rnÏKMhiJii številka „Ooloiu-skili Novic" i/liajii v potek 3Í). juni,ia.
Opravništvo.
VABlliO
Izhajajo K iii 15. Tsacega meseca. Cfina jim je za Kdor želi kako oznaDilo v „Dolenjske Novice" načelo I flltl., za pol leta 50 kr. — Nai-oČDiiio sprejema tisniti dati, i)]ača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. z« J, Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo,	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarsko stvari.
Short (loleitjskiU kmeti.(skili portnižiiic v Kovem Mostu.
Udeježba pri tem filiodii je bila nepričakovano velika. Se predno je priisla ura zborovanju, bila je mestna dvorana tako iiatUëena, udeležencev pa ie toliko po hodnikih in zunaj pred mesSno hišo, da se je moralo v naglici dot»iti čitalniíno dvorano, kjer se je zborovanje vršilo. Mnogošievihia udeleï;ba nam priía, da so se zać^li gospodarji probujati in zanimati za kmetijski napredek. Vseh udeležencev bilo je okoUi 300, kar je vsekako prav lepo řtevilo za tak siiod. Udeležba bi bila pa gotovo èe yeČja, da nista bila slnèajno ravno ua ta dan dva sejma v okolici, namreč v St. Jerneju in Žužemberku. Shoda udele/.ile so se skorej vse dolenjske podružnice, nekatere so bile celo mnogoštevilno zastopane. Zbralo se je k shodu tudi izredno veliko graji^iakov, duhovnikov in naj-veljavnisih mož iz vseh strani nase Dolenjske. Med graiščaki in velikimi posestniki smo opazili gg. groia Barbota iz Uakoviiika, barona Berga iz Mokronoga, Globocnika iz Dobrave, dr. Gorianyja iz Kuprřvrha, pl. Langerja it
katerega iiriredi
„Kjit. polit. (Iniňív<t zîi »oleiysko" v Krskem v nedeljo 23. junija ob polu 4 popolutine.
VSPORED: 1. Primarij dr, Gregorií; O .smotrih katoSisko-narodne stranke.
Župnik A. Zgur: O prijaieljih in neprijateljih naroda.
3.	F^oslanec Povše: O položaju v državnem zboru.
4.	Slučajnosti.
Nabiranje udov v katol. polit. druStvo za Dolenjsko,
K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
Tako resnično mi 'Bog pomagaj!
(Kmiec.)
Strckelj odide «e brigaje se za jokajočo Ženo, poižče prijatelja Črnija ter mu razodene, da si je premislil in da denarja ne vrne.
„Saj sem si mislil, da te bode pamet srečala" fávrne zadnji porogljivo
Nekoliko pozneje sta prijatelja zopet sedela v sobi za gospode in Strekelj je bil potrt in čme-rpn kakor zadojič. Glavo je povešal ter niti besedice ne spregovoril. Celo prijateljeve puste šale ga niso razvedrile. Jutri se Je imela določiti pravda ®ed njim in teto. Pred sodnikom je paČ znal tako govoriti, da je več njemu verjel nego teti Marti, ki se je vedla nekako boječe in plašljivo, deloma ker Be je bala gospodov, še bolj pa, ker je je bilo
groza strasne strlčnikove hudobije. Ali ravno zato ee je zdelo gospodom, kakor da ne bi bila popolnoma gotova v STojej reČi. Ali v obupanju slednjič teta vstane zahtevajoč, naj Strekelj priseže, ííavuo danes ga je podučil domači duhovnik, kaj je prisega, jutri pa mu je priaeči. Radi tega je bil tako pobit. Kriva prisega — ta se mu je vendar vedno studila ; zdaj pa mu je bilo po krivem priseči.
„Ko bi vendar ne bil tajil" slednjič britko vzdihne,
„E kaj", odvrne Črni lahkomiseljno ter se smeja, „za sedem ato goldinarjev bodeŠ vendar dvignil svoje tri prste. Jaz bi storil desetkrat. Nazaj ne moreě veČ, kajti sicer je očitno, da si goljuf".
„Da, da, ko bi bil ti slišal, kako je gospod župnik govoril", zdihuje Strekelj, „reč je drugačna, kadar pride do resnice".
Bráljina, pl. Lenka iz Rake, grof:i Marglierija iz OtoŽic, Treota iz Mate Vasi, Ulma iz Kle-vevža, Wuíscherja iz Brezovice itd. itd.
Vlado je zastopal g. c. kr. okrajni komisar Kresse, c. kr, kmetijsko družbo pa ravnatelj g". Pire.
Cesarski svetnik io predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske g. M urni k poslal je, ker ni mogel shoda osebno polastiti, sledeio brzojavko; „Zaradi nujnih opravil pozdravljam areno èastite zborovalce tem potom, želeS, da bi se sklepi vjemali s potrebami našega dolenjskega kmetovalca in da bi se z združenimi močmi vseh poklicanih faktorjev povzdignilo blagostanje. V to^poniozi Hog!"
Kmetijska podružnica v Žužemberku, katera se zaradi sejma ni zamogla udek'žiti shoda, pa je poslala sledečo brzojavko: „Obžalujemo, da nam danes ni mogoče sodelovati s podpiratelji kmetijskega slanu ter prosimo, da nas pri današnjemu zborovanju zastopa gospod Rohrmaa. Bratski pozdravi Bog blagoslovi blagi namen
Zborovanje se je priiSelo ob polu enajsti uri predpoludue. Otvori! ga je načelnik kmetijske podružnice novomeške g. Ro^hrman s aledeČim nagovorom: „Slavni zbor! C.ist mi je v imenu tukajšne podružnice iskreno pozdraviti vse častite udetežnike daiiašnjega shoda in zlasti za'itopnike raznih podružnic, ki so se tako mnogoštevilno zbrali k današnjemu shodu. Vneti za napredek, ste prišli blfjge volje semkaj, da pomagate z združenimi močmi rešili važno nalogo, katero si je postavil ta shod za zboljšanje kmetijskih razmer po Dolenjskem. Posi-bej pozdravljam gospođa zastopnika vlade in c. kr. kmetijske družbe kranjske in posebno tudi gospode grajsčake, ki so v tako lepem številu prišli k današnjemu shodu in pokazali s tem, da jim je veliko ležeče na stvari,
o kateri ima obravnavati današnji shod. Vse skupaj prosim, da blagovolé podpirati težnje dolenjskega kmetijstva in delati na to vsak po svoji moČi, da se da[iašnji sklepi tudi izvr^^é. Z današnjim shodom stopijo dolenjske podružnice v medsebojno zvezo z namenom, da se skupno potegujemo za zboljšanje našega kmetij;itva. Dežela kranjska je ločena na tri strani, katerih vsaka ima svoje gospodarske posebnosti in svoje potrebe Ker je pri občnem zboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani premalo Časa, da bi se zamoglo primerno ozirati «a prošige ali predloge posameznih podružnic, je treba, da se takih vprašanj, katera so važiia za celo Dolenjsko, tudi skupaj poprimemo in da se skupno potegujemo za Jijih ugodno rešitev. V družbi je tudi nam iskati moČi. Bog daj, da bi bil z današnjim shodom položen nekak temelj k vzajemnemu in bolj yspeinemu delovanju dolenjskih podruinic in k boljšemu napredovanju dolenjskega kmetijstva!
Po tem nagovoru predlaga še, da se izvoli predsednikom današnjega shoda g. grof M a r-gheri. Po predlogu slednjega pa se je eno-gias:to volil predsednikom zboru g. Kohrman kot načelnik kmetijske podružnice v Novem Mestu.
Le-ta se zahvali za častno zaupanje, katero se mu je s tem izkazalo in naznani, da stoji kot prva točka dnevnega reda razprava o vprašanji: „S kakim plemenom je zboljševati dolenjsko goved in kaj je sploh vkreniti za povzdigo govedoreje na Dolenjskem?"
K besedi se oglasi g, grof Marglieri, govoreč o tem vprašanju približno tako-le:
„če pogledamo naSo dolenjsko goved po sej-movili ali pa tudi v posameznih hlevih, vidimo, da je kaj različna. Pomešana je z vsakovrstnimi plemiîni, ki so prihajali v teku časa v naše kraje.
„Seveda, ako hoíeš — pa verovaj župniku. Pa povej jutri pred sodiščem, da si hotel teto goljufati ter pusti }iri miru svoje tri prste".
Drugi dan je trgovec Strekelj res dvignil svoje tri prste ter prisegel, da teti Marti ni uič dolžan, kakor resnično mu Bog pomagaj".
Štirinajst dni potem odpotuje s Ćrnitom proti Ameriki. V morskem mestu pa morata Šest dni čakati, da ladja odrine. Potikata se po mestu in okolici kakor vesta in znata, da bi si čas kratila. Neki večer se vračata v mesto iz bližnje vasi. Iti jima je bilo skozi gozd. Tema je vže in divji vihar tuli med gozdnim drevjem, Strekelj ima ves 8voj denar pri sebi. Ko tako skupaj stopata, hodi Črni vedno bolj počasno ; grozno je Streklja strah svojega tovariša. Na misli mu je kriva prisega in vnebovpijoča krivica, da je goljufal teto; moliti hoče, ali molitev mu zastane v grlu. Vsaj si se odpovedal božjej pomoči, ko si po krivem prisegel,
mu šepeČe nekov glas, pot mu kaplja s čela; smrtni atrah ga muči. Črni se nenadoma obrne, Strekelj se hoče proti njemu obrniti, a v tem trenutku dobi udarec po glavi,
„Moj Bog, pomagaj!'' zakriči, a vže prileti drugi udarec, da se zvrne na tla.
„Tvoj Bog ti ne pomore" se roga Črni; to je zame dobro, odpovedal si se mu s krivo prisego". Med tem vzame nezavestnemu denarnico, v kateri je bilo tudi onih 700 forintov.
Strekelj se nekoliko zgane, in Črni nameri, da bi ga ubil — a!i neki voz drdra bliže. Črni beži v grmovje. Strekelj se sili, in res zakriči : „Pomagajte I Pomagajte ! "
„Ni li nekdo klical?" popraŠa na vozu mož svojega tovariša,
„Ne, vihar buči" je odgovor.
„Da naji je dobil vihar ravno v gozdu ter
Mi najdemo při lUs potonsee hrvaške, muricodolske, labodske, pincgaTske, šviclte íivine itd,^ Tako pomešana živina velja malo v kupćiji. Ce hočemo živino !.boIi)-atÍ in povzdigniti živinsko kupčijo, je prvo, da skuSamo našo živino pojednaèiti s tem, ďa vpeljujemo in rabimo v iiaeih krajih povsod enako pleme, ki pa mora biti kraju primerno, kajti ie ni pleme pripravno /a nase kraje, tudi ne more bili dobro za užitek Gospod govornik pojaaiiuje potem vrednost različnih govejih plemen, ki 80 tudi že pri nas sem in tja vpeljana, a ne dajo takih koristi kakor doma, rekoč, da niso za nas plemena, ki f<o doma po travorodnih iiižavah, kjer je dosti rodovitnih travnikov in dobre pafe, kar vsega tukaj manjka. Živina po teh krajih je razvajena in bi v nasili krajih le hirala in od roda do roda slabsa poslajala, ker bi se ne privadila našim razmeram. Omenja dalje domačo žiyino (rujavo rudeče ali jelenove barve), katere se pa le âe prav malo nahaja, ker je z vpeljevanjem druzih plemen že moČno zatrta. Ta bi bila sicer najbolj vajena našemu kraju, vendar ne moremo z njo računati, ker je je premalo in bi bilo treba sploii (iiiiogo, mnogo let, Če bi jo hoteli zboljeati. Dalje opisuje rudeče-pisano pinegavsko in belansko pleme, ki je dobrih lastnosti in porabno za vse. Zraven tega pa tudi izbirčno ni in se rado privadi v krajili, kjer je malo dobre krme. Vendar tudi to pleme ni tako pripravno za naše kraje, kakor se rado misli. Na Gorenjskem je ta živina razširjena, ker je posebno dobra za molžo. Pri nas pa iiočemo delavno živino. Gorenjci vprezajo konje, tukaj pa hočemo dobre in hitre voli za delo, tedaj živino, ki je za delo ustvarjena, razven tega pa tudi dobra za pitanje in molžo.
Po Dolenjskem je sedaj najbolj razširjena siva Štajerska živina z itnenom „muricodolska."
fiaii-a ugasnil luČ!" odvrne zopet prvi; „sicer bi mogla kaj videti".
Strekelj se sili kolikor mogoče, da bi zaklical, ko drdra yoz ravno mimo njega. Pa nič ne po-^iSffa. Vihar buči močneje, voz pa se premika ravno po novo razgrnjenem gramozu — glas Stre-kljev se ne čuje. Ko pa hoče Še enkrat zakriČati, se mu ulije krv iz ust ter zaduši njegov glas.
„Moj Bogi" S^ temi besedami se zvrne po tleh. Voz odide in Črni je zopet pri Streklju.
„Moram ti usta zamašiti", mrmra. Udari, '*'otel zdihljej se začuje in Strekelj je mrtev. Crni ^bežj. Ne pride pa daleč. Vže na ladiji, ki je bila ^ iuki, ga zgrabijo ter zapro. Začetkom je tajil, slednjič pa obstal vse do zadnje pičice, kakor emo ravnokar povedali.
Razodel je tudi, da je Strekelj po krivem prisegel, radi česar je Marta dobila svojih aedem sto forintov.
Ta ima dobre pa tudi slabe lastno-sti. Za delo je ta živina izvrstna; pri nas se najbolje baranta z volmi tega plemena. Ta kupčija je za na.^ mero-dajna. Do sedaj nam je najvtč nesla in tudi zanaprej jo moramo še zmeraj in pred vsem v pofitev jemati, če hočemo kaj dostči. Res je barva postranska reČ, vendar se moramo ravnati gledé barve po tem, kar kupci zahtevajo. Kupcem pa ugaja najbolj siva barva, ker že barva sama razodeva posebno sposobnost tega plemena za delo.
Sivo muricodolsko pleme je pa tudi v marsičem pomanjkljivo. Ono je izbirčno v krmi. Sam imam že nad trideset let tako živino in sem se preveril, da se to pleme tudi bolj počasi razvija, kakor Živina rudefe-pisanega plemena, goiovo tudi vslťd tega, ker ne dobi toliko iu Lake krme, kakor bi bilo treba.
Ker je siva živina pri nas najbolj razširjena in kraju najbolj že vajena in ker je pri nas tudi kupčija z volmi tega plemena najbolj dobičkonosna, bi bilo napačno, ko bi začeli meřati to živino z rudeče pisanimi plemeni. Na ta naČin bi dobili se večjo zmes živine in bi si lako le se bolj pokvarili sedanjo kupčijo	(Dalje sledi.)
Sliod v Koslaiijevici.
(Konec.)
v
Drugi je nastopil g. dr. Žitnik. Obravnaval je socijalno vprašanje s posebnim ozirom na poljedelca. Glavna vsebiia tega vprašanja, krog katerega se vse vrti, je ; Kako vraviiati razmerje mej bogatinom in revežem. Najhujše so se stvari lotili socijalni demckraije, češ: razdelimo mej vse ljudi premoženjf jednako, pa ne bo več revežev, ne bogatinov. Kako abotno je to, sprevidi tudi priprost človek na prvi pogled, Naj se tudi danes razdeli vse premoženje mej vse ljudi, jutri bo že jeden bogatejši od drugih, ker je varčnejši, prid-nejši, uninejěi. In kdo bi potem sploh še hotel delati, kdo ubogati, če izgine razloček mej stanovi? Tem ljudem sph h ni resno s stvarjo, hočejo le sedfluji red prekucnit', brez načrta za prihodnost. Kako tedaj ? Ali na;] ostane pri starem ? Ne, tako ne sme in ne more iti dalje, sicer sami sebe pehamo v pogubo. Govornik na to podrobneje obravnava del socijalnega vprašanja, ki se zove agrarno vprašanje, daje nasvete, kako bi bilo pomagati poljedelcu. Dokazuje najprej na podlagi itevilk poguben upliv liberalnih naČel v upravi državnega občnega premoženja. PriČa : ogromni državni dolg, ki se je pomnožil zlasti zadnjih 40 let; zadolženje kmetskih posestev vsled vknjiženih dolgov, ki rasejo leto za letom. Vse to priča, da je treba nujne pomoči. Hvalevredno omenja za tem poskus poljedelskega ministra Falkenhayna, ustanoviti kmečke zadruge ; pa dostavi tudi, da
naért U ne bo nikoli postal zakon, dokler obstoji sedanja zbornica. Hoëemo si zboljšati razmere, treba noye zbornice, novih mož, ki poznajo teženj ljudstva, pa imajo tudi srce zanj. Tedaj pozor pri volitvah ! Dandanes se sploh vse suie krog volitev, kakorŘne poalance s! bodete izvolili, take poslance bodete imeli. Razpravlja potem razne druge nedostatke, ki so vzrok, da bira kmeèki stan. Večkrat je temu kriva tudi lastim nemarnost, zapravljivost, dostikrat prevelika baharija v dotah. Prav posebno zopet tudi liberalna naprava, ki pripušča vsakemu poljubno razkosavati ztnnljisia. Veliko breme nalaga ljudstvu sedanja šola in nova žoleka postava h dobe istega liberalizma. Otrok ohiskujoé ljudsko î5olo zna dovelj, Če zna brati, pisati, računati, krščanski nauk. Višja veda se podaje v srednjih in viSjih šolah. Vflika napaka, ki ljudstvu jemlje vsako leto ogronnne svote in jih pelje v druge kraje, je sedanja domovinska postava. Vse to zboljsati bi bilo le poiom novih postav, novih volitev. Priporoča slednji^ Ěe toplo ustanovitev Kaillaisenovib posojilnic, da se ljudstvo oprosti iz rok nečloveških pijavk. — Da sta oba gg. govornika zadela pravo, priča temu glasno odobravanje in burna pohvala od strani miiogobrojnega ljudstva.
Shod je zaključil primerno predsednik, poživljajoč zbrano ljudstvo, naj s trikratnim slava 1 pomsti sv. očeta in preljubljenega vladarja Franca Jožefa.
Shod v OriMunlju.
Shod „Katoliškega političnega druStva" izvršil se je dne 3. junija prav izborno, sijajno. Akoravno nam je mestni zastop delal ovire, ker nam ni dovolil prostora za shod, vendar vse nič ni pomagalo. Posestnik Stariha nam je prepustil svoj lepi in veliki vrt, ki je zelo pripraven za shode na prostem. Ljudstva se je kar trlo. Bilo jih je okoli 1000: h domače župnije, pa tudi iz semiske, metliSte, dragatuske, adlešičke in celo iz Hrvatskega. Posluèat so prišli tudi nekateri naši liberalci. Nastopili so ětirje govorniki,
Predsednik shodu, g. župnik Schweiger, otvori ob polu Štirih shod in pozdravi navzoče z lepim, krščanskim pozdravom; „Hvaljen bodi Jezus Kristus." Potem okara naš mestni zastop, da nam je odrekel prostora, za katera smo prosi i ; kaj tacega se ne zgodi zlepa. Če pridejo gosti,j'ih povsod kdo, n. pr. župan, pozdravi; le tu v Črnomlju ne. Potem začne govoriti o svojem predmetu o katoliški ljudski stranki. Belo-kranjec bodi prvič naroden. Drži se svojega materinega, slovenskega jezika, Zahtevaj slovenske izjave, slovenske odloke od vseh uradov, od sodišča, od okrajnega glavarstva, od župnika, od
notarja, zakaj imaŠ pravico to /abtevaii. In tudi volite narodno t. j. narodne, slovenske, odločne, značajne moze v občinske zastope, v deželni in državni zbor. In taki narodni možje so gotovo dubovtiiki, ki v najhujših časih niso nikdar zatajili svojega rodu, svojega slovenskega jezika. — Belokranjci bodite pa tudi katoliški. Ostanite vedno zvesti svojemu Bogu, svoji veri. Zakaj vera je najbolj potrebna vsakemu brez izjeme. Kdor je res verm, je tudi naroden, zna-čajen, kdor pa nima vere, tudi ni naroden, naj še tako kriči. In samo zato so duhovniki narodni, saj oni ořnainijcjo sveto vero. Kako nespumetno je torej prafanje, (katero je izrekel neki znani liberalec v Črnomlju. Op, dop,): kaj imate od du-kovnikov? Od duhovnikov, pravi govornik, iaiate vse; vero, narodnost in zvestobo do pre-svitlega cesarja. Zatorej volite pri volitvah v jeseni in vedno .samo verne, katoliške poslance, zakaj ti vas bodo prav zastopali. Držimo se gesla: „Vse za vero, dom, cesarja".
Ljudstvo je burno odobravalo govor.
Drugi govornik g. Kihard Dolenc, vodja kmetijske Šole na Grmu, pove nekaj o gospodarskih stvareh. Kmečki stan propada, kako mu pomagati. Posli so dragi, zoper to ni pomoči» nastopili so drugi časi. Davki so krivično razdeljeni, kmet jib mora primeroma največ plačati, akoravno najveČ trpi ; govornik napravi primero med prodajalničarjem in kmetom, kako trgovec lahko živi in si kaj prisluži. Pa o krivično razdeljenih davkih tožijo ljudje po celi Avstriji. Kmet tudi leze v dolgove. Ako si hočete opo-moči, ne .sejte toliko žita, zakaj žltaa cena je zelo padla, sejte žito le za domaČo rabo, ali pa če zmorete, rajši žito za doni kupite. Poprimite se bolj živinoreje, vsak naj gleda, da bo imel lepo govedo v hlevu. Za živinorejo pa treba travnikov, a teh primanjkuje pri vas, sejte torej več krme po njivah. Cenite gnojnico, umetna gnojila, kakor so kajnit in Tomaževa žlindra ; kupite si jih, čeravno bi se morali zavoljo tega zadolžiti. Priskrbite si travniško brano in prevtekujte ž njo travnike. — Dalje je kmečki stan premalo zastopan v deželnem in državnem zhoru, in se ti poslanci ne storijo dosti za kmeta. Preveč je doktorjev in uradnikov poslancev. — Peti vzrok kmečke bftde je t rt na u a. Res je Škodo naredila, a začeti morate takoj z novimi^ amerikanskimi trtami. Sosed pomagaj sosedu. Žalostno je le to, da državne iu deželne trtnice knaetu trt ne dajo zastonj, ker edino tako bi jim bilo možno pomagati. — Belokrajina zadnjii tudi zato ne napreduje, ker nima železnice in zato ne more ničesar spraviti v promet.
(Konec eledi.)
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu ?
Sedaj je že objavije» iiaSrt volilne pre-osnove, a i njini so vse stranke nezadovoljne. Zlasti socijalni demokrati rujejo zoper njega; na Dunaju so imeli velikansk shod v ta namen. Po tej volilni preosnovi bi prav za pray vse pri starem ostalo. Boi^atini bi še vedno brez skrbi vladali ill tlažiii reveže. Vlada je predlojf pod-odeekov razg'ksila kot svoj predtof^; a s tem se je postavila na jako nevarno stalisÊe, ker najbrže iz te preosnove ne bo nië.
Dunajski me-tni .svet je razpuííen od vlade in županska opravila vodi vladni komisar, Kríířansko socijalna stranka se ž*^ nioíno giblje na nove volitve, Hog- dnj, da bi iz prihodnjega volilnega boja prišla zmagovita, da bi pogazila liberalno moro, ki že leta tlaèi Dunaj.
Ni še dolgo, odkar so se na HrvaŠkem ze-dinili V8Í pravi nezavisni narodnjaki v stranko prava. Trdo je bilo njih delo, skoro brezupno; sedaj pa se je Se ta mala stranka razbila Makaronom na ljubo. Še bo izdajalstvo narodno pro-cvitalo med Hrvaii! Ubogi narodi
Na Češkem se je vendar-le zaèela nekoliko živalineje gibati katoliška narodna stranka. Trdo delo bo imela povaodi, ker zelo veliko je zamujenega. Popravljati bo treba, kar so MladoŽehi pokvarili in se kvarijo s svojo pustolovsko politiko. Vse pojde po srei'i, ako le stranka ostane jedina in delavna.
Kiy je novega po šii-ofeeiii svetu?
Biviii bolgarski ministerski predsednik Stam-bulov je v preiskavi zaradi poneverjenja in drujjih krivic, katerim so prišli na sled.
V Armeniji se kristijsnom huda godi od Turkov, in kakor se kaže, ni upanja, Ha hi se jim položaj kaj zboljSal, ker je turžka vlada prevež popustljiva.
Španski vojski se ui še posreííilo zatreti Upor ua otoku Kubi, ker uporniki od drugod dobivajo zdatno poinoi.
Piše se nam:
Iz Suhora. — Dné 29. maja se je peljal skozi Suhor Nj. ces. visokost nadvojvoda Evgen, veliki Hojster nemškega viteškega reda. Na državni cesti Pi'ed šolskim poslopjem pričakoval ga je č. g. župnik P- Ogrin, občinski zastop, učitelj, šolska mladina z zastavo in nekaj zbranega občinstva,
Ko se visoki gospod s svojim spremstvom pripelje do Suhora, zagrmi mogočui strel s topiii na bližnjem hribcu, slovesno zvouenje se oglasi, z 200 otroških gi'1 zadoni trikratni „Živijo!", s hiS stoječih ob cesti pa vihrajo cesarske in narodne zastave. Nj. ces. visokost izstopi iz voza. Č, g. župnik ga nago-
vori in pozdravi v imenu navzočih. Visoki gospod se prijazno razgovarja z g. župnikom in učiteljem in se obema prav laskavo zahvali za Častni sprejem, in se potem odpelje proti Metliki. Naj âe opomnim, da je preprijazui in ponižni visoki gospod v pogovora z učiteljem tudi rekel, da mu narodna^bela obleka učeok posebno dopade; žali Bog, da iabi pri odraslem narodu Tedno bolj izginjuje. — Revnim Suhorske fiire je Nj. ces, visokost blagovolila podariti ao gold. Mogočni Bog ntij spremlja visokega, pri vaem tem pa tako ponižnega, prijaznega in dobrotljivega gospoda na vseh potih !
Iz Črnomlja. — [Nadvojvoda Evgen, bla-goslovljenje mestne cerkve sv. Duha, katoliški shod,
Letosne binkošti se je naše mesto obleklo v praznično obleko. Ob hišah so bili postavljeni vittó mlaji okrašeni z zelenjem, raz hiš so vihrale le )e in dolge zastave v raznih barvah in na treh krajih ao bili narejeni slavoloki okinčani z zelenjem, zastavami in primeruimi napisi. Zakaj vse to? Dné zadnjega maja je počastil nuše mesto s svojim obiskom nj. c. kr. visokost nadvojvoda Evgen, vrhovni načelnik nemškega vit«škei?a reda, v spremstvu treh vitezov in dveh redovnih uradnikov. O polu 9. dopohidne za-grmijo topiči, zvonovi se oglasijo, vozovi pridrčijo ia iz prvega izstopi nadvojvoda pri prvem slavoloku, kj» ga pozdravi mestui zastop in vsi zbrani uradniki, mestna godba pa zaigra cesarsko pesem. Ob špalirju ognjegascev odide naravnost v farno cerkev. Pred velikimi vrati se mu pokloni farna duhovščina in ga spremi pred veliki oltar. Orgije se oglasijo in med popevanjem „sveto" se mu podeli blagoslov z Najsvetejšim. Potem si je ogledal cerkev znotraj in zunaj natančno. Kad bi videl, da bi bila tudi CemcK maljska farna cerkev v tako dobrem stanu, kakor so druge redovne cerkve, pa žalibog notranja in zunanja zanemarjenost in zapusčenost ni mogla napraviti nanj dobrega vtisa. Poleg cerkve se je pred Učno okrašenim Šolskim poslopjem zbrala šolska mladina z učitelj-stvom. Ozrl se je na napisr Franc-Jožefova šola in zapisal blagovoljno na prošnjo svoje ime v spo-minjsko knjigo. Na to j« šel v župniáče, v komendo in koncem si ogledal tudi vso popravljeno in okrašeno
e po
preteka
mestno cerkev sv. Duha. Pri šoli «e	_
ene nre zopet vsedel na voz, in med burnim" živio-klici pozdravljen v Loki še od občinskega zastopa, se je odpeljal dalje proti Vinici in od oudot na Zagreb. Njegovo lepo in prijazno obnašanje, posebno pa pobožno vedenja v cerkvi, je na vse ljudstvo napravilo najboljši vtis, ker se je prepričalo, da se uk piše in ne govori brez vzroka, kako verna in krščanska je naSa presvitla vladarska hiša.
Na binkostni ponedeljek dopoludne smo imeli drugo veliko slovesnost, namreč slovesno blagoslov-Ijenje mestne cerkve sv. Duha, Cerkveno opravilo je imel preč. g, dekan Semiški. Cerkev je zares lična in se vsacemu dopade. Najlepši kinč je lepi v go-tičnem slogu narejeni oltar, kterega je podaril pre6. g častni kanonik in dekan v pokoji Jakob Stariha, ter si tako postavil spominek, ki bo se poznim rodovom pričal o njegovi gorečnosti in ljubezni za čast Božjo. Oltar je prav okusno izdelal Metliški podobar g, Jernej Jereb. Tron predočuje sv. Duha, ki prihaja nad aposteljne, ob strani ste pa sobi slovanskih blagovestnikov svetih bratov Cirila io Metoda. Vsa cerkev je lično slikana; slike je naredil g. Fr. Blaz-nik iz Škoije Loke,
Popojudne ob pol« 4, je bil prvi katoliški eliod v Črnomlju na -vrtu mestjana Janeza Starihe, ki se je prav dobro obnesel. Cast vsem, kteri so k temu piipoiuogli !
Cieveland Ohio Amerika. — Dragi rojaki! Dolgo Časa je že preteklo, odkar „Dolenjske Novice" níž ne pišejo o obljubljeni deželi: Ameriki. Zatorej Vam, dragi rojaki, pišem liât, da Vanj povem, kako se nam godi. Od 1. svečana je postalo prav gorko; od Božića do svečana je bil velik sneg in zima. Po nekterlh krajih je bilo 27—30 stopinj mraza. Pťav dosti ljudi je zmrznilo okoli Clevelanda. Ali vse te malenkosti bi z veseljem potrpeli, samo ko bi imeli kaj dela in jela, Vćasib se pokaže, da bo kuj lepše šlo, za par dni smo zopet na tisti stopinji, kakor smo bili poprej. Strah me spreleti, ko vidim mladeniče, ki nimnjo dela; dolžni so pa že po 300-400, celo do BOO gld. našega denarja za hrano in stanovanje. Premislite, kedaj in kako bo revež mogf-I poplačati toliko svoto denarja? Nikoli ne, zato, ker so slabi časi, boljšega pa ni treba pi-ičakovati I
Zatorej stariŠi vtisnite si v srce, da ste vi sami kiivi dušne in telesne pogube svojih otrok, ki jih pošljete večkrat komaj 15 ali 16 let staie v Ameriko, misleč, nam bo pomagsl, nam bo poslal, da bomo lahko živeli. Prodaste kar le morete, samo da ima fantič za popotovanje dovolj denaija. Vi ste pa zdaj brez vse skrbi doma, pa se motite zej«. Ko pride v Ameriko, uboga sirota je na svetu, Dela ne dobi, denarja nima, obl<-lia se potrga, ljudje se ga ogibljejo. Za stanovanje in hnmo mii raste dolg večji in veČji, sirota ne ve, kaj bi počel. Od hiše do biše, od mesta d.I mesta se poteplje, jtreklinja očeta in mater, preklinja delo in Ameriko in S8m eehe, tako je nesrečnež kakor zgubljena stvar na svetu, Vprašam, kdo je vzrok dušne in telesne pogube mladeničeve? Nihče drugi ue, nego Vi stariši; Vi brste odgovor dajali od iijib ! Prosim Vas, ne pošiljajte mladih otrok v Ameriko. PriporoČHUi tudi Vam možem, ne iščite sreče le tukaj, imate doma tudi srečo, samo če niste zaspani, Tiiki-j je treba težko delati za majhen zaslužek. Muogo iiiiadih ljudi se je že končalo s teškim delom in tiiorali so izrofiti M'uplo tuji Ameriki v najlepši svoji mladosti. Dosti se jih pokonča, da se navlašč ubijejo, samo da narede konec svojemu življenju. V Chikagu je bolnih do 185 dečkov zaradi težkih del, od katerih zdaj nobeden ne dobi dt-k, dokler ne spolni 17 let.
Torej, dragi stHrlši, poslušajte, kaj vam povem: ne pošiljajte svojih ttrok v Ameriko premladih, ker s tem zatřete njih življenje. Prisegam Vam, da je resniea, kar pišem. Vem kako je tukaj. Poskusil sem toliko, da bi svojemu največemu sovražniku ne privoščil, kar sem prest«!.
Torej še enkrat Vam rečem, ne mislite toliko ua Ameriko, ker ona je tako rekoč zaspala. Najsrečnejšega bi se štel, ko bi nii bilo mogoče v svojem rojstni-m kraju živeti, rajši bi se trudil po dnevu in po noči doma, kakor se moram ti'uditi tukaj samo po dnevu za brano,	Rudolf Klein,
DomaČo vesti.
(P.Konstantin Luser), frančišknn v Kamniku, rodom Novomeáčan, je imenovan generalnim delinitorjeiu frančiškanskega reda za šest let. Kot tak ae bo preselil v Eim.
(Doktorja medi,cine) sta postala Novome-ščan g. Ferd. Bôhm in ŽužemberČan g. Al. Dereani.
(Premeščen) je č. gosp. Mihael Horvat iz Banje Lnke kot kapelan v Ribnico; g. Fr. Fik pa iz Ribnice v Komendo,
(V bolnišnici Usmiljenih bratov v Kan-diji) bilo je meseca majnika sprejttih 60 bolnikov; koncem aprila jih je preostalo v postrežbi 28; skupaj se je toraj mesca majnika oskrbovalo 88 bolnikov. — Od teh jih je zapustilo b(Jnišnico ozdravljenih 43, deloma ozdravljenih 12. Umrla sta 2, prvi za plučno jetiko, drugi za jihičnim gangrenom. V postrežbi ostalo jih je koncem mesca še 31. Število oskrbovalnih dnij vseh bolnikov bilo je 958.
(Ljudski shod v Krškem) priredi v nedeljo 23. t. m. „dolenjsko katol. politíčuo društvo" z jako zanimivim vsporedoni, kateri je priobČen na prvi strani tfga lista, Dolenjci iz okolice krške, udeležite se ga v kar HHjvečjem številu! Shod se bo vršil na prostoru tik župnijske cerkve,
(Shod dolenjskih kmetijskih podružnic) se je vršil zadnji pi ndeljek v čitalniški dvorani, ker je bila mestna dvorana premajhna. Zborovanje se je pričelo ob 10 Va predpoludne in končalo okolu 1 popoludne. Udeležba je bila nepričakovano velika, V posebno lepem Številu so obiskali shod naši duhovniki in grajščaki. Ker hočemo ves shod natančno popisati, začeli smo že danes priobčevati govore in sploh ves vzpored shoda spredaj med gospodarskimi stvarmi.
(Vabilo,) Radi ustanovitve takega denarnega zaveda, ki bode stopil zbog potrebne duševne podpore v tesno dotiko s „Zvezo slovenskih pof^ojilnic", vabi začasni odbor vse slovenske posojiln'ce in tdlične slovenske domoljube k ustanovnemu občnemu zboru, ki bode v nedeljo 23, t. m. popoludne ob 3. liri v Krškem v šolskem poslopji, s sledečim dnevnim redom: 1. Razgovor o pravilih; 2. Pristop zadružnikov; 3, Volitev naČelstva in nadzornikov. Za osnovalui odbor: Ivan Lapajne.
(Umrl) je 13. t, m. po fîo'gi in uiuČni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, Jožef Turk iz Škerjanč, v 67. letu svoje starosti. Hil je dober gospodar in skrben oče. Naj v miru počiva!
(Zadnji sejm v Črnomlju) je bil veliko slabši, kakor oni na veliki torek. Prignali so sicer veliko živiue, vendar je bilo malo lepe videti. Najboljša kupčija j« bila z malimi kravami. Tudi prašičev so dokaj prignali. Na sejm sta bila pottai tjena tudi dva cela in zloglasni občinski bik, kterega bi rada mestna občina prodala. Cenjen je bil na 90 gld. Pa ljudje so ga le gledali. Ker ni hotel nobeden toliko zanj obljubiti, so ga morali nazaj odpeljati.
(Potres) fe še vedno ponavlja. Na Dolenjskem se je Čutil precej močan binkoštno nedeljo ob poln 10. zvečer. V ponedeljek 10 t. m, ob tri Četrt na 9 dopohidne pa ae je ponovil s tako silo, da že od velikonočne nedelje ni bilo takega sunka. Hvala Bogu, da ni napravil posebne škode!
(Telesne poškodbe.) Z drevesa padel je r Bitni vasi llletni deček Frar.ce Zore, obvisel je na neki veji, ter si pri tem raztrgal gorenjo ustnico in desno lice. — Nogo zlomil si je v Kartelevem 511etni Jožef Starič pri postavljenju nekih stebrov. — Nevarno poškodoval se je 9. t. m. v Brezovcu 201etni Janez Grlica pri iztrebitvi starega strela iz samokresa, _ nabasanega z drobno šibro. Nevarno orožje padlo je negrečnemu iz rok, zadelo s petelinčkom ob rob klopi in ae sprožilo. Strel razklal je ubogemu deloma spodnjo čeljust in na globoko razparal levo
lice. — Pri poroki svojuga lirîita streljajé poiiesrećil se je? Toplicah 19let[ii Jauez Bućar. Držal je v levici nabasan samokres, kateri se je po naklučbi sprožil; strel raztrgal je inaenovaneaiu prav izdatno pred cevjo držano desnico, — V Rogu v parni žagi poškodovan bil je delavec Franc Pacak s tem, da ga je od cir-knlarnice odpaLnjen les trešžil ob glavo ia mu povzročil zmećkanino okoli levega očesa. — Vsi imenovani bili so sprejeti v bolnišnico Ujm, bratov v Kandiji.
(O ameriških razmerah) piše Jako zanimivo današnji dopis, ua katerega opozarjamo one stariae, ki svoje otroke v Ameriko spuščajo aH pa jih celo silijo.
(Vreme, strela.) Letos imamo nekako čudno vreme, nič kaj prijazno in îepo noce biti. Za treuotek je lepo, čisto, a koj je zopet otožao, včasih nekako megleno kot v pozai' jeseni. V nekej dolini blizo Dobrni se od zime voda stoji v obsegu nekaj oralov, ko mej tem soaedni svet skoro sušo trpi. Tudi se nebo zgrozi ter tre.ska. Bilo je že več nesreč, mej temi je strela poškodovala 7, t. m. sina in hčer Pav-čekovo iz Cegelnice; ker so hitro Ijmlje in zdravnik prihiteli v pomoč, so bili rešeni in se zopet primerno dobro počutita. — Toča tudi ne prizanaša. Pobila e nekaj pri Beli Cerkvi, nekaj pri Hmelnikii itd. îog nas varuj hude prihodnosti!
(Album: Ljubljana po potresn), v spomin na Velikonočni potres leta 1895 i^dal je pomožni odsek konservativnih obrtnikov v Ljubljani. Ima H prav ličnih ilustracij ter velja samo 25 kr. komad, po pošti 2 kr. več. Ker je čisti dohodek namenjen poškodovanim malim obrtnikom, priporočamo album v obilno nakupovanje. — V Novem Méítu se dobiva v Kvftjčevi bukvami.
Darovi za dijaško kuliinjo v Novem Mestu;
Neimeimvan I gU.; g. .T^sil» Lftvtič, Žnpnili ^ g^-! g' Slane zft tuftj. junij iu jiilij 30 glii.; g. A Gabrič, župmk 6 çld. gtíspodiSina Fr Bolaič 1 glđ. ; (l>>brotuiki nuvomeSki Eft juii« ^ gig. 75 kr.____
Loterijske številke. Gradec 1. junija	19 73 8 18 42
ITaznanilo.
Svojim p. n. naročnikom uljndno naznanjam, da je moj dosedanji potovalec, gospod
stopil iz moje službe in da dotičnik nt več pooblaščen kako reč v mojem imenu naročati ali sprejemati.
Jače Waitzen, — Reka - Sušak.
Stara cerkvena ura,
porabna pri podružnici, je po nizki ceni na prodaj-
Cerkveno predstojništvo Podgrad. P. Novo Mesto.
39 let star, tudi iz podkovstva izprašan kovaiS in hisai posestnik, vdovec, oče štirih otrok, kterih najmlajši je 4 leta star, v prijaznem kraju na Dolenjskem, želi stopiti v zakon s 24 do 30 let starim dekletom ali udovo brez otrok, katera je vajena kuhati in druga domača oprayiU opi'avl koliko premoženja in tudi, ako Ponudbe naj se pošiljajo pod nas
Hti ter d;i ima nee brez premoženja, ovom: (136-1)
V Novo Mesto vračujoča se pisma:
Schiller «t Comp., Wien — Pollak, Treifen — Sterk, Černembl — Garbajs, Mengeš — Kosman, Krainburg — Wernik, Pola — Kristan, Amerika — Zlogar, Amerika — Bobič, Zanrič — Lazar, Belgrad
—	Slogar, Amerika — Zimermann, Amerika (dva) — Eeba, Attnang — Petoševic, Laearak — Kovač, Loco
—	Werbič, Graz — Faber, Teschen — JanžekoviČ, Stelton, Ameiika — Badovinac, Chicago — Kothmaier, Reifnitz — Fuhr, Linz — Golobic, Villach — Kani-fcitsch, America — Pekec, Americu — Stangel, America — Snosta, America — Audrejčič, liiidolfswert — Perše, Laibat-.h — Martič, Novo Selo — Klobučar, Wirginja - Goveduik, Vat Hill - Bečki, Zagreb — Zaje, Karlovec — Cimermančič, Zagreb — Mauser, Amerika — Fink, Peščejik — Kobîda, Amerika — Ambrožič, Trst (dva) - Benko, Trst — Poš, Amerika JakŠe, Stullen Damphin — Oimermančič, St, Kol. Fran-cisko — Morauc, Cuperje Serbien — Kočmerl, Zagreb
—	Schalecher, Rieg — Padišek, Stelten — Klobučar, Montain Iron.
„Resnica" v St. Vidu pri Zatičini, poste restante.
Priden deček
iz poštene hiše sprejme se takoj v prodajalno z mešanim blagom na deželi v poduk.
Kje pove opravniStvo „Dol. Novic". (135-3)
V prodajalno z manufakturnim blagom sprejme se takoj v poduk
dqioefep
ki je dovršil vsaj ljudsko šolo in je lepega vedenja. Kje pove uredništvo „Dol. Novic". (132—a)
Mnogo izvrstnega vina
je na prodaj v Bajnofu pri Rudolfovem.
031-2)
s 500 gld. kavcije — se takoj sprejme. Naslov : Oskrbništvo Ruprfivrh pri Novem Mestu.
Tr«t
6.
47 26 59 42 55

ifi
iMil tstiiii^i^^aiilii
v čisto novi, popolnoma moderno zgrajeni R. Dolenc-ovi hiši na trgu sv. Katarine št. 218 v Novem Mestu, oddati bode pričetkom avgusta oziroma septembra t. I.
čvetero stanovanj.
K dvema pripada tudi nekoliko vrta. — Oglasil» sprejema Ustnik hiše,	(i03-4)
g

108
s;raii
IMILKNJSKIÍ NOVIČK.
štev. 12.
Tak-le je izvirni zavoj pristne
Kathreiner-jeve kave.
ûozor!
Varujte se ponarejenega blaga,
ki ga nekatori iz seblčnili namenov ponujyjo ali odprto, ali pa v dobr po 13/ejenih £:icdobEisl« zavojčkih.

vsfike vrste a trakom in napisom, dobivajo se po jako nizki ceni piř
F. S, Murge/j-u
v Ruthl/ovcm.
m
13'a prodaj je hiša
8 tremi sobami, kuhinjo, drvarnico, svinjakom in vrtom y jftko dobrem stami v Novem Mostu, Sv. Jurja ulica
st. 178. — Več ae izve ravno tam,	(119^3)
Ïrtïie Škropilnico
jako trpežne ter na dva načina narejene, stane ena iz medenine (mesinga) v obliki škarij 6 gltl. Druga; tudi ix medenine ter v obliki krogle, stane 5 gld.
Izdelajem pa tmii drnge razlićne priprav»^, n. pr.
kletarske kadilnice, filtre za vino čistiti itd. itd.
K obilui naročbi se najvljudneje priporoča Anton Kajtna,
klepar v Hadecak pri Zid. Mostu. Ški-opilnice se pa tudi dobijo pri
Avgustu Kajtna-tu v Litiji.

Svartlol
Pozor!
Varujte se,
da ne bo t« opeliarjisni pri niikiipu skflrp knve,' Dobl5-kažai]ni Ijmlje Se večino t)oim-rejttjo Katlireim^rjevo kavo, ssfttono jeiiiJjitcilrutfili ko bdie izvinie Kiivoja z iiupi.soui
„Ka-threiner".
Kathreiner-Knalppovaaladna kava je odintt siilmva in okuKtia primes k boboví kti\i, natomi pritlolftkvoolili amili; vs(\ka škodljiva primes je izkljiićena.
Ove tiíši
z vsem gospodarskim poslopjem na prodaj 80 pri Sv. Boku poleg Št. Vida pri državni «esti blizu postaje dolenjske železnice, pripravni za vsaki obrt; vse v prnv dobieni staim. Zraven pripada 13 oralov 1554 kvadr. seřnov zemlje, njive, travniki, gojzd in vrta.
Natančni pogoji se zvedó nstnierio ali pismeno pri
Ignaciju Spendal-u,
pfisestiiikn na Pol]ii It. It- 10,

Ivan Bajuk, posestnik v Metliki proda iz proste roke
zoinljišče v Orušicili,
-i?--------- -	—.— -NVt —-■■ .. ■-	.-..--------
poprej lastnina Niko Pet rasica, — Kupci na,j se blagovolil« ogla,siti pri la.^tnikn.	(130—2)
nin
( Í
z dvema sobama in kletjo, " kHtera se tik fiii-ne cerkve v jf ŠentRupertu pri Mokronogu „ ^^ nahiija, se dá v najem. Veř povp Jožef Freiih, posestnik v St. Rupertu.
Zemljišče na prodaj
je blizo Mirne peči, ob glavni cesti ležeče, obstoječe iz njiv za pet in pol mernikov posetve in lepe hoste; proda se takoj iz jiroate roke. — Več pove
Johana Berus,
(134-2)	Ivana t^rts si. 7, poka Mirmpe6.
Carintliia-Litliion vrelci
pri železni Kapli na KoroŠItem,
so iivrstna namizna pijaća in izborno zdràvilo
proti vsakovrstnim katarom in raznim boleznim na obistih in mehurji, — Dobi se pri lastništvu na Železni Kapli, pri gosp. Henriku pl. MattonÍ-ju na Dunaju, v goap. Alojzij Černić-evi agenturi v i Ljubljani, in pri gg. trgovcih: M. Kastner in P. Lasnik v Ljubljani, F. Dolenc-u v Kranju iii tíkofji Loki, A. Pinter-ju v Kamniku, A. Pauser "u ml. v Novem Mestu, P. Peische-tu v Kočevji n I. Pauser-ju v Ribnici.	(B3-6)


NoTrnietto : Odgtiiciui tntiimk Jcc(p Benkavti. — lad^jbte^, zcilcinik m tUkar J. Krajno,