SLOVENSKI
VMM
CELOVEC TOREK 1. AVGUST 1989
Letnik XL)V. Štev.56(2479)
Izhaja v Celovcu ;
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena.7šii.
3000din.
P. b. b.
Oman doma ne !)<) več
Kmet premalo dobi za mleko!
Prejšnji teden je avstrijsko ustavno sodišče sprejelo senzacionalen sklep v zvezi s ceno mleka, ki bo morda imel tehtne posledice in bo zagotovo zaostril debato o vključevanju v Evropsko skupnost. Ustavno sodišče je namreč spoznalo, da vse odkupne cene mleka nasprotujejo kmetijskemu zakonu iz leta 1976, ker proizvajalcem ne krijejo proizvodnih stroškov in jim ne zagotavljajo določenega zaslužka. Cilja zakona je namreč ohranjati gospodarsko zdrave kmetije.
Povod za razpravo na ustavnem sodišču je bila pritožba Bla-siusa Sabitzerja, kmeta iz Win-klerna pri Strabburgu, ki je od države zahteval odškodnino za utrpelo škodo. Kmetje prejemajo namreč za liter mleka 4,6 šil., Sabitzerjevi stroški pa znašanjo po litru 8,73 šil.
Tudi Skupnost južnokoroških kmetov zahteva, da naj družba kmetu, ki s svojim delom med drugim ohranja kulturno pokrajino (koristi pa jo turizem), plačuje pravično ceno.

SAK tokrat ni uspe!
Slovenski atletski klub, ki je v zadnjih letih dvakrat dosegel četrtfinale avstrijskega nogometnega pokala, se je letos poslovil že v prvem kolu. Na domačem igrišču v Trnji vasi se je lanski drugoligaš WAC izkazal kot boljše moštvo, tako da je SAK podlegel s 3 : 4 (2 : 1). Toda ob polčasu je še vse kazalo mnogo boljše, saj je Arthur Hanser (na sliki levo) dosegel kar dva zadetka, in SAK je vodil. Toda v začetku drugega polčasa je iniciativo prevzel Wolfsberg, izkoristil tri napake obrambe, tako da Velikov zadetek v 89. minuti ni mogel več spremeniti rezultata v prid slovenskih nogometašev. Zdaj velja vsa koncentracija SAK prvenstvu, saj se letos namerava resno potegovati za naslov koroškega prvaka. Več o tekmi berite tudi na 4. strani .	SMa.* Mohar
ZSO: Strokovno pomoto izhodišče za nase deto!
razstavljat
Znani likovni umetnik Valentin Oman (slika zgoraj) kot prvi uresničuje svoj protest in do nadaljnjega na Koroškem ne bo več razstavljal. Za ta korak se je odločil potem, ko je Jorg Haider postal koroški deželni glavar. S tem demonstrira tudi svoj protest proti vsebini zbornika - „Grenz!and-Jahrbuch", koroških svobodnjakov. Oman zahteva, naj se Haider od tega distancira, in dodaja, da dokler bo koroški deželni glavar človek, ki umetnike diskvalificira na raven nadležne-žev, odvisnih od subvencij, nima druge možnosti kot da se umakne v notranjo emigracijo. To je Oman izjavil ob koncu minulega tedna ob otvoritvi svoje razstave v Piranu.
Deželni glavar Haider je napovedal, da namerava ustanoviti neke vrste manjšinski referat, ki bi spadal neposredno pod njegovo pristojnost. Hkrati je finančni referent že sporočil, da bi bilo za tak referat letos na voljo milijon šilingov. Toda pri celotni zadevi je še precej nejasnosti.
Zato Zveza slovenskih organizacij terja takojšnjo jasno informacijo: „Prav je, da se tak referat ustanovi, vendar bo lahko funkciona-
len le tedaj, če bo jasna vsebina dela, če bosta v njem obe osrednji organizaciji koroških Slovencev vključeni enakopravno in če bo zagotovljeno, da brez njunega pristanka ne more biti sprejet nikakršen sklep v zadevah manjšine."
ZSO od Haiderja pričakuje, da bo obe organizaciji v najkrajšem času povabil na delovni razgovor in ju obvestil o načrtih in ciljih tega referata ter o sodelovanju.
ZSO pa je reagirala tudi na izjave Wurmitzerja (VP) v
deželnem zboru, ki je Strokovnemu združenju pedagoških delavcev odrekel pravico do kritike dvojezičnega šolstva. ZSO v tej zvezi ugotavlja, da „so avtorji knjige 'Das Jahr danach' strokovno usposobljeni, povezani z učitelji in starši ter da so bolj upravičeni ocenjevati sedanjo situacijo na področju manjšinskega šolstva kot tisti, ki leta dolgo niso hoteli storiti kaj pozitivnega za skupno šolo, ki so se zavzemali za ločevanje in niso pripravljeni demokratično in
kritično razpravljati o problemih na tem področju. Zato bo izhodišče ZSO za nadaljnje delo prav poročilo te komisije"-
Ta zbirka prispevkov in analiz namreč jasno zavrača tudi drugo Wurmitzerjevo trditev: z uvedbo ločitvenega modela se pouk na južnokoroških šolah nikakor ni zboljšal, kot to trdi Wurmitzer, temveč smo iz dneva v dan priče nezakonitosti, zapo-stavljana in preprečevanja ustavno zajamčenih pravic.
„ Vaščani po/o "znajo svoje koncerte pnprav/f/ z izumim/ /dejani/, ne samo kar zadeva /zbor pesmi, temveč tud/ p/ede scenar/ja /n izvedbe. Tokrat so svoj koncert pr/če//' na stopnicah cerkvenega obz/d/a in vese/o pripeti na oder, od koder je bita ,,/ojtrca " prislonjena k oknu. 1/ese/o pa je bilo tudi po koncertu, ko so v vese/i družabnost/ done/e pesmi in poskočne me/od/je. Pevci pa se niso /žkaza/i /e s petjem ljubezenskih pesmi, temveč tud/ kot dobri napovedovalci in s svojim humo/jem že/i burne ap/avze.
Odmeven koncert na Košaijevi gorici
Pevski zbor „Vaščani pojo", ki ga vodi Jožko Kovačič, s petjem starih koroških pesmi vedno znova privabi številne poslušalce. Tokrat je Jožko s svojimi fanti pripravi! koncert slovenskih podoknic. Ambient je bil zelo posrečen, saj so peli na gorici pred Košarjevo domačijo na Gori.
K vzdušju prireditve pa je prispevala velika množica obiskovalcev, ki so „zasedli" dvorišče domačije pod idilično cerkvico na Gori. Ubrano petje fantov je od pesmi do pesmi večalo razpoloženje občinstva in izvabljalo navdušen aplavz. ,.Vaščani pojo" pa so k sodelovanju povabili še „Podhumška dekleta" in ansambel „Har-monija", pri katerem sodelu-
jejo tudi nekateri člani zbora.
Tako smo prisostvovali koncertu pesmi, ki govorijo o starem običaju vasovanja fantov, ki so svojim izvoljenkam peli podoknice. S tem pa so hoteli tudi pokazati, daje tudi to eden izmed običajev, ki je žal izumrl, saj ga je spodrinil čas nagle komunikacije, ki je tudi na podeželje prinesel marsikatero spremembo — tudi način vasovanja. Morda pa je prav zaradi tega snuba-ška pesem tako priljubljena, ker oživlja stare čase in spomin nanje. To nam je pričaral zbor „Vaščani pojo" z ubranim petjem in s pristnim domačim humorjem. Vsem, ki so nam pripravili tako lep večer domače pesmi, ki ji je prisluhnilo tudi precej letoviščarjev, gre vse priznanje.
KOMENTAR

dr. FRAVC/JAZ1V/7TRA
MA PO n...
BtJttto /e s;7er oJJa^o,
to Ja je zapečateno. De/anye, A:; na/ /;; /;;7o v;jc/; Moc^ove Nadere v j/až/;;' avjtn/j^e Jt/Jo/nact/e, je /e Ponča/o j pcpo/nnn po/onton:. Že n;eet Pj^ovno ^on/erenco par/a-ntentarnega p/jn:oPoje v Bras//«, na kateri /e preJa/o z/o.s7;anega p/jn;a j peojn/o za jpre/etn v EvropjAo j^ap-nojt /n;;/;7 Pot „na/vazne/jt t/ogoAP v z^oJo;'/;;; Aage repaB/tPe" (o PaPjnA zgo-etoetnjp;/: eazježno.st;/! pravzaprav razrn;j//a?), jo te/e-prtnter/7 rnertnarojn;/] agen-ct/ poroča/t, Ja /e Be/gt/jp; zanan/7 nantster CvsPen.s avjtrJ.sPo /)r;7;'zoraa/7 za-vrn/7.
Do/go/etna JtjPajt/a. ve/t-čajtna par/a/nentarr;a JeBata - v Pater; je /e enPrat tzPaza/ ta J; .S'n;o/te - vje je/e izkazalo zaman.* č;m Po// je E.S po-nn/nmo, tem več o J naj za/t-feva.
Be/g;/jp; veto jeveJa m nt-PaPrjen jpo Jrj//a/ nePega ja-movo//nega po/tt/Pa a/; Jrza-ve znotra/ /T.S', Pot to jeJa/ pojpaja/o proJa/af; avjtr;/j-Pt /avnojft. Ev.sPenja jo po-ver;7; v/ogo, P; /e /Verne; a/; /ta/;/an; ;'z geogra/sPopo/;';;'č-n;P raz/ogov ne more/o taPo /ajno tgrat;,* PJor pozna razmere v TŽS. ve, Ja Pe/g;/jPa poteza n; P;7a jamovo//na.
zt vjtr;/a /e v E.š neJvomno zaže/ena,* č/amcam pa /e nezaže/ena avjtr;/jpa nev-tra/nojt. 7o Je/jtvo, P; ga že nePa/ /et č;vPa/o vraPc; na jtrePaP, /e po EvjPenjov; ;z/av; Pončno taJ; po/;t;čno-J;p/o^;atjko potr/eno. E.S' je pač ne Jte/e za go/o gojpo-JorjPo jpapnojt, Pot jo to troPJ; po/;t;P; /z ;z/emo ze/e-;;;/; a/fernat;vcev), marveč /Jajta po po/;t;čno-vo/ajp; jpapnojt; tn jamojto/nojt/, v Pater; n; projtora za nevtra/-ne Jržave.
A7eJtem Po //;;JjPa jtran-Pa če napre/ z vjo j;7o t;jč; v EB, Pot Ja že o/; prvem po-vo/;an/a n; zača;;7a, PaPo je Jvana/jter/ca /gra z avjtr;/j-Po JMverenojt/o, pojpača/o Vran;tzPy/ev; joc;a/;jt; po-m;r/at;. ja/ prej /etom /99J taPo ne /to oJ/oč;tve.
7bJa prav ta Jt;r; /eta zaJojta/e/o, Ja je v ztvjtr;/; ;n oProg n/e razv;/e Je/tata o pomena, ve//nvnojt; ;n na/-nojt; n/ene nevtra/nojt/. TVevarno je namreč že množ;/og/ajov;', Ja /eavstr;/-jpa nevtra/nojt zgo// „notra-n/epo/;t;'čna zajeva", Par /e j/cer Je/oma rej, venJar pa ta poaJareP vje /to// J;j; po gej/a nePafer;/; ;nJajtr;/a/-cev* „Ear jmo j/ aa/ož;7t jam/, tega je /a/;Po jam; taJ; zne/t/mo. V C.S za vjaPo ceno/" 7aP; j/gna/; v te/ /aj;;ojt; jo j/cer je reJP/, to Ja Jo /eta /99.?/e čaja če Jovo//.
Vj;7/n/e je pr/mer/ava.* /a/;/a /9J6 /e .S77;ajc/;n;gg „razč/jt;7" oJnoj Jo /ret/ega ra/7;a /7a/;/jp; s/;oraz;o?;/. 7a/;/a /9/?9 /e n/egov jtran-Parjp; /n /Jeo/očp; potomec MocP razč;jt;7 avjtr;/jp; oJnoj Jo E.S'. V prvem pr;-mera /e po Jve/etm/; pr/pra-va/; j/eJ;7a pr;P//ač;tev. .Sejan/; rop za pr/pravo pr;P//n-č/tve /e čt/r; /eta...
Vez/P /n Pa/tara v.sttpe tt;t;r;/.č;r;c, Pt' ž;'v; tzvcrt tr;c/t; tta;t;čt;cga r; aro Ja, sta ogrožena. 7"o ve//a taPo za pora/t sPe, /tcac.šPc, /tr;n;or.s'Pc Pot Poro-čPe .S7over;ce, Pt po/eg tega žtvt/o ta J; v raz/;'čt;;7; Jraž/te-a;Vt .s;.stetr;;7;. &//a/t tema .so r;/;7:ov; pro/t/erra pov.soJ s/;č-r;;', namreč pov.soJ je /tort/o za jvo/ naroJnt o/t.sto/. 77; pa /e povjoJ 7;aJo ogrožen. 7'o jo agotov/tve razgovora, Pt'jo ga tme/t' preJjtavn/P/ pora/t-jp;7; .S/ovencev pre/jn/o jo/toto j preJjeJn/Pom tn ta/-n/Pom .S7oven.sPe projvetne zveze 7omažem Ogr/jom tn JanPom A7a//e/em. OP razgovora pa /e naj areJn/P /tn Jre/ A"oPot gojtom zajtavt/ nePa/ vpračan/.
Č/ant' /d/P/ome sPuptne tz Zgorrt/ega Sert/Pa so pozorno s/edt/t razpo vortt /n tud; sam/ poseg/; v razpravo.
Položaj porabskih Slovencev ni lahek Treba je zaupati v iastno moč
S skupino porabskih Slovencev je bila tudi Irena Pavlič, njihova zastopnica v Demokratični zvezi južnih Slovanov v Budimpešti. Ta je uvodoma predstavila folklorno skupino iz Zgornjega Senika in podala osnovne informacije o Slovencih na Madžarskem. Dejala je, da so številčno šibki, saj njihov naselitveni prostor obsega le sedem vasi. Največ problemov pa imajo z asimilacijo, ki je v največji meri posledica tega, ker doma nimajo dovolj delovnih mest, zato odhajajo na delo v bližnji Monošter. Mnogi ostanejo tam, kjer v tretji generaciji izgubijo svojo slovensko narodno identiteto.
Na vprašanje, kako se temu upirajo, je Pavličeva dejala, da v zadnjih letih oživljajo svoje kulturno delo, ki sloni predvsem na ohranjanju ljudskih običajev in seveda jezika, pri čemer želijo negovati tudi svoje prekmursko narečje. Rekla je, da imajo v vsaki vasi svojo kulturno skupino, njihova dejavnost pa obsega lutkarstvo, petje, folkloro in gledališče. Posebno pozornost pa posvečajo jeziku, torej učenju slovenskega jezika v šoli.
Delo je iz navedenih razlogov zelo težavno, poleg tega pa ima skupnost, ki šteje le okoli 5000 pripadnikov, velike probleme s kadri. Pavličeva je priznala, da bi bil njihov obstoj še bolj ogrožen, če ne bi imeli veliko podpore matičnega naroda, zlasti kar zadeva strokovne kadre, ki se v glavnem šolajo v Ljubljani.
Zanimalo nas je tudi, kako je s pomočjo večinskega naroda, uradne politike. Seznanila nas je, da pomoč prihaja preko Zveze južnih Slovanov, ta pa prejema sredstva od vladnih forumov. Pri tem pa je poudarila, daje bolj kot sama sredstva pomembno, v koliko bodo sami močni; kolikršna bo njihova življenjska volja, tolikšna bo tudi podpora s strani države.
V sedanji politični preobrazbi na Madžarskem porab-ski Slovenci pričakujejo bolj sproščeno narodnostno politiko in zato z optimizmom
gledajo v prihodnost. Vendar je treba poudariti, je naglasila Pavličeva, da se bodo obdržali le, če se bodo tesno povezovali z matičnim narodom, in če se bodo izboljšali socialni pogoji, da si bodo ljudje služili kruh v domačem okolju.
Med pomembne dosežke je treba uvrstiti dejstvo, da bodo letos prvič izdali svoj slovenski koledar, kar je za manjšino bistvenega pomena, saj se v tiskani besedi odraža kulturnost in samozavest narodne skupnosti.
Zanimalo nas je, kako je z njihovimi radijskimi in televizijskimi oddajami. Tudi na tem področju so šele na začetku. Radijsko oddajo imajo enkrat na teden, televizijske pa še nimajo, kar pa je spet v večji meri vprašanje kadrov kot politične volje. Sicer pa je v Porabju tudi mogoč sprejem sporeda ljubljanske televizije.
In kako je s šolstvom?
V tej smeri je razvoj pozitiven, a spet povezan z vprašanjem kadrov in seveda tudi z možnostjo uporabe slovenskega jezika v javnosti, zlasti na delovnem mestu.
Zanimalo nas je tudi, kako potekajo vezi in sodelovanje z matičnim narodom. Pavličeva je odgovorila, da ti kontakti temeljijo v glavnem na kulturni ravni, torej z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije. Ta jim, kot že omenjeno, nudi strokovno in materialno pomoč kot na primer opremo gledaliških in folklornih skupin, in seveda strokovno literaturo. Veliko motivacijo jim pomeni vključitev v cikel kulturnih dnevov zamejskih Slovencev v Cankarjevem domu v Ljubljani in sodelovanje na pevskih revijah in drugih gostovanjih v Sloveniji.
Zaradi majhne številčnosti porabskim Slovencem še ni uspelo razviti svoje književnosti, a sogovornica je prepričana, da bo ob intenzivnih stikih z matico in razvojem knjižnega jezika in založništva tudi med porabskimi Slovenci vzniknil kak literarni talent. Ob tem so tudi drugi čla-
ni skupine, ki so se pogovarjali s predstavniki naše osrednje kulturne organizacije, poudarili, da je povezovanje zamejskih Slovencev potrebno in koristno za njihov obstoj. Zato so sklenili negovati vezi tudi v bodoče. Pri tem je dr. Vladimir Wakounig, ki je sodeloval na pogovoru, najavil, da želi skupina študentov s celovške univerze priti v Porabje in tam preučiti položaj te najbolj vzhodne slovenske narodne skupnosti.
SLOVENSKI
HEUTE
DieSeite
tur unsere deutschsprachigen Leser/innen
VESTNIK
Zentralverband fordert Information iiber Votksgruppenreferat-Absichten
Zur angekundigten Instal-lierung eines Volksgruppen-referates, welches der Lan-desregierung unterstellt sein solite, meint der Zentralver-band slowenischer Organisa-tionen in einer Aussendung, da<3 es zwar „richtig ist, ein solehes Referat zu formieren, doch konnte es nur dann funktionell werden, wenn der Inhalt der Arbeit klar festge-legt sein wird, und wenn bei-de slowenischen Zentralorga-nisationen als gleichberech-
tigte Partner eingebunden werden. Das bedeutet aber auch, daB keine Beschlusse gegen den Willen der Min-derheit gefaBt werdcn durf-ten '
AuBerdem erwartet der Zentralverband slowenischer Organisationen von Landes-hauptmann Haider, daB er beide Zentralorganisationen umgehend zu einem Arbeits-gesprach einladen und sie tiber Plane und Ziele dieses Referates informieren wird.
Intensivierung kuRureHer Kontakte
Die slowenische Volks-gruppe in Ungarn, die das Gebiet am FluB Rab im we-sentlichen Tei! des Landes besiedelt, ist mit einer Zahl von 7.000 Angehorigen sehr klein. Trotzdem entwickelt diese Volksgruppe eine rege Tatigkeit: besonders auf dem Gebiet des Brauchtums, des Theaters, dem Bereich der Bildung und zum Tei! auch im Ver!agswesen.
Dies erklarte die Gesandte der Slowenen aus Porabje im Verband der Sudslawen in Budapest, Frau Irene Pavlič, anlaBlich eines Besuches beini Slovvenischcn Kultur-verband in Klagenlurt. Frau
Pavlič ftihrte weiter aus, daB auch die slowenische Volksgruppe in Ungarn mit Proble-men zu kampfen hat, vor al-lem mit dem der Assimila-tion. Dies sei, so hob sie her-vor, besonders auf den Mange! an Arbeitsplatzen im Siedlungsbereich der Slowe-nen zuruckzuftihren, da er eine starke Abwanderung zur Folge hat. Probleme gibt es auch im Bildungsbereich, da vor allem Fachkrafte fehlen.
Nach einem mehrstundi-gen Gesprach beschlosen die slowenischen Gaste aus Ungarn und die Vertreter des 3!owenischen Kulturverban-des ihre kulturellen Kontakte in Zukunft zu intensivieren.
Odiočitev proti volji občanov
Poletna razstava v Rožeku
ŠENTLIPŠ. - Občani, zlasti tisti v Šentlipšu, so prizadeti, ker je žitrajski občinski svet njihove želje prezrl. Taje namreč (SPO in FPO) proti njihovi volji sprejel sklep o nakupu grobnice na pokopališču v Šentlipšu, ki jo bodo preuredili v mrtvašnico. To pa je med farani povzročilo hudo razburjenje predvsem zato, ker prvič niti ni preverjeno, če je Orsini dejansko lastnik grobnice, drugič pa bi njena preureditev stala več kot gradnja nove mrliške veže
HODIŠE. - Ugibanja, kdo bo novi hodiški župan, je konec. Vprašanje je postalo aktualno potem, ko je dosedanji župan Gottfried Schof-fnegger iz starostnih razlogov napovedal svoj odstop.
Pretekli teden je občinski odbor izvolil novega župana Walterja Samoniga. Ta se je
izven pokopališča.
Proti takemu sklepu sta glasovali frakciji EL in OVP, odbornik EL Tomaž Petek pa je v imenu komiteja II predložil alternativni načrt, ki pa so ga mandatarji SPO in FPO preglasovali (9:8), čeprav sta odbornika FPO najprej zatrjevala, da ne bosta soglašala z nakupom grobnice. Zdaj je jasno, koliko velja njuna obljuba, kakor je tudi jasno, da je občinski odbor v Žitari vasi ukrepal proti volji občanov.
po svoji izvolitvi zahvalil dosedanjemu županu za vzorno vodenje občine, sam pa je napovedal, da bo nadaljeval z dosedanjo politiko, osebno pa bo prevzel skrb za izgradnjo kolesarske poti iz Hodiš v Vetrinj, kar naj bi bilo v skladu s politiko v korist občanom.
V Galeriji Rožek je bila minulo soboto otvoritev razstave, na kateri se javnosti predstavljajo znani umetniki kot so Hoke, Caroline, Gra-dischnig, Schrammel, Stau-dacher pa tudi naš rojak Vouk. Tako je galeristki Mariji Šikoronija uspelo v svoje prostore privabiti umetnike, ki brez dvoma sodijo v sam vrh koroške oz. avstrijske likovne umetnosti.
Posebnost razstave je bila tudi prisotnost nekaterih umetnikov, Giselbert Hoke (ki ga na našem zgornjem posnetku vidimo pred delom Hansa Staudacherja) pa je bil v soboto popoldne na voljo gostom, ki so se z njim lahko pogovarjali o njegovem in
seveda tudi o delu drugih koroških umetnikih.
Da je ideja o takem popoldnevu uspela, so potrdili številni obiskovalci, ki so se v soboto znašli v Rožeku, oz. Semislavčah in se lahko pogovarjali z umetnikom Hokejem in drugimi izvedenci likovne umetnosti. Vzdušje je bilo prijetno, k temu sta v veliki meri prispevala gostiteljica Šikoronijeva in njen mož, ki sta vsakega gosta prijazno sprejela in ga vo(lila skbzi galerijo, ki si je v nekaj letih pridobila ime, da danes sodi med vodilne reprezentante koroške in širše likovne umetnosti. Razstava je odprta od torka do nedelje od 16. do 20. ure.
Povečanje
sejmišča
Celovško sejmišče postaja ob sejmih pretesno, zato bodo kmalu sanirali halo 3, ki je znana po leseni konstrukciji s polkrožnimi loki. Zgradili bodo podzemska parkirišča, nov strop visok 10 m, in s tem pridobili 5000 nr razstavne površine. Načrtujejo tudi veliko vhodno poslopje, prostor med halo 3 in 5 pa bodo pokrili s stekleno streho. Večnamenske dvorane za zahtevne koncerte ni mogoče integrirati.
Zveza koroških partizanov v Celovcu vabi na
osemdnevno potovanje na Makarsko riviero v Dalmaciji
od ned., 10.9. do ned., 17.9.
10. 9.: vožnja iz Podjune preko Celovca-Ljubljane-Karlovca do Bihača; tam prenočitev (hotel Park).
11.9.	: vožnja: Bihač-Knin-Sinj-Brela-Makarska (hotel Riviera - v njem bivanje šest dni).
12.	9.: počitek, kopanje, ogled okolice.
13.	9.: vožnja z avtobusom preko Biokovega pogorja v notranjost dežele, obisk Med-jugorja; povratek preko Metko-viča.
14.9.	: počitek, kopanje.
15.	9.: počitek, kopanje, ogled mesta.
16.	9.: celodnevni izlet z ladjo na otok Hvar in Brač.
17.	9.: vožnja domov po jadranski obali-Split-Šibenik-Benkovac-Karlobag-Reka-Ljubljana-Celovec-Podjuna.
Cena potovanja je zelo ugodna: 3.100 šil. za dvoposteljne sobe; za enoposteljne sobe je treba dnevno doplačati 60 šil. (= 3.520 šil.).
V ceno je vključen: prevoz z udobnim Sienčnikovim avtobusom (vozil bo šofer Hanzej); polpenzion (zajtrk in večerja v hotelih B kategorije, s tušem in WC); izlet z avtobusom in ladjo ter brezplačna pokušnja vina na otoku Brač.
Prijavite se po teiefonu:
dopoldne na celovško številko 0463-513752, popoldne 0463-210704 ali pri Milki Kokot tel.: 0463-514300/40.
Za organizacijo potovanja: Janez Weiss I. r.
SLOVENSKA
VESTNIK
2x tedensko
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. 9020 Celovec. Tarvi-ser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec. Tarviser StraBe 16. tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, telefax (0 463) 51 43 00-71, teleks 42 20 86 ZSO. Giavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. Zastopstvo za Jugo-siavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c.8/!!,p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 200.000 dinarjev. Ogiasi:	1/1 stran
12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 10,000.000 dinarjev.
Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
Torek	Dvorana fresk, Vetrinj	KLAVIRSKI VEČER	Musikforum
1.8. 20.30		Igra: Paui Guida	Viktring
Sreda	Katotiški dom	VEČER SLOVENSKE LJUDSKE PESMI	Sodaiitas
2.8. 20.00	Tinje	Nastopa: Družina Lipusch, Strpna vas	
Sreda	Casino Vetden,	VELDNER JAZZ-IMPRESSIONEN	v kooperaciji z
2.8.	Vrba	med drugim: koroške pesmi aranžirane za jazz	..Neues Musikforum
20.30		(Wotfgang Puschnig, Reinhard Fiatischeridr.)	Viktring"
četrtek	samostan,	NASTOP FOLKLORNE SKUPINE ..EMONA"	SPD Srce
3.8. 20.30	Dobria vas	(Ljubljana); izvaja) bo piese iz Stovenije in iz drugih repubiik Jugosiavije v pristnih narodnih nošah, skupino spremija tamburaški orkester.	
Petek	kuiturni dom	KULTURNI VEČER	SPD ..Danica"
4.8. 20.30	všentprimoiu	Sodelujejo: Foikiorna skupina SPD ..Trta", Žitara vas, Moški zbor SPD ..Vaientin Poianšek", Obirsko Mešani zbor SPD ..Danica"	v3.ntpr,m.iu
Petek 4.8. 20.00	pri Cingeicu. na Trati	REDNI OBČNI ZBOR SPO BOROVLJE	
Sobota	pri Trkiu,	POLETNA VESELICA	Aipski kiub
5.8. 20.30	Sele-Borovnica	Igra: Origina! Nocka)mquintett	Obir
Nedelja		POHOD NA OBIR	SPD Valentin
6.8.		Zbirališče na vrhu Obirja ob 11. uri nato piknik pri Marofu	Poianšek
Nedetja	tjudska šoia.	SLAVNOSTNA PRIREDITEV OB 10-LETNICI FOLKLORE	
6.8. 20.00	Žitara vas	SKUPINE SPD TRTA V ŽITARI VASI	
Četrtek	dvorana fresk.	MUSIČ FOR A SUMMER EVENING	Neues Musikforum
10.8. 20.00	Vetrinj	Med drugim nastopajo: A. Bertonceij, M. Miejnik; Viktring godalni kvartet siovenske fitharmonije ter A. Bertonceij in B. Gorišek skupaj s percussionisti RTV Ljubijana. Vstopnina: 150 šii., miadina 90 šii.	
Petek	Casineum,	..VERKLARTENACHT"	Neues Musikforum
11.8. 20.30	Vrba	Kompozicije šoštakoviča, Schoberga, Rudenauerja igrajo: godaini kvartet ijubijanske fitharmonije, Erwin Kropfitsch, M. Miejnik. Drucker idr.	Viktring
Sobota	zdraviiiščnipark,	VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE	SPD Drabosnjak
12.8. 20.30	Vrba	Sodelujejo: foikiorna skupina SPD Trta. družina Lipuš in moški pevski zbor SPD Jepa-Baško jezero Ob siabem vremenu: v siavnostni dvorani občine.	na Kostanjah
OB!ŠČ!TEVSLOVEN!J!
30. septembra, Ljubtjana - 18. MEDNARODN! GRAFIČNI BIENALE v Moderni gaieriji (Tomšičeva 14). Odprto: od tor. do sob. od 10. do 18. ure, ob ned.: od 10. do 13. ure, ob ponedeijkih zaprto.
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 28.7.1989
	dobite (šil.)		plačate (šil.)
za 1 ameriški doiar	$	12,95	13,55
za 1 angieški funt	C	21,30	22,50
za 100 franc, frankov	f	202,50	212,50
za 100 itai. iir	Lit	0,95	1,00
za 100 dinarjev	DIM	0,04	0,08
za 100švic. frankov	sfr	808,00	828,00
za 100 hoiand. guidnov	Hfl	615,50	631,50
za 100 nemških mark	DM	695,00	712,00
Posredujeta: Posojilnica-Bank —^	Zveza-Bank, Celovec
/OTO
7 14 17 27 38 41 (1) X22	11X	1X1	12X
Joker:	244559 b.j. Stava: 2:2, 0:1, 0:2, 2:0, b.j.
RAZSTAVE
Celovec
-	Kulturna taberna Pri Jokinu: Grafika iz Azerbeidžana. -Gaierie 61 (do 24.8.): SPECTRUM 89 (prodajna razstava del umetnikov prostora Alpe-Jadran); razstava je odprta: po.-čet. 10.00-12.00 in 15.00-17.00, pet. 10.00-13.00. Koroška dežeina gaierija: Pavei Flora, posebna razstava. -Dom umetnikov: ..Začetek moderne" do 9. 9. - Gaierija Mohorjeva (od 4. 8.): Helmut Blažej, ..Koroški motivi", prva samostojna razstava naivnega slikarja Helmuta Blažeja iz Pliberka. Ob otvoritvi (4.8., 19.00) bo duo Kristijan Filipič in Martin Hedenik predstavil čar domače narodne glasbe.
Tinje
-	Galerija Tinje: (do 5.9.) - Iška Rano, slike.
Rožek
-	Gaierija Rožek - Poletna razstava (Hoke, Caroline, Gra-dischnig, Schrammel, Staudacher, Vouk...). Razstava je odprta od torka do nedelje od 16. do 20. ure).
Šentjakob v Rožu
-	Kuiturni dom: Adolf Fantur, do 13. 8.
Velikovec
-	Zentralsparkasse und Kommerzialbank (Zvveigstelle Volkermarkt): (od 28.7. do 18.8.) - G. Hesch, akvareli, oljnate slike, mešana tehnika, dizajn na blagu.
Wa)tcr Samonig novi župan
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
TEDN!NATELEV!Z!J!
TO 1.8.	9.05	Družina Addams; 10.30 Ljubljena Brigita; 14.10 Stebri družbe: 15.30	Počitniški spored; 18.00 Mi; 18.30	Rdeči sloni (v 7 nadaljevanjih); 19.17 Znanost danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Z očmi živali; 21.15 Dallas; 22.00 Pogledi s strani; 22.05	Lov v megli; 0.00 Aktualno; 0.05 Mannix; 0.50 Poročila.	13.55 Tedaj; 14.00 Šport; 17.00 Vzhodna Tirolska; 17.30 Orientacija; 18.00	Tom in Jerry; 18.30 VVurlitzer; 19.00	Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Donava v notah; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22.15 Šport; 22.40 Klub 2; Poročila.	16.35 Ponovitev nadaljevank; 18.00 Dnevnik; 18.10 Da ne bi bolelo: Karies - zobna gniloba; 18.30 Spored za otroke: M. Čanak: Čirule -Čarule: čudežni šopek; Pisani svet: Fadil; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 C. Barma: Kian; 21.05 B. Martinu: Komedija na mostu; 22.15 Poletna noč: M. Robe - J. Savvdith: Posvečen umor.
SR 2.8.	9.05 Družina Addams; 10.30 Lov v megli; 14.10 Tarzan in njegov sin; 15.30	Počitniški spored; 18.00 Mi; 18.30	Rdeči sloni; 19.17 Znanost danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Amerikanec (v 3 delih); 21.30 Pogledi s strani; 21.35 Pustolovščina na ladji Lucky Laddy; 23.25 Mannix; 0.10 Aktualno.	13.55 Tedaj; 14.00 Šport; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Tom in Jerry; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Vse bo spet dobro; 21.50 Novo v kinu; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Šport; 23.15 Sen o svobodni domovini; 0.00 Jazz-medna-rodno; 1.00 Poročila.	16.35 Ponovitev nadaljevank; 18.00 Dnevnik; 18.10 Zabavnoglasbena oddaja; 18.40 Spored za otroke: Akvarij; Robin in Rozi: Potovanje k Riu Grande; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Film tedna: Naprej Francozi; 21.40 Mati koncert; 21.45 Dnevnik; 22.10 Poletna noč: M. Robe-J. Savvdith: Posvečen umor; Hooperman; 1.10 Videostrani.
V CE 3.8.	9.05 Družina Addams; 10.30 Pustolovščina na ladji Lucky Lady; 14.15 In življenje je polno sanj; 15.30 Počitniški spored; 18.00 Mi; 18.30 Rdeči sloni; 19.17 Znanost danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Najboljše iz skednja muzikantov; 23.45 Mannix; 0.30 Aktualno.	13.55Tedaj; 14.00 Šport; 17.15Svet otokov na kontinentu; 18.00 Tom in Jerry; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.05 Kulturni report; 22.00 Časvs!iki;22.15Šport; 22.35 Klub 2; Poročila.	16.35 Ponovitev nadaljevank; 18.00 Dnevnik; 18.10 Po sledeh napredka: Na pragu 21. stoletja; 18.40 Spored za otroke: Bendji; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 G. Simenon: Župan iz Veurna; 21.00 „Naše eso štrbske plešo"; 22.25 Dnevnik; 22.50 Poletna noč: M. Robe - J. Sawdith: Posvečen umor; Leteči cirkus Mon-tyja Pythona; 1.50 Videostrani.
RADIO KOROŠKA Torek, 1.8.	18.10-19.00 Halo, prijatelji! Sreda, 2.8. Glasbena sreda: Naši poslušalci moderirajo Večerna 21-22 A. Berg: Violinski koncert (R. Klopčič) Glasbena šola - 3. del Četrtek, 3.8. Rož-Podjuna-Zilja		Porabski Siovenci Nedelja, 6. 8.: Demokratična zveza južnih Slovanov v Budimpešti združuje na Madžarskem živeče Slovence, Srbe in Hrvate. Porabske Slovence v njej zastopa Irena Pavlič. Ob prvem uradnem obisku na Koroškem je spregovorila o trenutnem položaju slovenske narodne skupnosti na Madžarskem. Medtem ko je na začetku stoletja Slovence povezovalo predvsem siromaštvo, imajo danes svoja posestva, številni pa odhajajo na delo v večja mesta. Z boljšim zaslužkom pa je povezana asimilacija. Upirajo se ji s poučevanjem slovenščine v šolah in vrtcih. Pred tremi leti so začeli v treh centralnih šolah - Gornjem Seniku, Štefanovcih in Monoštru. S tem, da se je Madžarska začela odpirati Zahodu, se morajo tudi Slovenci še bolje organizirati. Lani so v Porabju ustanovili Slovenski odbor, ki si prizadeva za uresničitev načei manjšinske politike. Irena Pavlič je spregovorila tudi o kulturnem življenju porabskih Slovencev, o sodelovanju z matico in o težiščih dela demokratične zveze.	'	
Poseben občutek živa!i za čas
Torek, L 8. 1989, TV Af, 20.)5 - V zadnjem delu serije o čudežnem svetu živali se avtorji tokrat ukvarjajo s čutom živaii za čas. Ste vedeti, da je ta odvisen od tega. kako hitro bije srce? V oddaji pa boste tudi zvedeti, kako takota ati žeja ženeta zebre, antitope in druge Živah na tov...
Zobna gniloba
Torek, 1. 8. 1989, TV LJ1, 18.10 - Zobje so bogastvo, ki se ga žat večkrat ne zavedamo. Zdravje zob vptiva na tetesno in duševno zdravje čtoveka. Od nas samih je odvisno, ati nastane zobna gnitoba, karies. Da bi se obvarovati kariesa, moramo te dnevno skrbeti za zobno higijeno...
Staro za novo
Sreda, 2. 8. 1989, TV Al, 14.10 — Avstrijska tetevizija potni svoj potetni spored z naj-raztičnejšimi ponovitvami starih in že mnogokrat predvajanih fitmov. Gtoboko so posegti, ko so izvtekti že teta 1939 posneti fitm o Tarzanu in njegovem sinu. V njem igra še tegendarni Jonny Weissmutter...
Stari sporazumi in nasprotja
Sreda, 2. 8. 1989, TV LJ1, 20.05 - Ko je Robert Dhery teta 1964 posnet svoj fitm Naprej Francozi, si seveda še nihče ni mogel predstavljati združene Evrope. Tako so bite posamezne značitnosti narodov in njihovega medsebojnega sporazumevanja ati nasprotovanja še botj poudarjene. Večni nesporazumi med samosvojimi otočani in temperamentnimi Francozi so voditi Dheryja, da je posnet burtesko, v kateri se ponorčuje tako iz Britancev kot iz svojih rojakov. Pretveza za tovrsten nesporazum je rugby-tekma med obema državama.
SLOVENSKI
VESTNIK
ŠPORT
*	attetika
*	kotesarstvo
*	nogomet
40. nas!ov za Ani Mu!!er-K!emenjak
Prav nezaustavljiva je Ani Muller-Klemenjak, slovenska športnica iz Podrožce. Letos smo lahko že dvakrat poročali o njenih novih avstrijskih rekordih, v petek pa je v Wo!fsbergu suvereno postavila nov avstrijski rekord: osvojila je svoj 40. naslov. Klemenjakova je v teku na 3000 metrov zmagala s skoraj 100 metri prednosti pred Carino Weber, pa tudi njen čas je spodbuden:
9:28,75. Po zmagi je bila Ani Muller-Klemenjak zelo zadovoljna, da letos tako uspešno tekmuje, hkrati pa sije zastavila že naslednje cilje: „Uvr-stiti se želim tudi v svetovni vrh: na tekmovanju za evropski pokal v Bruslju in na svetovnem prvenstvu v teku po ulicah, ki bo v Riu." Poleg čestitk k osvojitvi naslova avstrijske prvakinje ji želimo tudi vse najboljše za prihodnost!
Marjan Sad/ak (7evo) je zaprav/7 nekaj /ep/h pn/ožnosf/.
Peter Wro!ich med kotesarskimi zvezdami
Lepe uspehe na evropskem mladinskem Grand prixu v
Velikovcu je dosegel mladi slovenski kolesar Peter Wro-lich (na sliki). V dirki posameznikov se je uvrstil na 11., v gorski vožnji (na Djekše) pa na 16. mesto in tako premagal močne mednarodne tekmovalce, ki so po večini eno leto starejši od njega. Najbojšo uvrstitev pa je dosegel skupaj s klubskimi kolegi Pastijem, Ovsenkom in Fabjanom v moštveni konkurenci:	za
ekipo Sovjetske zveze so zaostali le za nekaj več kot minuto in še pred ekipo Koroške zasedli odlično drugo mesto.
3:4-SAK izpadel
Letos je sodelovanje SAK v avstrijskem pokalnem tekmovanju trajalo le eno kolo. WAC je bil v Trnji vasi vsaj spretnejši, saj je bolje izkoristil napake obrambe SAK kot slovenski igralci možnosti zaradi izredno slabe obrambne igre WAC. Tako jim torej tudi dva zadetka Arthurja Hanserja nista pomagala, ko pa razen njega ni bilo videti učinkovitega napadalca (izjema je bil morda le Marjan Sadjak, ki pa v zaključku ni imel sreče).
Nesmiselno bi bilo tudi tarnati nad samo usodo ali smolo. da Tonči Blajs, ki je v drugem polčasu zamenjal Hanserja, v 46. minuti ni uspel izkoristiti stoodstotne priložnosti. Treba je reči, da je SAK tokrat manjkala rdeča nit v igri, da obramba ni bila kos zaustaviti zelo hitrih napadalcev WAC ter da tudi sredinska formacija SAK ni bila učinkovita. Po drugi strani pa je treba reči, da WAC sodi med najmočnejše ekipe koroške lige.
PHberk stavi! proti prvaku!
Kar se Pliberčanom ni posrečilo v zadnjem kolu lanskega prvenstva, jim je uspelo v pokalni tekmi:	po
izredno napeti in dobri tekmi so v streljanju enajstmetrovk premagali prvaka iz Trga. Nasprotno moštvo je že zelo zgodaj povedlo, toda izredno dobro pripravljena Ramšakova ekipa iz Pliberka je v 78. minuti izenačila in tako dosegla podaljšek. Ker tudi v tem času ni bilo odločitve, je moralo odločati streljanje enajstmetrovk, pri tem pa se je izkazal vratar Maček, saj je ubranil strela Oblaka in Knallerja. Tako bodo Pliberčani, že 8. avgusta igrali na domačem igrišču proti LUV Graz, medtem ko bo WAC nastopil v Grieskirchnu, Lienz bo gostil Vorwarts Steyr, Breže pa LASK.
Na en pogted:
Postava SAK: Datano-
vie; F. Sadjak, Štern, L. Sadjak, Kreutz; Čertov (66. Gato), Jovičevič, M. Sadjak; Velik, Burger, Hanser (46. Blajs). Goli za SAK: Hanser (22., 26.), Velik (89.)
Postava Pliberka:	H.
Maček; Hutter, Liesnig, Terčič, Lopinsky; Wun tschek (115. Knauder), Dlopst. VVolhl, Škof; Warasch (65. Krausler), Pachoinig. Gol za Pliberk: Škof (78.).