katerem kategorično trdi, da Italijani niso izvojevali ni-kake večje zmage v Ogadenu, da niso ubili 4.000 Abesincev in da niso prodrli 70 km. Komunike pravi, da so po poročilih z južnega bojišča italijanska letala bombardirala več krajev, zaradi česar so abesinske čete zapustile svoje dosedanje postojanke, edino zato, da se umaknejo v varnejša zavetišča. To je Italijanom dalo povod za nii-hova poročila, da so veliko . zmago. Vzlic tem protislovnim vestem je pa gotovo, da so italijanske čete po dolgih in skrbnih pripravah izvršile neko ofenzivo in zavzele nekatere objekte. Toda prav tako je gotovo, da svojega glavnega namena, to je ,da uničijo čete rasa Deste, ki so jim grozile na levem krilu, Italijani niso dosegli. Domnevati se sme, da so italijanske čete izrabile gibanje Abesincev, ker so abesinske čete zaradi hudega bombardiranja iz letal morale zavzeti druge postojanke. Ne sme se pa pozabiti, da so Abesinci glede oborožitve mnogo na slabšem od Italijanov, in da zato ni čudno, če imajo v boju z modernejšim orožjem več žrtev kakor njihov nasprotnik. Na severnem bojišču se Italijani trudijo, da utrde svoje sedanje postojanke, preden bi nastopila deževna doba. Italijani se bodo morali umakniti na prvotno črto Aksum—Adua—Adigrat Addis Abeba, 19. januarja, o. Dopisnik Agencije Havas poroča, da s severne fronte ni nobenih uradnih poročil. Slej ko prej pa se še vedno vzdržujejo vesti, da Abesinci na severnem bojišču stalno napredujejo in da so pregnali Italijane iz vse pokrajine Enderte, tako da je sedaj Makala od vSeh strani ob- koljena, Ker Italijani ne morejo poslati pomoči, smatrajo da je Makala za Italijane de-finitivno izgubljena, ter da se bodo morali sedaj še pred nastopom glavne deževne dobe umakniti nazaj na prvotno črto Aksum-Adua-Adigrat. Cesar odpotoval na severno fronte Desie. 19. januarja, o. Iz abesinskega glavnega stana poročajo, da je abesinski cesar Haile Selasi danes odpotoval na severno fronto, da sc ob začetku velike abesinske ofenzive, ki sc bo pričela prihodnje dni, po starem običaju postavi na čelo svoje vojske in jo porede v zmagoslaven boj. Cesarja, ki potuje z avtomobilom, spremlj aveč oklop-nih avtomobilov in oddelek cesarske garde na konjih. Cesarjevi vojaški svetovalci so mu STetOTali, naj se nikar ne podaja v nevarnost. toda cesar se ni dal pregovoriti. Njegov glavni stan bo začasno v Valdiji. Huda eksplozija v italijanski rafineriji Bari, 19. jamarja, o. V tukajšnji rafineriji minerà'nega olja je nastala danes popoldne strahovita eksplozija. Eksplodiral je velik tank oksigena. Detonacija je bila tako silna, da so jo občutili 25 km daleč naokrog. Pet oseb je bilo ubitih, 22 delavcev in več gasilcev pa hudo ranjenih. Ob lasti so uvedle strogo preiskpvn k?r sumijo, da gre za sabotažo. Petrolejske sankcije so stopile v ozadje Ženeva, 19. januarja, o. V tukajšnjih krogih napovedujejo, da na jutrišnji seji sveta Društva narodov ne bo niti govora o pe-trolejskih sankcijah proti Italiji. Tega mnenja so vsi, ki so pazljivo zasledovali dogodke preteklega tedna, zlasti v Parizu in Londonu. V zvezi s tem opozarjamo zlasti na dejstvo, da prihaja Eden, ki je bil doslej najodločnejši pobornik politike sankcij, tokrat v Ženevo z vezanimi rokan-i. Od Lavala pa ni niti najmanj pričakovati, da bi izpremenil svoje dosedanje stališče. Zaradi tega pričakujejo, da bo italijansko-abesinski spor stopil nekoliko v ozadje, razen, če se ne pripeti kaj izrednega in če ne bo kaka druga država sprožila vprašanja poostritve sankcij, kar pa je malo verjetno. Svet Društva narodov se bo bavil predvsem z emigrantskim vprašanjem, na jutrišnji seji pa bo razpravljal o sporu med Urugvajem in Sovjetsko Rusijo zaradi prekinitve diplomatskih odnošajev. Odbor osem najstorice, ki proučuje vprašanje sankcij se bo sestal šele 25. t. m Stockholm, 19. januarja, o. Zunanji minister Sanders je sinoči ob priliki zunanje politične debate v parlamentu izjuvü, da hoče Švedska točno izpolnjevati svoje obveznosti do Društva narodov in se pokori ti tudi vsem sankcijskim ukrepom. Kar pa se tiče poostritve sankcij, je na veliko presenečenje vse zbornice naglasil, da se drži švedska vlada v tem vprašanju skrajno rezervirano, ker ni prepričana, da bi se z poostritvijo sankcij obnovil mir v vzhodni I Afrik' Svečana otvoritev proge Veles—Prilep V navzočnosti zastopnika kralja in najvišjih dostojanstvenikov je bil včeraj otvorjen promet na novozgrajeni progi Veles—Prilep Veles, 19. januarja. Danes so svečano otvorili železniško progo Veles - Prilep. Otvoritvi je prisostvovalo mnogo uglednih osebnosti. Vlado so zastopali prometni minister dr. Spaho, gradbeni minister Marko Kožulj, minister za gozdove in rudnike Djuro Jankovič in minister brez portfelja dr. Krek. Razen njih so bili prisotni bivši prometni ministri Velizar Jankovič, Lazar Radivojevič in Ognjen Kuzmanič, odposlanec vojnega ministra brigadni general Jev-tič, predsednika Narodne skupščine in senata, ban vardarske banovine, skopski župan in mnogi drugi. Vsi odličniki so naj-prejprej počakali prihoda odposlanca Nj. Vel kralja in Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla, armijskega generala Vojislava Nikolajeviča. Pred vhodom je stal slavolok z napisi: živel kralj Peter II.! Slava in hvala neumrlemu najvišjemu dobrotniku juga, viteškemu kralju Aleksandru I. Ue-dinitelju! živela dična Jugoslavija! Ko so gostje stopili iz vlaka, je imel župan Velesa g. Markovič govor, v katerem je izrazil veliko veselje prebivalstva zaradi zgradbe te proge in največjo zahvalo vladi za njeno skrb za potrebe naroda. Nato je govoril prometni minister dr. Meh-med Spaho. V svojem govoru je minister predvsem poudaril slabo stanje našega prometa, zlasti železnic, kakršno je vladalo takoj po osvoboditvi, ter navajal, da je bilo treba takoj po zedinjenju posvetiti največjo pozornost obnovi obstoječih prog, nato pa gradnji novega železniškega omrežja. Mini- ster je naglasil, da se je takoj v začetku popolnoma razumel veliki pomen proge Veles - Prilep - Bdtolj ,ker ima zvezati važne pokrajine med seboj, ki doslej niso imele zveze z normalnotirno železnico in z glavnim železniškim omrežjem. Nato je minister poudaril, da je bila ta gradnja združena ne samo z velikimi tehničnimi težko-čami, temveč tudi z velikanskimi finančnimi žrtvami. Minister je končal svoj govor: Ko danes otvarjam to progo in jo izročam prometu, se iz srca zahvaljujem vsem tistnn, ki so pri njej sodelovali. Izrekam upravičeno nado, da bo ta nova železniška mreža služila napredku vsega tega kraja in blagostanju njegovega prebivalstva, obenem pa. da bo mnogo pripomogla k slavi in veličini naše drage domovine in vsega jugoslovenskcga naroda in našega mladega kralja Petra 11. Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II.! Naj živi kraljevski dom! Medtem ko so vsi navzočni prirejali viharne ovarije Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu ,se je minister dr. Spaho obrnil k zastopniku Nj. Vel. kralja armijskemu generalu Vojislavu Nikolajeviču in rekel: Gospod odposlanec Nj. VeL kralja! Prosim vas. da v imenu Nj. Vel. kralja prestrižete trak in simbolno otvorite progo. General g. Nikolajevi^ je otvoril proso z besedami: V imenu Nj. Vel. kralja otvarjam promet na progi Veles-Prilep. Potem so prisotni čestitali prometnemu ministru g. dr. Spahu, nakar se je vršila skupna zakuska. Japonci trgajo Kitajsko Na pritisk japonskih vojaških oblasti je bila prokla-mirana odcepitev notranje Mongolije — Odpor kitaj- skih nacionalnih krogov London, 19. januarja, o. Reuter poroča iz Pekinga, da je po uradno še nepotrjenih vesteh državni svet notranje Mongolije pod pritiskom japonskih vojaških oblasti proklainiral neodvisnost Notranje Mongolije in njeno odcepitev od Nankinga. Za prestolnico nove države je proglašeno mesto Cang-Pej, ki je 30 milj severno od glavne ceste Kangan-Urga. Šanghaj, 19. januarja, o. Kitajska nacionalna liga je izdala proglas na ves kitajski narod, v katerem obtožuje nankin-Sko vlado, da je premalo odporna proti težnjam Japoncev, ki hočejo Kitajsko razkosati. Ta popustljivost nankinške vlade silno slabi odpornost vsega kitajskega naroda in je to mnogo hujše, kakor pa bi bil poraz v primeru vojne z Japonsko. Nacionalna liga predlaga v svojem proglasu, naj se prihodnji teden po vsej Kitajski proglasi dan narodne žalosti. Tega dne naj vse kitajske nacionalne organizacije pri-rede manifestacije v znak žalosti za že izgubljenimi pokrajinami. Te manifestacije pa naj bodo obenem dokaz čvrste odločnosti kitajskega naroda, da brani nacionalno in politično nedeljivost ostale Kitajske. Proglas nacionalne lige je napravil v vse; kitajski javnosti zelo globok vtis. Kakoi se zatrjuje, je japonska vlada že zahtevala od kitajske vlade, naj zaradi tega progla^ sa razpusti kitajsko nacionalno ligo. Nanking, 19. januarja. AA. Britanski poslanik je protestiral zoper kršitev mednarodnih konvencij o železniškem prometu na Kitajskem. Čeprav je protest izro*il nankinški vladi, mislijo v političnih krogih, da je dejnnsko naslovljen na Japonsko. Praga je obvestila o razgovorih s Schuschniggom Beograd in Bukarešto Praga, 19. janauarja. o. Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Hodža je spre jel včeraj jngoslovenskega poslanika dr. Pro-tiča in rumunskega poslanika Emandija ter ju obvestil o svojih poSajanjih z avstrijskim zveznim kancelarjem dr. Schuschniggom. Jutri bo ministrski predsednik dr. Hodža o razgovorih z dr. Schuschniggom obširno poročal na seji ministrskega sveta. To obvestilo iasno demantira vse fantazije, ki jih je objavil tudi neki ljubljanski list o tem, da se hoče Češkoslovaška mimo Male antante sporazumeti z Avstrijo celo o povrat-ku Habsburžanov. Po paktu Male antante ne more nobena izmed njenih članic sklepati na lastno pest pogodb s kako tretjo državo. marveč mora to storiti le v sporazumu in ob pristanku ostalih dveh držav, tem bolj, ker predstavlja Mala antanta zunanje-politič-no celoto. Praški razgovori le kažejo, da je 7.ašel avstrijski klerikalni režim v zagato, iz katere naj mu sedaj pomaga Mala antanta.) Razkritje široko razpredene tihotapske organizacije Beograd, 19. januarja, p. V Čupriji so odkrili široko razpredeno tihotapsko družbo, ki se je bavila s tihotapstvom saharina in kresilnih kamnov za vžigalnike. Izvršene so bile številne aretacije. Družba je oskrbovala s tem blagom vse Pomoravje. Zanimivo je. da je imela družba svojega stalnega dobavitelja v Mariboru, ki je skrbel za dovoz tega blaga iz sosednje Avstrije. Oblasti 60 o tem obvestile mariborsko policijo, ki je v zvezi s to afero izvršila več aretacij. Kdo bo dobil volilno vlado v Franciji Rim, 19. januarja. AA. Agencija Stefani poroča iz Pariza: Na hodnikih poslanske zbornice so snoči razpravljali o možnosti krize po povratku g. Lavala iz ženeve. Splošno prevladuje prepričanje, da bo predsednik republike v vsakem slučaju podelil mandat g. Lavalu za rekonstrukcijo kabineta. Ce bi Lavai to odklonil, da bi vlado sestavil g. Sarraut. Njegova naloga bi bila izvedba parlamentarnih volitev. Ban v torek ne bo sprejemal strank Ljubljana. 19. januarja. AA. G. ban dr. Marico Natlačen v torek 21. januarja ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten iz Ljubljane. Alpinistična šola. Skioptično predavanje g. dr. V. Bohinca o ledeni dobi in vplivih ledenikov na naše ozemlje bo v torek, 21. t. m. (n? v sredo) v verandi hotela »Union«. Poleg prijavljencev vabljeni vsi, ki se zanimajo za alpinistiko. Začetek točno ob 20. T. k. Skala. . Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 19. januarja Takih nedelj smo letošnjo zimo vajeni, kakor slabih novic. Dopoldne hlad in nekaj megle, popoldne rosa z neba in vlaga, kamorkoli nameriš korake. Dolgčas, ki ga pa Ljubljančani znajo ugnati. Zakaj so pa gledališča in kino in kavarne! Obisk je bil povsod precej zadovoljiv. In ker nekaj damo tudi na staro tradicijo, je büo ponekod prav fletno tudi ob dehtečih kolinah. Večjega pomena je bila današnja nedelja za pravoslavne vernike. Znamenito Bo-gojavljenje, s katerim izzvenevajo božični prazniki, je bilo tudi v Ljubljani počaščeno s slovesnimi obredi blagoslovitve vode in z obhodom. Kakor je običajno, je tudi letos prisostvovalo svečanosti lepo število Ljubljančanov. Proslava rojstnega dne kraljeviča Tomi-slava. Gasilske čete Ljubljane in okolice so danes na slovesen način proslavile god svojega pokrovitelja, kraljeviča Tomislava. Ob 8. je v stolnici daroval gasilski kurat dr. Mihael Opeka zahvalno službo božjo, katere se je udeležilo več sto gasilcev v krojih poi vodstvom poveljnika ljubljanske čete g. Pristovška. Po službi božji so krenili pred Mestni dom, kjer jih je nagovoril žujp-ni tajnik g. Boris Roš in se jim zahvalil za številno udeležbo želeč, da bi bili v bodoče zvesti Nj. Vel. kralju Petru in svojemu vrhovnemu pokrovitelju kraljeviču To-mislavu. Nato so se gasilci razšli. Kraljevič Tomislav, drugorojenec Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije, sto- pa v deveto leto. 19. januarja 1928. ob 2.20 zjutraj so topovi oznanili prestolnici in vsej državi, da se je rodil drugi kraljevič, čigar začasno ime je bilo Andrej. Nj. Vel. kraljica Marija je bila takrat še v žalosti po svojem očetu rumimskem kralju Ferdinandu. Krst zdravega in krepkega princa je bil 25. januarja v dvorni kapeli, izbrali so Ime Tomislav, kum pa je bil angleški kralj Jurij, ki ga je zastopal poslanik Cu-nard. Kraljevič Tomislav se razvija zelo srečno, je za svoja leta prav krepak, odlika njegovega značaja j® velika vedrost in na moč prikupna ljubeznivost. Kakor poročajo iz Beograda, je bila danes služba božja v dvorni kapeli na Dedi-nju. Prisostvovali so Nj. Vel. kralj Peter H., Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. kr Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej, Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga, kneževiča Aleksander in Nikola ter vojaški in civilni dom Nj. Vel. kralja. Zastrupljen je Proti večeru so prepeljali na kirurški oddelek brezposelno delavko Antonijo D. iz Kamnika, ki je v obupu povžila neznan strup. V bolnišnici so ji izprali želodec in za enkrat ni nevarnosti za njeno življenje. Z dletom po glavi Delavec Janez Sitar iz Godiča pri Kamniku se je mudil danes v neki gostilni kjer ga je med prepirom česnil neki Bernard Cotman z dletom tako močno po glavi, da mu je prebil lobanjo. Sitar se zdravi v ljubljanski bolnišnici. žalostna smrt železničarja v šiški Davi se je po Spodnji ŠiŠki raznesla vest, da je bil ponoči nekdo ubit. V Lepo-dvorski ulici so namreÖ okrog 5. zjutraj pred hišo 34. našli mrtvega nekega železničarja. Kmalu se je pa izkazalo, da so te goovrice brez podlage in da je nesrečneža zadela srčna kap. Sprevodnik državnih železnic Josip Pa-jer, star 36 let in stanujoč v Medvedovi ulici 36. je že zgodaj zjutraj vstal in se okrog 4. odpravil z doma v službo na glavni kolodvor, ker bi se moral s prvim vlakom odpeljati v Kočevje. 2e med potjo se ni počutil dobro in to je tudi javil uradniku Emilu Škenderju. Ta je videl, da je mož res smrtno bled in da so mu potne srage stopile na obraz. Zato mu je rekel, naj gre takoj domov in leže v posteljo. Pajer se je res vrnil domov, a kmalu nato ga je našel ob progi na vagonu slo-cečega železničar Valentin Hanžič in ga vprašal, kaj mn je. Pajer je odgovoril, da mu je slabo. Hanžič ga je hotel spremiti domov, toda Pajer je dejal, naj ga le pusti, saj bo minilo. Tudi Hanžič je videl, da je mrtvaško bled v obraz in da se znoji. Po- bral je njegov službeni kovčeg in svetilj-ko in oboje zanesel na rampo. Nato je odšel. Kmalu nato je Marija Farčnikova v Le-podvorski ulici 34. zaslišala pred hišo zamolkel padec. Pogledala je skozi ookno in videla na tleh ležečega moškega, ki je bil z obrazom obrnjen k zemlji. Medtem so se že zbrali drugi ljudje, iz cerkve je pa prišla takrat tudi soseda Tvana Medvedova. Pajerja so našli na trebuhu ležečega, z glavo je bil obrnjen v zemljo, ki jo je pordečila kri. Ljudje so seveda takoj domnevali, da je bil n srečni železničar napaden in da ga je kdo udaril po glavi. Ker je Pajer še hropel, so poklicali reševalce, ko so pa ti prišli, je že izdihnil. Policijska komisija, ki je prišla na kraj dogodka, je ugotovila, da je nesrečnega Pajerja zadela srčna kap. Pretrgala se mu je aorta in bruhnil je kri. Pokojnik je že delj časa bolehal na revmi in bolezen mu je udarila na srce, ki je zar čelo slabeti. Pajer je zapustil ženo in hčerko. Jubilejni 25* zbor Sokola v Mostah Meščansko sokolsko društvo, katero štejemo med najpožrtvovalnejše sokolske edi-nice v državi, je imelo dopoldne v dvorani sokolskega doma v Mostah svoj jubilejni 25. občni zbor. Poleg mnogoštevilnega članstva je bil navzoč tudi župni delegat br. starosta • inž. Beve, župan g. Pavšrč in voditelji nacionalnega pokreta v Mostah. Skupščino je otvoril br. Tonja. ki moščan-skemu Sokolu starostuje že nekaj let. Po pozdravu je poročal o velikem delu preteklega leta, tako da lahko društvo s ponosom gleda na svoje delovanje v telovadnici in izven nje. S pozivom k zvestobi Nj. Vel. kralju Petru II. in Jugoslaviji ter k nadaljnjemu uspešnemu delu je zaključil br. starosta svoj krepki govor. V imenu žup-ne uprave je pozdravil navzoče br. inž. Beve, ki je poudaril pravilnost sedanjega razčiščevanja v sokolskih vrstah. Tudi g'ede mladine je izjavil, da jo j« treba pritegniti k čim intenzivnejšemu delu, da bo vredna dedščine, ki jo prevzame za nami. Žele! je Moščanom mnogo uspehov in je žel burno odobravanje. Sledilo je kratko tajniško poročilo br. Oblaka, nakar je br. prosvetar Završnik temperamentno govoril o uspešnem prosvetnem in nacionalnem delu; lepo je opisal svoje dolgoletno udejstvovanje pri mo-ščanskemu Sokolu. Tudi on je povedal marsikaj o vzgoji mladine, katero je toliko let uspešno vodil. Z besedami »Mladina ie naša« je zaključil govor, za katerega ga je članstvo nagradilo z navdušenim ploskom. Sledilo je poročilo kino odseka br. Rozmana, nato pa je govoril načelnik br. Jezer-šek o delu v telovadnici. Njegove pohvale je bila deležna mladina in starejša vrsta članov, ki so bili najbolj požrtvovalni. Zahvalil se je z načelnioo Staretovo za pomoč pri odgovornem delu, ki sta ga več let uspešno izvrševala. Br. blagajnik Perme je razložil še finančni položaj društva, nakar se je vsem zahvalil za požrtvovalnost br. starosta Tonja, ki je posebno poudaril zasluge br. Stareta in s. Ravbarjeve. Revizor br. Dekleva je predlagal vsemu odboru raz-rešnico s pohvalo, kar je članstvo odobrilo. Po poročilu o letnem telovadiSču je bil dnevni red v glavnem zaključen. Soglasno je bila sprejeta lista, ki jo je predložil odbor po sporazumu članskega sestanka: starosta br. Tonja, I., namestnik br. Završnik, II. namestnik br. Gostič. prosvetar br. Juih, blagajnik I. br. Perme. IL br. Bregant, tajnik I. br. Ferjančič, II. br. Gregore, na-čelnica s. Kruharjeva, namest. s. Doljakova, načelnik br. Pavlica, namestnik br. Mod'c, gospodar br. Novak, statističar s. Doljakova, društveni zdravnik br. dr. Krisper, v odbor pa: dr. Veble, Sturm, Vrtiovec, Balah, Jezersek, Pavčič, Sonček, Bogl.n, Kralj Ilaš. Stare Ema, Stare Luka, Bricelj, Modic in Paljevec. Revizorji, bratje: Mah-nič, Gaio, Dekleva in Stojkovič, v častno razsodišče pa bratie: Rupnik. Oblak, Fun-tek. Korenčan in Perhavc, za zastavonošo ■pa br. Stare z namestnikom br. Vrhovcem. Občni zbor geometrov in geodetov V restavraciji pri Slonu so se snoči zbrali geodeti in geometri, da na občnem zbo- ! ru svojega strokovnega združenja pretre- ! sejo bilanco enoletnega dela in vnovič poudarijo svoje stanovske zahteve, za katerih uresničenja se že dolga leta bore. Predsednik Črnivec je v svojem poročilu naglasi! pred vsem. da je bilo delovanje organizacije v preteklem letu otežkočeno zlasti v zvezi s spremembami na vodilnih mestih, tako da je bilo treba ob vsaki izmenjavi resornih ministrov vodilne osebnosti vnovič informirati o težnjah. Vprašanje knjižnice je tudi za bodoče leto ostalo odprto, ker za izpopolnitev z modernimi deli manjka denarja. V glavnem se je vse delo ljubljanske fiekeije sukalo okrog rešitve geodetskega vprašanja. Kakor je tudi širši javnosti znano. se geodeti že od vsega početka zaman bore za priznanje dveletnega akademskega študija in so še zmerom izenačeni s tovariši geometri, ki imajo le maturo kakšne srednje ali tehnične srednje šole. A med tem ko si geodeti prizadevajo doseči pravično ureditev svojega službenega položaja. je v njihovi stroki zaposlena cela množica iniženjerjev. geodetov, geometrov in drugih tehnikov, ki jih javne instance sprejemajo kot dnevni carje in je zanje služ- bena doba, ki pogostokrat traja po več let, za napredovanje in za pokojnino povsem izgubljena. Če bi se z večjo skrbnostjo in strogostjo izvajali zakonski predpisi, kar se tiče izdelave regulacijskih načrtov za mesta in letovišča in pa zemljiškega katastra — saj se zaradi nezadostnega osebja pri katastrskih upravah ni izvršila v naši banovini niti ena triangulacija ali nova izmera po zakonu — bi lahko vsi ti ljudje dobili stanu primere zaposlitve. Ker se morajo s podobnimi težavami boriti tudi vse druge tehnične stroke, se je v Ljubljani osnoval Komite tehn;čnega dela, v katerem so 8e organizirala vsa tehnična strokovna društva in ki si je kot prvo nadel nalogo, da informira poklicana obla-stva o potrebah in razpoložljivosti tehnikov in da zbira statistične podatke, ki so potrebni za reorganizacijo tehnične službe. Ker je za ljubljanskim pred kratkim tudi fakultetni svet zagrebške tehniške fakultete podal izjavo o kvalifikaciii geodetov, je odstranjena glavna formalna zapreka za pravično ocenitev njihove stroke in zato geodeti zatrdno upajo, da se jim bo krivica v najkrajšem času popravila Vnra Sanje bi se dalo na najbolj preprosta način rešiti z amandmanom k proračunu za leto 1936/37. ali pa z novim uradniškim zako- nom, o katerem so zadnji čas toliko govori. Na koncu je predsednik predčrtal še Zahtevo, da se državnim geometrom dovoli izvrševanje zasebnih del, da figurante plačuje država in da so katastrske uprave oskrbe z vsemi tehničnimi potrebščinami. Pred kratkim je sekcijski odbor izdal Pravilnik o vzdrževanju katastra, ki vsebuje vsa določila o spremembah na posestvih, parcelacijah itd. in ki je važen priročnik ne samo za geodete .in geometre, temveč tudi za vse notarje, odvetnike, sodišča, finančna oblastva. občine in vobče vsakogar, ki ima kakorkoli opravka s posestvi. Banska uprava je za izdajo pravilnika naklonila združenju. 10.000 Din podpore, za kar je predsednik izrekel toplo zahvalo. Po poročilih ostalih odbornikov in po i razrešnici, ki jo je občni zbor soglasno sprejel, so prišle na vrsto volitve, ki so se ivzršile v znamenju borbe med starimi in mladimi, kakor je ta borba dandanes tako značilna v vseh panogah našega javnega življenja. Z dobršno večino glasov je bil za predsednika vnovič izvoljen Miro Črnivec, za podpredsednika Anton Boje, za tajnika Alojz Fakin, za blagajnika Jože Senčar, za odbornike Bvdlo, Trnovec, Tomšič. Babnik in v nadzorni odbor Marinšek, Fajdiga in Tance. V diskusiji, ki se je razvila, so zborovalci še enkrat izčrpno razpravljali o geodetskem vprašanju in skle nili, da bodo zaprosili oba slovenska ministra. naj se zavzameta za izpopolnitev uradniškega zakona v njihovom smislu. Pri tej priliki je dal občni zbor tudi podrobna navodila sekcijskim delegatom za glavno skupščino, ki se bo marca vršila v Banji LukL Delegacijo bo vodil predsednik Črnivec. Ustanovni zbor pogodbenih poštarjev V dvorani pri Mikliču se je popoldne vršil ustanovni občni zbor Organizacije pogodbenih poštarjev Jugoslavije, sekcija za dravsko banovino. Naši pogodbeni poštarji so bili že od nekdaj včlanjeni v državni stanovski zvezi, a ker se njihove potrebe v Sloveniji v mnogočem razlikujejo od potreb, ki jih imajo pogodbeni poštarji v drugih delih države, so si že dolgo prizadevali, da v organizaciji dosežejo neko mero samostojnosti, ki jim bo nudila možnost, da z večjim uspehom zastopajo svoje interese nasproti poštni upravi. Današnji občni zbor. ki se ga je kot zastopnik direkcije pošte udeležil tudi višji kontrolor Parko .pomeni prvo fazo v tem razvoju, ki ga brez dvoma tudi vsa široka javnost spremlja e prav iskrenimi simpatijami. Saj gre prav delu pogodbenih poštarjev zasluga, da je vsa naša pokrajina tako tes^o povezana med seboj in da sj dandanes ne moremo "eč misliti hribovske vasice, ki bi bila v nekdanjem pomenu besede »odrezana od vsega svata«. Delu .ki ga vrše. pa gre mimo priznanja tudi pravično plačilo. O dosedanjem gibanju za uveljavljanje stanovskih interesov sta poročala predsednik pripravljalnega odbora Tvan Marolt iz Ljub-nega in tajnik France Tičar iz Preddvora pri Kranju. Govornika sta poudarjala veliko go- spodarsko in socialno razliko med pogodlje-nim poštarjem nakdaj, ko je stara avstro-ogr-ska uprava podeljevala ta mesta skoraj izključno samo imovitejšim gospodarjem na dežali, in danes, ko se je v racionalni (bža-vi uveljavilo predvsem načelo sposobnosti in socialne potrete. Danes lahko rečemo, da je približno 70 odstotkov pogodbenih poštarjev navezano skoraj povsem na dohodke iz svoja službe. Ti dohodki, ki se gibljejo po višini prometa na pošti, znašajo povprečno po 700 do 1500 Din na mesec. S tem denarjem mora pogodbeni poštar kriti tudi stroške za lokal, a čeprav je njegova odgovornost mimo tega povsem ennaka odgovornosti državnega uslužbenca ni deležen nikakih socialnih in gospodarskih dobrot, ki jih uživa njegov nameščeni tovariš (znižana vožnja, pravica do bolnišnice, pokojnina itd.). V državi je vsega skupaj 1200 pogodbenih poštarjev, 240 izmed njih, torej točno petina, jih je raztresenih po bolj oddaljenih krajih dravske banovine. Po obširni, vsestranski razpravi — udeležba je bila prav številna, kar priča o lepi stanovski zavednosti — je bil soglasno izvoljen odbor s predsednikom Maroltom, tajnikom Tičarjem in blagajnikom Repom iz Le-skovca pri Krškem. Sredi pesmi se je ustrelil v kavarni Tragičen konec Slovenca Križnarja v Požarevcu Požarevac, 17. januarja. Kavarna »Metropol« v Požarevcu je bila v petek pozorišče žalostnega dogodka: zvečer, sredi živahne zabave se je dvakrat ustrelil v glavo Slovenec Anton Križ-nar, doma iz Slatine. Križnar je že dva dni popival v družbi nekega dekleta in prišel je prav dobre volje v kavarno. Nenadno je postal otožen. Naročil je pevkam, naj mu znpojejo »Zar da umrem«, vrgel jim je stolak in si prižgal cigareto. Med lepo pesmijo sta naenkrat odjeknila dva strela in Križnar se je zgrudil v mlaki krvi. Pogled nanj je bil pretresljiv: strel v glavo mu je iztrgal desno oko, krogla je pa izstopila na čelu. Drugo kroglo si je pognal v prsi nekoliko nad srccm. Takoj so obvestili reševalce, ki so nesrečneža prepeljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. V kavami je zavladala panika, slednjič pa so se gostje pod vtisom žalostnega dogodka razšli. Poleg Križnarja jc 1<>-žal browning kalibra 6.35 mm, v žepih pa so našli denarnico s 436 Din, zapestno uro in pet pisem, v katerih se poslavlja od življenja. Iz vsebine je bilo razvidno, da je sit vsega in da nima nobene želje več. Eno pismo je naslovil svojemu dekletu in mu napisal: »Oprosti draga, da sem se odločil za ta korak, vendar vedi, da te ne bom pozabil niti pod črno zemljo. Silno me boli. da sem Ti zadal ta udarec, ker vem da si me ljubila. Toda ne žaluj, saj sem Te varal in zato pozabi name. Naj Ti zašije zvezda sreče z drugim. Zdravstvuj! Tvoj Andi«. Bolnim ženam se izpraznijo čreva po uporabi naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice — nemoteno in lahko OgL r«g. S. br. 16485/35 Maribor preko nedelje Maribor, 19. januarja. Rojstni dan kraljeviča Tomislava pokrovitelja jugoslovenskega gasilstva, so počastili mariborski in železniški gasilci iz tukajšnjih delavnic na svečan način. Obe četi sta prikorakali do cerkve Sv. Alojzija na Glavnem trgu, kjer je bila maša. Po maši pa so se v strnjenem sprevodu podali v Gasilski dom. Tu je imel primeren nagovor župni tajnik Kramberger, nakar je sledil tovariški sestanek. Bogojavljenske slovesnosti so potekle v tradicionalnem okviru. Dopoldne se je po končani liturgiji v meljski kapeli razvila krasna procesija po Trste-njakovi ulici, Meljski in Aleksandrovi cesti na Trg svobode, kjer je bila svečana blagoslovitev vode. V procesiji so poleg vojaštva korakali predstavniki vojske in oblastev, pravoslavni verniki v znatnem številu ter vojaška godba, ki je vneto sodelovala. Obredom, ki jih je opravil prota Trbojevič, je prisostvovala na Trgu svobode velika množica ljudi. Ljuta šahovska bitka od mraka do zore Včeraj zvečer je hila v Gambrinovi dvorani šahovska simultanka Iva Lešnika, ki se je je udeležilo 39 mariborskih in okoliških šahistov, pripadajočih raznim šahov- skim klubom in sekcijam, med njimi je bila tudi ena dama. Zanimanje za simultanko ni bilo bogve kako veliko, pač pa je bila tem ljutejša bitka, ki je trajala od 8. zvečer pa do 6. zjutraj. Položaj ob pol 5. zjutraj: šahovskega boja se je udeleževalo še 23 šahistov, Lešnik je 3 partije izgubil, 13 pa dohil. žal se vidnejši mariborski šahi-sti te simultanke niso udeležili. Mariborski kriminal V noči na nedeljo so vdrli neki roko-mavhi v Klemenčičevo trgovino na Tržaški cesti in odnesli razne predmete, katerih vrednost se še ni ugotovila. Na mesto vloma se je takoj podal daktiloskop Grobin, ki je posnel prstne odtise ter je policija v razčiščevanju vloma v polni akciji, žrtev drzne tatvine je postala žena trgovca Ana Gusljeva. Pri neki prireditvi v unionski dvorani ji je izginila z mize ročna torbica s 300 Din in s parom usnjatih rokavic. — Trgovcu Otonu črepinku na Zrinjskega trgu je na nepojasnjen način izginila večja količina peciva ter nekaj vrčev mleka. — V »stražunskem gozdu« na Pobrežju so drzni ponočnjaki posekali posestniku Mihaelu šadlu več bukovih dreves ter jih odpeljali. škoda znaša okoli 500 Din. Prizadet pa je v isti zvezi tudi železničar Karol Pezdevšek, ki trpi okoli 300 Din škode. Slovensko prosvetno delo v prestolnici Beograd, 17. januarja V »Društvu Slovencev v Beogradu«- se j« pričelo kar n^ij živahnejše delo na prosvetnem polju. Vse to delo je vzel v ro«ke društveni prosvetni odsek, kateremu stoji na čelu g. Slavko Savinšek. Stoječ na čelu da je trebo pritegniti v društveni prosvetni delokrog kar najširše kroge naše prestol-nične slovcnsk« kolonije, se je sk'enilo. da prosvetni odsek organizira redna predavanja. Ta predavanja se bodo vršila za sedaj po dvakrat na mesec v društvenih prostorih Predavali bodo člani o vseh mogočih aktualnih vprašanjih, ki morajo zanimati našo družbo. Poleg teh rednih predavanj pa bo prosvetni odsek prirejal tudn rioseb-ne »prosvetne večere« v dvorani češkoslovaškega dorwi v Garasaninovi ulici. Prvi tak »prosvetni večer« bo 15. februarja in sicer v počastitev 80-letnice rojstva našega pesnika Antona Aškerca Prv0 redno predavanje v društvenih prostorih v Bilkan*ki ulici št. 14 pa bo že pojutrišnjem, v nedeljo, 19. t .m., ob 11 dopoldne. Predaval bo novinar Vilko Boje o prosvetnih nalogah beograjskih Slovencev. Prosvetni odftek. «i jt nadaljc nadel nalogo. da v najkrajšem času ustanovi slovenski otroški vrtec v Beogradu. Sprožila se jc tudi misel, da društvo prične izdajati svoj '-Društveni Vestnik«. ki bo izhajal v zaičetku po potrebi, pozneje pa redno kot mesečnik, ali pa celo tudi kot tednik. Prosvetni odsek bo imel besedo tudi pri društvenih dramatičnih prireditvah in je zato načelnik dramatičnega odseka obenem tudi odbornik prosvetnega odseka. V dramatičnem odseku pripravljajo društveni igralci z veliko pridnostjo Cankarjevo tro-dejanko »Kralj na Betajnovi«. Režijo vodi Jože Kosmač, a predstava sc bo vršil* v oobotb. -S. februarja. \v sicer v dvorani Ruskega doma v uPci kraljice Natalije. Društvena knjižnica jc v znaku razvoja. Društv0 je naročilo nekaj novih knjig in prosi vsakogar, z'asti pa vse beograjske Slovcnce. ki imajo knjige, ka si ne nameravajo ustvariti lastne knjižnice, da darujejo knjige društveni knjižnici. Knjižnica posluje ob sredah in petkih od. 20. do 21-, ob nedeljah in praznikih pa od 1L do 12. ure. Da bi nudilo svojemu članstvu dandanes vsekako obče potrebni pouk v družabnem vedenju, plesih in družabnih zabavah, je društvo otvorilo svoj poseben plesni tečaj, za katerege je seveda treba, da udeleženci plačujejo skromen prispevek, da se pokrijejo žnjim društveni izdatki. Za soboto, 22. februarja, pa se pripravlja velika predpust-na zabava,, maškarada. Prostor za to prireditev še nii določen, ali je najverjetnejše, da se bo vršila v rostavracijskih prostorih hotela »ralace«, kjer se je vršil tako lepo uspeli »Silvestrov večer«. ■ CDBCD»CD«CD«CD«01CI>lCD«CDa Naše gledališče DRAMA Ponedeljek 20.: Pesem s ceste Red A-Toreik 21.: Zaprto. Sreda 22.: Vesela božja pot. Red Sreda. Četrtek 23.: Bratomor na Meta vi. Red Četrtek. Petek 24.: Zaprto. Prihodnji teden bo v drami premiera, drame >Dres irae<, ki jo režira režiser Ciril Debevec. OPERA Ponedeljek 20.: Zaprto. Torek 21.: Prešmentani grad. Red C. Sreda 22.: Aida. Gostuje Marij šimemc. laven. Četrtek 23.: Salome. Red B. Tenorist Marij Šimenc poje v sredo veliko tenorsko partijo Radamesa v Verdijevi operi >Aida«. Na gostovanje odličnega slovenskega pevca v naši operi še prav poseb-no opozarjamo. Predprodaja je od danes naprej pri dnevni blagajni v operi. 0 Danes predavanje češkega pisatelja A. C. Nora. Dre vi ob 20. bo v verandni dvorani Uniona pod okriljem Jugoslov. - češkoslovaške lige predavanje češkega pisatelja A. C. Nora iz Prage o moderni češkoslovaški literaturi. Na to pomembno kulturno prireditev opozarjamo ponovno vse prijatelje češkoslovaškega naroda in jezika. I CD B CD ■ CD ■ CD i CD ■ CD ■ CD ■ CD I CD B C Vremensko poročilo Evropa: Nov ciklon v Biskajskem zalivu povzroča oblačno in deževno vreme na zapadu Evrope. Ciklon nad Skandinavijo povzroča dež in mestoma tudi sneg na severu in v srednji Evropi. Zvišan pritisk na jugovzhodu Evropa je povzročil, da se ]e zjasnilo v Panonski nižini iu na Balkanskem polotoku. Jugoslavija: 'oblačno v sredini države in ▼ Primorju, jasno in jutranje megla drugod. V teku zadnjih 24 ur je deževalo povßod, snežilo pa na severozapadu. Temperatura je padla po vsej kraljevini. Kalinovik —5. Her-cegnovi 16. Norosadska vremenska napoved za danesi Ponovno se bo pooblačilo na zapadni polovici. deloma oblačno in mestoma jutranje megle na vzhodni polovici. Mogoče bo deževalo na zapadu, sneg v planinah. Temperatura se bo nekoliko zvijala. Kdo je drugi atentator ? Zagreb, 19. januarja. Zagrebška policija z vso vnemo nadaljuje preiskavo zaradi umora stražznika Fra-nja Ratajca in napada na stražnika Bobi-ča. o čemur je >Jutro< že obširno poročalo. Po kratkem zasledovanju je bil takoj po zločkm na podstrešju neke hiše v Ulici kraljice Marije aretiran sumljiv človek, o katerem so domnevali, da je streljal na stražnika Bobiča. V teku preiskave so ugotovili, da je aretiranec na podstrešju v Ulici kraljice Marije, identičen z Gjurara Halabarcem, ki je imel pri sebi legitimacijo na to ime. Halabarec je bil dozdaj že večkrat kaznovan zaradi raznih tatvin in izgredov in znano je tudi, da je pripadal komunističnim organizacijam. Policija domneva, da je Halabarec najbrž tudi streljal na Ratajca, vendar je popolnoma gotovo, da je pri zločinu sodeloval še en moški, ki so ga videli številni pasanti_ a je v splošni zmedi brez sledu izginil. Kakor poročajo zagrebški listi, je stanje ranjene, ga Bobiča razmeroma zadovoljivo. Z. te. i>. Liane Haid, Szöke Szakall V VESELI OPERETI Noe prevtìn>i gflavn»»ni propagatoTji ; v nadaljnjem objavlja osnovna načela in splo&na pravila novih o^im]/j-skiih iger ter riše naloge in sestavo m edmar o;ltnega olimjpijekega odbora. Naijbalj .podroben je Maeanovič glede zadnje olimpiade v Ameriki, o kateri navaja (letnilh in ztairskiih) »In uvršča cel članek o deželi neomejenih možnosti, ki brani za TdaJ nasflov najiboljše olimpijske držarre. Zelo dbširna in presiedila so nato poglav- ja o plorava h Nemčije za letošnjo oJ^m-piado, deilomia izpopolnjena z zanimivimi opomini na lanski osebni obisk v obeh OiiimpiiekUi središčih V knjigi sta kajpa objavljena tudi natančna sporeda, letne 'a zimske olimpiade. Med pripravami v Berlinu ipisec ni mogtJ iz.p\naiL»Ld značiilne novosti z zadnje olimpiade, takoavane olimpijske vasi( ki so jo Nemoi v velikem me-l^u po ajmeriškem vzorcu postavili za olimpijske udeležence v bližini prestolnice. Daiije čitamo tod ses'tavek 0 olimpijskem tekmovanju umetnikov in grandios nem toku od stare Oijmpije do Berlina, v katerem Uodo športniki sedmih držav z gorečo baklo od m0ža do moža prenesi1 olimpijski ogenj na stolp na olimpijskem stadionu, kjer bo Soi'el vse l kader aktivnih delavcev, dalje dva čianka o olimpijskih nadah Holandskc in Poljske in informativen sestavek o glavnih dogod* kih na oltapiaxM L 1S04 v Ameriki. Slednjič je v tej števi/lki posvečetn članek najmlajši oilmpioski športni panogi — rokometu, ki se je v kratkih 20 letih tako razmahnil, da je za letos sprejet že v olimpijski spored; za tekmovanje na olimpadi je do sedaj prijavlijenh ti držav. Številko zaključuje kopic« značilnih spominov na prve moderne olimpiade in pa obilica olimpijskega drobiža, ki daje mnogo vzgleda, kako se vse države v V6eh panogah — kot morda še nikoli dozdaj — prijavljajo na letošnjo olimpijsko preizkušnjo. Vsaka št©vlka tega obzornika stane Rfm 1 —;razpošilja jih nemški prometni urad (Nemački saobračajni biro), Beograd Kn^žev spomenik 5. Športnikom ho ostala kot dragocen spomin na velvke priprave za olimpiado 1936! vzeli, preden bodo pristali na nov sistem državnega prvenstvenega tekmovanja. Avstrija : Španija 5:4 (*:*) Madrid, 19. jamiarja. V stadionu Metropolitano se je vršila danes pred 40.000 gledalci izredno napeta in živahna nogometna tekma med reprezentancama Avstrije in Španije, ki so jo Avstrijci po hudem boju in pred ognjevito špansko publiko v zadnjem delu igre odločili v svojo korist. Težko nalogo sodnika je dobro opravil eden izmed najboljših evropskih sodnikov Belgijec Langeneis. V začetku igre, ki je deloma trpela tudi zaradi dežja, so imeli Španci popolno premoč in so Avstrijci samo gledali, kako so igrali domači. Rezultat takšne igre sta bila v kratkem dva gola v korist Španije. Polagoma so se znašli tudi Avstrijci ta Binder je z dvema krasnima streloma pr e varil Zamorovega naslednika ter izravnal rezultat. Proti koncu prvega polčasa je bil težje bleziran Vogl na levem krilu, namesto katerega je vstopil Hahnreiter, ki je po čudnem naključju zabil zmagonosni gol. Po izravnanem rezultatu prvega polčasa je publika na vse pretege bodrila svoje, tako da je že v tretji minuti spet Španija dobila gol naskoka. Igra je Sla v silnem tempu dalje in v 13. minuti so Avstrijci po Bicanu spst izenačili. Dež je začel padati močneje, kar je deloma motilo obrambo, napad pa je bil nemoteno v akciji. V 19. minuti je zopet padel gol za Španijo in publika je že videla svoje za zmagovalce. Minuto nato sta Zischek in Bičan zaigrala krasno pozicijo> toda v 25. minuti se je avstrijskemu napadu spet posrečila krasna poteza, ki jo je Hahnreiter s krila pretvoril v gol. Stanje je bilo: 4 :4. Avstrijci so zdaj pritegnili vse sile in začeli sistematično igrati na zmago, že 3 minute pozneje sta Bičan in Hahnretter ustvarila za španski gol novo nevarnost, iz ka-tre je res tudi pade! peti gol v avstrijsko korist. Po tem stanju so se Avstrijci nekoliko umakniti v obrambo Španci pa pod pritiskam občinstva silili nepretrgoma na nasprotno stran, toda kljub temu se rezultat nI več menjal. Avstrijska zmaga v Madridu jte tem pomembnejša, ker je bila dosežena na tujih tleh ta pred vročo špansko publiko. Obe moštvi sta bili precej enakovredni, najboljši v njih pa obe napadalni vrsti. Špance je zastopala že mlajša generacija, ki pa ni mogla doseči svojih slavnih prednikov z zelenega polja, španski poraz je občinstvo vidno razočaral, medtem ko je maloštevilna avstrijska kolonija od veselja plaikala nad avstrijsko zmago. Ostale nogometne tekme Beograd: BSK : Edinstvo 6 : 2 Zemun: Bask : Sparta 14 : 1 Osijek: Slavija : Bata (Borovo) 7 : 1 Praga: Zimski pokal: Sparta : Viktorija-Žižkov 5 : 0. Slavija : Bohemians 3 : 1 Budimpešta: Ferenczvaros : Poet 14 : 4, U j pest : III. okraj 3 3 Rim: Pokalne tekme: Neapelj-Triestina 3 : 1, Florenca : Genova 3 : 0, Lazio : Roma 2:1. Alessandria : Modena 4 : 0, Torino : Catania 8 : 2, Livorno : Sampier-darena 5 : 3. Velike zimsko športne tekme v Inomo-stu. V Inomostu na Tirolskem bodo v tednu po olimpiadi velike zlmcko-sportne tekme, za katere so se prijavili številna smučarji in drsalci. 15 narodov. Zanimanje za ne tekme je še posebno veliko zaradi tega, ker bodo na njih startali tudi profesio-nali (v glavnem smu.ški učitelji), ki na olimpiadi v Ga- pa nimajo pravice nastopiti. Glavna dneva teh prireditev sta 21. in 22. februar, ko bodo tekmovanja na dolgiih piogah in pa v slalomu. V dnevih pred tema dvema datumoma imajo Avstrijci na sporedu tekme v svojem nacionalnem »kegljanju na ledu«, nato pa (17. ta 18.) v znanem zimovišču Seefeldu tekmo v slalomu in skokih, slednjič pa ( 19.in 30.) še tekme v umetnem drsanju in hockeyu na ledu. Med drseči bo nastopil tudi svetovni prvak Karl Schäfer. Po nedelji bosta še dve prireditvi, in sicer velike skakalne tekme na gori Isel in pa smuška tekma na klasični smuški progi blizu Inomosta. Udeležencem teh tekem se bodo izdajale tako zvane »festivalske karte« po 60 Din. Lastniki teh vstopnic bodo imeli pristop na vse tekme, razen tega pa tudi velike popuste na žcleznici in na vseh prireditvah, ki bodo še v okviru teh tekem. Po 7-duevnem bivanju v tako zvanem Ausseeferngebieto onstran Ga-pa na avstrijski strani se bodo udeleženci lahko brezplačno vozili na avstrijskih železnicah do meje. Vse podrobne informacije o teh prireditvah daje »Putnik« v Beogradu in njegova zastopstva po državi kakor tudi avstrijski turistovski urad v Zagrebu, Braška ulica 9. Zimsko-sezonske karte za Dunaj. Obiskovalcem Dunaja, ki niso avstrijski državljani in živijo stalno v Jugoslavijo, se bodo v tej sezoni prodajale posebne »festivalske karte«. Te karte so samo j>o 60 Din in dajejo vsakemu lastniku po petdnevnem bivanju na Dunaju (vštevši Futmiku< ali pa «Nemačkem saobračaj-nem blirou< v Beogradu. Občinske volitve LJubljana, 19. januarja, d. Danes so sa v devetih občinah vršile občinske volitve. V Lescah je zmagala napredna lista z nosilcem Pavlom Olipom, ki je dobila 179 gla_ sov, dočim je JRZ zbrala ina svoji listi klub vsemu pritisku komaj 94 glasov. Zmagala je gospodarska preudarnost ta odločna volja složnega dela v občini. Zaved./ni Lešča-ni odklanjajo vse strankarsko politične razprtije in so zato s tako velikansko večino zavrnili poizkus novodobnih slovenskih radikalov, ki so hoteli tudi v občinstvo zanesti seme razdora. V Tamišlju je dobila lista z nosilcem Antonom Kotmše-tom 111 glasov, Kraljičeva JRZ lista 166, ker je zaradi raznih manevrov ta lažnjivih vesti mno gonaprednih volilcev ostalo doma. V Begunjah je bila samo lista JRZ, prav tako tudi v Zgornji Polskavi ta v Brezovici. V Zagorju ob Savi je dobila JRZ 1148, socialisti pa 366. V Spodnji Polskavi je dobila JRZ 124, opozicijska lista pa 88 glasov. V St. Eju je dobila JRZ 453 opozicija 123 glasov. V Kostanjevici je dobila JRZ 410, opozicija pa 171 glasov. Znamenit Silin po Hamsnnovem romanu Malo je v svetovni književnosti knjig, ki hi bilo tako priljubljene kakor Hamsu-nova prelepa ljubezenska zgodba »Viktorija«. Mrzelov slovenski prevod smo dobili pred dvema lotoma v založbi »Evalit«. pa je že davno razprodan. Lani so napravili Nemci po tem romanu film. ki g.i bomo te dni gledali v Elitnem kinu Matici. Glavno vlogo je dobila znana igralka Luiza Ullrioliova, up nemškecru filma, njen partner pa je mladi Albert Lieven. V okviru prelepe nordijske prirode sta se raz-živela. da sta dala resnično umetnino, kakršnih jo filmska industrija doslej malo premogla. Naj navedemo kratko vsebino: V siromašni vasici na obali norveškega fjorda je na posestvu starega plemiča rzaslo dvoje otrok: Viktorija. plemičeva hči. in -Tohanes. Žagarjev sin. Med njima se je ravzila ljubezen, plaha, čista, nežna, kako metul jeva krila ... .Tohanes je šel v mestne šole. Leta so minila in postal je slaven pesnik. Že davno je segel glas o njem daleč čez meje domovine. Tn vse te pesmi so bile posvečene Viktoriji... Razsipno življenje je privedlo plemiča na rob prepada. Da reši čast svojega očeta. se Viktorija odloči, da bo vzela za moža Otona, svojega bogatega prijatelja iz mladosti. Toda takrat se je vse zarotilo proti njej. Oton se na lovu ubije, stari plemič pa v obupu zažge svoje imetje in zgori r plamenih ... Viktorija odide 7. materjo v mesto, kjer živi Johanes. Spet je zaživela njuna Ijube-7en. — toda neusmiljena smrt ju loči, proden so se mogle izpolniti sanje njune mladosti. Čudovit film je ta »Viktorija«. Razodetje, pesem, ki jo mora vsakdo videti. Filmski drobiž 9 Luis Trenker izdeluje film »Cesar Kalifornije« po znanem Cendrarsovem romanu o življenju in smrti generala Sutterja. Willy Forst bo v kratkem dovršil film, ki so mu dali začasno naslov ^Masčeva-nje«. Brazilska vlada je prepovedala film o Abesiniji. češ da je žaljiv za Italijo. V arhivu ruske filmske produkcije so nedavno odkrili dragocen film iz življenja Tolstega. V njem je nekaj prizorov, ki so nastali, ko se je Tolstoj mudil v zdravilišču Ostapovu in na Jasni poij.ini. Film je najbrž nastal leta 1908. Češkoslovaška je lani uvozila 341 kraj- Gnstav Strniša: Slikar Jože leži v postelji in sanja o svoji novi sliki: sredi poljane vstaja prozorna vila, siplje cvetje pritlikavcem, ki plešejo po travi in se smeje sončnim žarkom. Poleg slikarja na sosednji postelji počiva njegova žena Klara. K nji se stiska dojenček. Zbujena sta in mati otroka ljubeče stiska k sebi. Mahoma se obrne k možu : — Očka, dobro utro! Ali si dobro spal? Jože ne odgovori, njegove sanje se živo nadaljujejo. Vila se sklanja, sončni žarki vztrepečejo, že se bajno, skoraj prosojno bitje nagne k njemu in mu nekaj zašepeta. Slikar sam ne ve, kdaj je splaval v ozračje. Že je tik vile in se ji ljubeče laska. — Vidiš ga! Namestu. da bi mi bil odgovoril kakor je spodobno in prav, se «ni pa še smeje! Vsi dedci ste enaki! se re-penči užaljena žena. Slikar pa sanja, da vila zginja, pritlikavci se pogrezajo v tla. nel>o počrni in ža jame pritajeno grmeti. Žena ga opazuje in postaja vedno bolj nataknjena: — Le hahlaj se ti, nepridiprav! ali meniš, da ne vem. kakšen si? Za mene nimaš prijaznega pogleda, ne dobre besede! A v gostilni? Ko sem te opazovala, sem se kar čudila tvoji zgovornosti in duhovitosti. Pa napram tisti natakarici Fani? Hm, navadna točajka je, a ti si bil z njo pretirano prijazen kakor kak zaljubljenec. Sram te bodi! Jožetu je v sanjah nekam tesno pri srcu. Padati prične. Vedno globlje se pogreza in mahoma se zdrami v postelji. Toda on ni samo slikar, v zakonu moraš biti tudi tea-trski človek] da znaš nastopati kakor je treba! Zato ne odpre takoj oči. kajti podzavestno sluti nevarnost in le napol dvigne veke. kakor bi še vedno spal in sanjal sanje pravičnega. Takoj opazi kakor skozi lahno tenčico svojo ženo, ki ga jezna gleda ših in daljših filmov, med njimi 12 madžarskih. V Angliji imajo 4889 kinov. Skoraj vsi so zvočni. „Ljubimca" ugajata tisočem in tisočem gledalcev Ko je pretekli teden tekel v Elitnem kinu Matici film »Mladost za denar«, je zvest obiskovalec mogel podvomiti, da zna. jo Ljubljančani ceniti pravo filmsko umetnost. Zakaj to je bila umetnina, kakor enake že dolgo, dolgo nismo videli v Ljubljani. Ob takem filmu bi se moralo občinstvo kar trgati za vstopnice. Pa se žal ni. No, pa vzemimo, da je bilo za film premalo reklame in da bomo počasi tudi v Ljubljani vedeli, da je Harry Baur resnično največji karakterni igralec na svetu. Film, ki zdaj teče v kinu Matici, dostojno dopolnjuje vrsto prvovrstnih filmov, po katerih si bo kino Matica zares utrdil sloves »elitni«. Tu pa je obisk močno zadovoljiv. Film »Ljubimca« je nedvomno najboljši, kar jih je lansko leto ustvarila nemška produkcija. Dejanje obnovljeno po Goe. thejevi pesnitvi o Hermanu in Doroteji, sijajna igra Renate Miillerjeve, Gustava Fröchlicha, Julijane Serda in vseh ostalih, krasna glasba po Schmalstichovih skladbah — to nam je dalo film, ki je res vreden obiska in ki vsakomur ugaja. Kakor običajno je tudi to pot zvočni tednik prav zanimiv. Poglejte! žesta v svetta živahno dalevattje angleških žen 1'reiiseunica mednarodne tvminisiicut. alijanse Corbet Ashky je sklicala v London veliko zborovanje vseh ženskih orgi-nizacij, ki zalueTajo o*' vjade, ila uravua svoje delo v sanjsiiu sledcc.li zahtev: žene morajo prejemati za isto dej0 isto Plačilo kakor moški, zboljšajo naj se mate-rjjelne razmere zlasti v družinah delavce«/ in nameščencev s te>m, da se jim zvišajo družinske doklade, odnosno doklade za otroke; povečati je treba ženin vpljv v političnem in vobče javnem življenju, tako da bo iimela žena tudi pri reševanju mednarodnih vprašanj vpli%rno besedo; sistem socialnega zavarovanja naj se ure ii tako, da ima poročen« žena pravico, da obdrži svojo narodnost. Tutdi v Leicesteru so sklicale žene vep-ko zborovanje, kjer so nastopile najbolj ugledne angleške govornice. Razprav]ja.:e so o umrljivosti otrok in mater vsled pomanjkanja, o današnjem suženjstvu, ki še nikakor ni spravljeno s sveta, o mirovnem vprašanju zlasti v zvezi z vojno v Abesiniji. Vladi so Podale energično resolucijo, kjer zahtevajo ureditev vseh teh vprašanj. Tudi v novi vladi se žene - poslanke živaimo udejstvujejo (kakor znano, je bilo izvoljenih devet žen v spodnjo zbornico). Ves ang:eški tisk piše s priznanjem o nji ho vem delu, ki je osredotočeno zlasti na Zaščito otrok in mladine ter delovne žene, n« raziskovanje socialnih razwier v delavskih okrajih in rudarskih revirjih, na prosvetni resor, bodisi v šolski kakor tudi v ljudsko kulturni panog'. Vpliv civilizacije na ženino neodvisnost Oboževalci današnje civilizacijo ji štejejo v zaslugo tudi neresnično dejstvo, da je odipravija suženjstvo in prodajo žen in hčera drugim moškim. Da suženj6tvo šc obstoja, vemo vsi. saj so ga šli sedaj odpravljat italijanski kulturonosci v Abesinijo. Da Pa o^toja še tudj pro laja hčera v bolj kulturnih krajih, nam pa kaže tale dogodek, ki so ga prinesli nedavno inozemski listi. Zupan mesta Burry- Mountains (Amerika) je izpraznil mestne blagajne, tako, je spravil mesto na rob propada. Tedaj pa mu pade v glavo načrt za srečno rešitev. P0 vsem mestu razglasi, da bodo Lieitirali njegovo iepo osem. najstletno hčerko. Odzvalo" se je precej premožnih interesentov in tak0 je dobil župan od najvišjega ponudnika 70.000 dolarjev, s katerimi je za silo pokri] primanjkljaj. Občinski o'Jibor je pa iznajdljivega žuPana in njegovo požrtvovalno hčerko imenoval za častna meščana. Prva, ki predava na univerzi v sanghaju Dočim se pri nas ua vse kriplje branijo» da bi zasedla kako mesto na univerzi ženska, kai na.ui nazorno kaže primer beograjske profesorice dr. Ksenije Atana-sijevičeve, ki se že leta bori za univerzi, tetsko stolido, a je nedavno definitivno propadla — imajo pa ženske po drugih dr. žavah mnogo več sreče. Tako so v sang-haj poklicali celo iz tujine strokovnjakinjo in ji PoVeriu odlično »lužbo na tamkajšnji univerzi. In sicer je to dunajska zdravnica za duševne bolezni dr. Fanny Hal-pernova. Pa ne samo to. V njene roke 6o izročil; tudi vodstvo kpnike za živčno bolne. Ko je pr-^.a dir. Ha]pernova v šanghaj, je našla majhen oddelek pri sp'10šaii bol-nicit kjer so z duševno bolnimi ravnali kot z zločinci. Mlada zdravnica se je zgrozila nad tem postopanjem in je — pòlna sočutja s temi nesrečneži — sklenda poiskati sredstva in način, da jim pomaga, da ustanovi zavod za duševno bolne. Pridobila je bogatega lastnika elektrarn v Sanghaju, ki je takoj v0tirai 1 milijon dolarjev v ta namen. Dr. Ha,lpernova pripoveduje, kako so nastali z^njo srečni dnevi, polni dela. Po predavanjai na univerzi je bila vsak dan zaposlena pri gradnji bolnice m njeni notranji opremi. Vse je vodila sauna, za vsako najmanjšo stvar se je osebno pobrigala. Seveda je naletela na mnoge ovire — kje pa napreueJc ne naleti na zavist in predsodke? Toda vztrajnost in odločnost te požrtvovalne ženske sta zmagali in tako je bil nedavno odprt najmodernejši zavod za duševn0 bolne na Kitajskem, kjer je prostora z* 600 bolnikov. 'Isti dan. ko je bil zavod odprt, je Postala mlada zdravnica tudi njegova uipravitcljica. Dr. Hall-ernova ima Pa sedaj, ko so ustvarjeni Pogoji za uspešno delo, nove težave. Te izvirajo predvsem iz družin in od sorodstva duševno bolnih, ki naj bi bili deležni moderne nege. Boriti se je treba proti praznoverju in predsodkom, ki so pač povsod najhujši nasprotniki vsa" kega napredka. In tu si mora mlada zdravnica prizadevati, da dokaže, da je treba tudi s temi bednimi ravnati človeško, da je tudi njim treba zlioljšati dosedanjo mračno usodo ter jih skušati z modernimi sredstvi pomiriti. Tako je tudi ta posameznica doprinesla k «kupnemu naponi vseli žena, da dokažejo človeštvu vrednost ženskega sortela-Vanja tuidi v javnem življenju. Socialni položaj naših služkinj Dna 23. L m. se bo vršila v Beogradu anketa, ki naj uredi vprašanje služinčadi po vsej državi. S tem v zvezi so prinesli nekateri listi vesti, ki so bile predmet razburjanja gospodinj po naši državi. Posebno ja vse ogorčila trditev, da zahtevajo služkinje v svo-predlogih, da mora trajati njihov nedeljski počitek nepretrgoma od sobote od 6. zvečer preko vse nedelja do ponedeljka do 0. zjutraj. Organizacija služkinj, oziroma gospodinjskih pomočnic, ki so v Ljubljani tri, so res formulirale in utemeljile svoja predloge, ki jih bodo preko Delavske zbornice poslale na anketo in ki so jih objavile v svojih glasilih: Gospodinjski pomočnici, Delavski pravici in Delavcu. Toda omenjene zahteve oziroma predloge ne vsebuje nobena objavljenih resolucij. Nasprotno, lahko trdimo, da so predlagale to, kar mora zase zahtevati vsak človek. K«jli vsakdo ima pravico boriti se za zboljšanje svojega položaja, a priznati moramo, da je socialni položaj služkinj najslabši med vsemi delovnimi panogami. Saj služkinje na spadajo niti pod splošno, socialno-varstveno zakonodajo, niti po'! obrtni zakon iz leta 1931.. kakor tudi ne pod zakon o zaščiti delavstva iz leta 1922. Predlogi, ki so jih sestavile organizacije služkinj, obsegajo v bistvu sledeče zahteva: Delovni čas ne sme presegati 14 ur dnevno. Med delom naj se določi potrebni prosti čas, da more služkinja izvršiti najpotrebnejše zase (da se zakrpa itd.). Vsako nedeljo primerni prosti čas, najmanj 5 ur. Po konča- nem dalu tudi med tednom prost izhod, da se jim omogoči posečati predavanja, sestanke v organizaciji, skratka, nadaljno izobrazbo. Gospodinja služkinji ne sme braniti, da se organizira. Strokovno razsodišče. Za hišne uslužbenke naj se določi urad za inspckcijo dela pod ženskim vodstvom. Privatne posredovalnice naj se ukinejo, ker Ie strokovne organizacije, ki imajo stanovski Interas, za-niorejo pri oddajanju služb dajati primerna navodila in tako zbližati delodajalko in de-lojemalko ter s tem preprečiti često zle posledice privatnega jiosredovanja. Brezposelne služkinja. naj dobe za določen čas brezplačen sprejem v vsah azilih javnih borz dela, ali naj dobe zavetje v zavetiščih strokovnih organizacij proti odškodnini. Uvede naj se starostno zavarovanje. Pri nas v Sloveniji je bil doslej v veljavi poselski red iz leta 1921, jk> drugih pokrajinah naše države pa še tega ni bilo. Sedaj zahtevajo poselske organizacije. da se novi službeni red uveljavi za vse hišne uslužbenke cele države in naj se mu zagotovi pravno veljavno zakonsko sankcijo. Tisti del služkinj, ki je stanovsko zaveden, pa ima še eno žaljo: to je dvig izobrazbe za vsa svoje vrstnice, kajti zaveda se, da more njihov socialni položaj zboljšati le vsestranska poglobitev znanja in spretnosti, ki jo zahtev aod služkinj njena služba—Uresničenje tega prizadevanja bi tudi zboljšalo odnos med služkinjo in gospodinjo, ki ja često zelo neprijeten. Zato bi bilo tudi v interesu gospodinj, ko bi služkinja poučile o važno- sti stanovske organizacije. Kajti stanovska organizacija je zlasti za ta stan ona ustanova, ki ima nalogo in namen, dvigniti strokov no izobrazbo in sploh umski nivo služkinj. Saj prirejajo vse tri organizacije izobraževalne tečaje vseh vrst, predavanja, sestanke, kjar slišijo marsikaj koristnega. Važnosti strokovne organizacije bi se morali vsi bolj zavedati, saj samo stanovsko zaveden človek pravilno ocenjuje svoj odnos do dela in sc zaveda svoje odgovornosti. Prav laok važno za poglobitev izobrazbe in stanovske zavednosti pa je stanovsko glasilo. Pri nas ja tako stan. glasilo, ki je na-menjano izrecno samo služkinjam, »Gospodinjska pomočnica*. Izdaja ga >Zveza gospodinjskih pomočnic«, ki si resno prizadeva v delu za interese služkinj v zgoraj omenjenem smislu. Tak list bi morala imeti pač vsaka služkinja. Moti se, kdor misli, da tak list samo >hujska«. on ima namreč predN^m nalogo in namen da vzgaja. To pa je vendar v interesu skupnosti! »Gospodinjska pomočnica« j2 pisana prav pestro: poleg zanimivega, seveda primernega leposlovnaga štiva prinaša dopise služkinj, jim daje nasvete, jih informira v njihovem jKilCa.iu. kakor na pr. zdaj o novem poselskem redu. o službeni knjižici, priobčuje pa tudi pismo neka gospodinja, ki je bila tako pametna, da se je glede govoric o novih zahtevah služkinj obrnila naravnost na organizacijo, kjer je gotovo dobila najbolj točen odgovor. Tako se je najlepše izognila neprijetnemu razburjanju. Posebno uvaževanja vreden pa je članek »Kmečka zaščita in posli«. Seveda, ko bi bilo več zavednih naročnic in dopisovalk, ti bil list gotovo še boljši. Toda kako je 7, zavednostjo služkinj, nam pa povedo sledače številke: V Sloveniji je vsega okroglo IO.'jOO služkinj, (od teh je zavarovanih v bolniški blagajni 8600). a organiziranih je komaj lOOo služkinj po vseh treh organizacijah. Ta nezavednost je razumljiva, če pomislimo na okolico, v kateri doraščajo in iz katera izhajajo ta dekleta. Večina jih prihaja z dežele, kjer zahteva način življenja in dela mnogo manj solidarnosti, kakor pa služba v mestu. Na kmetih ja posel še danas član družine in se kot tak tu('i počuti. Prav to pa je z ažensko bistvenega pomena. Toda klub temu. da so ta dekleta v mestu potem precej osamljena. se jim veudar smisel za skupnost, za organizacijo najtežje vcepi, dasi jo potrebuje bolj kakor drugi poklici, kajti organizacija bi jim nudila tudi dom, tu bi bila dekleta enaka med enakimi in marskatera b bila obvarovana moralne propasti. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□no PET KNJIG ZA 20 DIN vam da edino Vodnikova družba □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□no Največ ženski ima ime Ana in Marija švedski profesor Carlson, ki se peča s proučavanjem imen, je ugotovil, da je Ana najbolj razširjeno ime na svetu. V germaru skih, romanskih in slovanskih deželah so približno 94 milijoni žensk, ki jim je ime Ana. Nekoliko manj je Marij, namreö okroglo 91 milijonov Moderna Ana Csilag V južni Afriki je hči nekega angleškega farmarja, ki ima nemara najdaljše lase na svetu. Mary Haningson je 1.62 m velika^ lasje pa dosegajo dolžino 1.96 m. Nosi jfh večkrat ovite okoli glave. Deble pravi, da je ne boli nikoli glava in da ji ogromni lasje ne delajo nobenih težav. Mnogi tvor-ničarji. ki izdelujejo mazilo za rast las, so ji že nudili velike vsote, da bi dovolila, da uporabijo njene bujne lase za reklamo, toda Mary je zavrnila vse take ponudbe. Beseda I Ctn. Javefc ? Cid. »» ilfro all dajanje ojavil danes! Jaz sem ga zarodila, kajne? Da. da, umetnika je treba razgibati! Me ženske pač znamo v možeh kovati različne podvige! Nervoznost iServoznost je čudna bolezen. Hitro se je razpasla, danes je povsod doma. Ta moderna epidemija se je pri-tepla ša na kmete. Ce na primer rcn" tači gospodar nad hlapcem, če divje pretepa konje, ali če se gospodinja jezi nad deklo, je vsemu kriva nervoz-nost. Še krava, ki jo gospodinja molze in jo pri molži oplazi z repom, ni sitna, ne zlobna, temveč samo norvoz" na, ketr se je revica nalezla te bolezni od ljudi! j Včasih so bili za nervoznost drugi i izrazi, takim ljudem so rckali, da so I nestrpni ali nepotrpežljivi. Kdor pa ni nastopal v rokavicah, jc dejal takemu človeku, da je siten ali zoprn. No, časi so napredovali in tudi besede. Če ro£eš komu, da je siten, boš imel takoj paragraf na vratu, če mu pa rle.ieš, da je nervozen, se mu boš še prikupil, saj ti bo kar stisnil roko in ti prijazno pojasnil: »Prijatelj, res sem nervozen! Spal nisem, krokali smo!« ali pa kaj slične-ga in skoraj ginjen sc bo od lebe poslovil. Najhuje jc, če imaš uradne opravke z nervozneži in si tudi sam nervozen. Dva sitneža se nikoli ne razumeta in sta si hitro v laseh, dva nervozna pa ne smeta biti tako divja, saj jc nervoznost že sama po sebi nekaj delikatne-ga, zato se lasata samo nežno, za tiste »sladke«, da se oči kar solze, ko se drug drugemu prijazno smehljata in se zbadata. Nervoznost si je prisvojila že ves svet. Vsak se danas sklicuje na nio! Razbojnik, ki ubije človeka, je to storil iz nervoznosti. Natakar ki ubije muho na plešasti glavi svojega gosta, je bil nervozen, tudi gost je bil nervozen in nervozna je bila še celo muha, sicer bi pocenila kam drugam ne pa na častitljivo teme nedolžnega človeka, ki ji ni storil zl>5ga. Iz nervoznosti se ljudje streljajo, obešajo in skačejo v vodo. Iz nervoznosti si države napovedujejo voino in iz nervoznosti se milijoni pobijajo med seboj ! Nervoznost je smešna kakor nič drugega, neusmiljena bolj kakor vse drugo in strašne$ša od kuge! Nervoznost je prava zahrbtna bolezen modernih dni, ki jo je rodil naš čas hiteč dalje kakor najurnejši hlapon! Tudi med najmirnejšimi in najbolj hladnokrvnimi čepi nervoznost in samo čaka. da pride njen čast. Vsi so mirni, stvarno in resno se pomenkujejo, a mahoma stegne nervoznost svojo roko: t<:tnu nihne glava, drugi po" mežikne, tretji se premakne, da stol zaškriplje. In že vedo, da je započela nervoznost svojo igro. Toda vstati se jim noče, temveč nadaljujejo svoje po-menke, a pot^tm dolže nervoznost za vse. kar ukrenejo narobe Nervoznost vlada med diplomati in jih zavaja, da na svojih zborovanjih napačno sklepajo, da se spro, da se med seboj stepo in si mečejo v glave tintnike kakor paglavci. Nervoznost je vzrok, da povozijo avtomobili vsak dan na stotine ljudi, da sa zaletavajo vlaki drug v drugega, da stnnoglavljajo aeroplani Nervoznost je kriva, da kazenski zagovorniki preveč hvalijo potepuhe in vlomilce, da zdravniki češče puščajo pincete v telesih operirancev, da so opijanijo gospodje, ki so največji vzdržniki ter uganjajo neumnosti. Zaradi nervoznosti je nastala kriza, saj je nervoznost njena mati, kajti če bi nervoznosti ne bilo, bi ljudje ne skrili denarja. Pa so postali nervozni in denar je šel rakom žvižgat. Sa mo nekdo ni nervoz^ji: tisti, ki mora ustreliti na pet korakov slona s kanonom! Urejuje Davorin Ravljen* — Izdaja a konzorcij »Jutra« Adolf ßJbn£kar. — Z» Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Franc Jezeršek. — Za tnseratnJ del je odgovoren Aloji Novak. «.Val « Ljubljani