The Oldest and Most Popular Slovene Neivspaper in United States of America
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V, AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!,
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI iN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI;
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, GOLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 15
CHICAGO, ILL., TOREK, 24. JANUARJA — TUESDAY JANUARY 24, 1933
LETNIK (VOL.) XLII
HOOVER IN ROOSEVELT SOGLASNA V TEM, DA SE PRI-ČNO Z EVROPO POGAJANJA GLEDE PREUREDITVE VOJNIH DOLGOV. — AMERIKA BO ZAHTEVALA, DA SE POVRNE ANGLIJA K ZLATEMU DENARNEMU STANDARDU.
Washington, D. C. — Na
konferenci, ki sta jo imela med seboj Hoover in Roosevelt pretekli petek, sta se zedinila v tem, naj se da evropskim državam prilika, da povedo svoje vzroke, zakaj pritiskajo na to, da se revidirajo vojni dolgovi, katere te države dolgujejo A-meriki. Soglasna sta v tem, da se v to svrho priično z dolžnica-mi nova pogajanja glede teh dolgov.
Kakor se iz vladnih krogov sliši, pričakuje Amerika, da bo sicer morala nekaj popustiti od svojih dolgov, vendar ne take svote, da bi bila Amerika preveč prizadeta. Glede Anglije pa upa tudi, da bo ta iv' zameno za to popustitev pristala na to, da v veliki meri odpravi svoje carinske in trgovinske ovire z Zed. državami, zlasti pa še, da se zopet povrne k zlatemu denarnemu standardu. In dalje, da bodo ta pogajanja z Anglijo pričela novo splošno diskusi jo o razorožitvi.
Možno je, da bo Anglija popustila v toliko, da bo znižala svojo carino za uvoz blaga iz Amerike, in da bo delno odpravila druge trgovinske ovire, malo pa je verjetno, da bi pristala na povratek k zlatemu denarnemu standardu, ali bo vsaj stavila Ameriki trde pogoje, predno bi privolila v to. Iz nekaterih britanskih krogov se se namreč sliši, da je povratek k zlatemu standardu nemogoč, dokler ;niso vojni dolgovi popolnoma razveljavljeni, in tako bo Amerika najbrž slišala ta pogoj od njih.
V kongresu se v splošnem ne sliši preveč nasprotovanja proti, stališču, ki sta ga zavzela Hoover in Roosevelt glede vojnih dolgov. Vendar pa so nekateri republikanci napadali to idejo, med njimi zlasti senator Robinson iz Indiane. Dejal je, da je nerazumljivo, kako sta mogla oba predsednika napraviti ta korak, ko vendar vesta, da je kongres odločno proti vsakemu pogajanju, da bi se vojni dolgovi znižali, ali celo odpravili. O-čital jima je, da imata več obzirnosti do Evrope kakor do a-meriškega ljudstva in da bi morala najprej gledati na interese Amerike.
-o-
ZOPET IZGREDI PRI PODPORNI POSTAJI
Chicago, 111. — Zadnjič je bilo poročano, da so izbruhnili nemiri pred postajo za javno odpomoč na So. Kedzie Ave., v petek nato so se ponovili enaki izgredi pred reliefno postajo na 2836 W. North Ave. Množica je navalila na policijsko
POLOŽAJ SE DRUGAČI
Liga narodov odločena, da bo storila sama svoje sklepe glede spora med Japonsko in Kitajsko.
Ženeva, Švica. — Kakor kaže razvoj zadnjih dogodkov, bo imela Liga narodov končno vendarle toliko poguma, da se bo vsaj deloma postavila proti Japonski, in s tem je mandžur-sko vprašanje prispelo do kritične točke.
Odbor devetnajstih Lige na-; rodov, ki mu je bilo poverjeno, da preišče spor med Japonci in Kitajci, je namreč prišel do prepričanja, da je izčrpal že vsa sredstva, da bi privedel do sporazuma med obema nasprotnima strankama, za kar je porabil več mesecev časa, in se je zato odločil, da bo upošteval samo dejstva, kakoršna je našla takozvana Lyttonova komi sija v Mandžuriji, in da bo predložil svoje lastno poročilo in priporočila.
S to odločitvo ste postavljeni obe, Japonska in Kitajska, izven nadaljnjih razgovorov in ne boste imele pri njih nikake besede. Za neposredni sporazum ste imele časa samo še od sobote, ko je omenjeni odbor prišel do imenovanega zaključka, pa do ponedeljka, ko ga je Liga pričela izvajati.
Ker takozvano Lyttonovo poročilo ni posebno ugodno za Japonsko, mu je seveda ta tudi nasprotna. Zlasti je proti temu, da bi se ustanovila za Mandžurijo neodvisna ivlada, s katero bi ne mogla razpolagati niti Japonska niti Kitajska, in bi torej moralie obe odstraniti iz nje svoje vojaštvo.
Med predlogi, ki jih namerava staviti odbor devetnajsterih, so nekateri, ki so skrajno neprijetni za Japonsko. V prvi vrsti je ta, da se ukine obstoj od
PREDSTAVLJATA SEDANJI IN BODOČI REŽIM
Iz Jugoslav!!«.
ZANIMIV DOMAČ IZUM ZA PREPREČENJE PROMETNIH NESREČ NA CESTNIH KRIŽIŠČIH IN ŽELEZNIŠKIH PRELAZIH, KI GA JE IZUMIL MARIBORČAN. — POMLAD V BOSNI. — SMRTNA KOSA. — RAZNE VESTI IN NOVICE.
Državni tajnik Stimson (na levi) je nedavno posetil bodočega predsednika Roosevelta na njegovem domu v Hyde Park, N. Y., kamor ga če Roosevelt povabil, da konferira z njim o važnih mednarodnih zadevah.
NOVA TAKTIKA 'MOKRIH'
Ne bodo dovolili izdatkov za prohibicijo.
Washington, D. C.— Ker jim
je nemogoče, da bi tekom sedanjega zasedanja kongresa odpravili suhaško postavo, so mo-. kri kongresniki sklenili, da bodo prijeli na drugem koncu. Odbor za določitev izdatkov v poslanski1 zbornici je namreč sklenil, da bo priporočal, da se določi devet milijonov za sredstva v svrho izvajanja prohibicije. Mokri poslanci so se takoj organizirali in se odločili, da bodo ta predlog temeljito pobili, češ, da je skrajno nesmiselno, da bi se na eni strani debatiralo o odpravi prohibicije, na drugi strani pa še vedno izdajalo denar za nje uveljavi j en je.
-o-
NAJMLAJŠI BUTLEGER
Peoria, 111. — Pred tukajšnjim sodiščem se je moral zagovarjati 161etni Robert Evans zaradi kršenja suhaške postave. O njem se trdi, da je najmlajši od vseh, kar jih je še bilo pred sodiščem zaradi tega pregre
ška. Fant je bil zasačen, ko je
Japonske ustanovljene " države l.pf°,daj_al. pijač° X Za^°tf.i,I°Čil; Mandžukuo, češ, da Japonci ni
majo pravice, da bd to provinco kontrolirali. Dalje tudi, da bi st-udeležile razprav o sporu na Daljnjem vzhodu tudi Amerika in Rusija. Kakor se čuje, je Japonska odločena, da bo izstopila iz Lige, ako bi jo ta skušala prestrogo soditi.
-o-
EKSPLOZIJA BOMBE NA CESTI
Seville, Španija. — Pred tukajšnjim socijalističnim glavnim stanom je bila v petek vržena bomba od dveh moških,
katera je padla sredi gruče lju-postajo, ki je nameščena preko di, in. nje eksplozija je ranila
ceste, in s palicami napadla policiste. Ti so jih pa razpršili brez večje sile. Neki policijski stotnik je pni1 pretepih dobil poškodbe po glavi.
-o-
"Amer. Slovenca" je rodila
dvanajst oseb. Omenjena dva moška sta stala pred poslopjem socijalistov in skušala s samokresi v roki odvrniti ljudi, da bi se ne udeležili nekega zborovanja, ki je bilo napovedano.
niča svojega očeta. Sodnik ga je z ozirom na njegovo mladost postavil za kazen samo na enoletno preizkušnjo.
-o--
HOOVERJEV ZAUPNIK PO-
Ko je množica navalila na nju ljubezen do naroda, naj ga ta 'in ju skušala ujeti, sta moška
ljubezen J. Černe.
tudi podpira!—Rev.
zbežala, in med begom vrgla med ljudi bombo ter ušla.
STAL ROOSEVELTOV SVETOVALEC
Washington, D. C. — Mednarodni bankir Norman H. Davis pripada sicer k demokratski stranki, toda kljub temu ga je svoječasno imenoval Hoover kot svojega odposlanca za svetovno konferenco, in sicer zaradi njegovih zmožnosti. Te zmožnosti je pa v njem spoznal tudi bodoči predsednik Roosevelt in ga je zato vzel s seboj za svojega svetovalca pri konferenci, ki jo je imel v petek s Hooverjem. Bržkone mu bo tudi ponudil kako višje mesto v svojem kabinetu.
-o--
"Naš list 'Amer. Slovenec' je trdnjava, ki je ne sme prema gati tudi njen najhujši sovražnik, depresija!"—Rev. J. Černe
KRIŽEMSVETA
—	London, Anglija. — Tukajšnja vozniki in sprevodniki .na busih so v petek stopili v stavko, ki se je hitro razširila preko celega mesta. Ktavkn' je v protest zahtevi, da motajo, busi nekoliko hitreje voziti.
—	Dublin, Irska. — Ta torek se vrše v tukajšnji državi volitve, v katerih se bo ljudstvo odločilo ali za de Valera in njegovo politiko, da se Irska popolnoma loči od Anglije, ali za Cosgrave, ki zastopa stališče, naj Irska postane britanski do-minijon.
—	Havana, Kuba. — Tukajšnja vlada je prejela od španske vlade protestno noto zaradi umora, ki se je izvršil nad ne kim mladim Špancem, in zahteva temeljito preiskavo in kazen nad policistom, ki je umor izvr-šil.
—	Mexico City, Mehika. -V nekem mestu, okrog 125 milj oddaljenem od tukaj, je pretekli teden eksplodiralo 60 zabojev dinamita. V strahoviti eksploziji, ki je nastala, je bilo ubitih 23 oseb, večje število pa ranjenih.
-o-
PRORAČUN "SE SPRAVI NA POLICO"
Washington, D. C. — Vse u-panje, da bi se proračun Zed. držav za prihodnje fiskalno leto spravil; pod streho tekom sedanjega zasedanja, je splaval po vodi. Končnoveljavna odločitev, da se nadaljnje sklepanje glede proračuna prepusti izrednemu zasedanja kongresa, ki ga bo sklical Roosevelt v aprilu, se je storila s tem, ko je zbornični odbor za sredstva odgla-soval, da tekom sedanjega za sedanja ne pridejo nikaki novi davki v poštev,
--o-
'LAME DUCK' OBSOJENA
Zasedanje "hromih rac" bo sto-pilp iz veljave.
Washington, D. C. — Dvajseti amendment k ustava Zed. držav je takorekoč že ratificiran od zadostnega števila držav in s tem amendmentom, ki ima stopiti v veljavo s 15. oktobrom, se odpravlja takozvano "lame duck" zasedanje kongresa, v katerem sede še vedno kongresniki, ki so bili pri volitvah po-tolčeni, kakor je ravno zdaj tak slučaj. V naprej se bo kongres sestal vsako leto 3. januarja namesto 4. marca, inavgura-cija novega predsednika pa se bo izvršila 20. januarja namesto 4. marca. New Mexico je bila v soboto 35. država, ki je amendment ratificirala.
-o-
AVTOMOBILISTI ŽAMETEN I OD SNEGA
Los Angeles, Cal. — Več velikih snežnih plugov je bilo poslanih v gorsko pokrajino go-J rovja Sierra, da reši število av- j tomobilistov, katere je sneženi; metež tamkaj ujel na cestah.! žrtev
"Fonosemafor"
Maribor; — Pred tremi leti je bil upokojeni policijski uradnik Franjo Coš iz Maribora priča hude prometne nesreče, ki se je dogodila ravno pod oknom njegovega stanovanja. Takrat se mu je porodila v glavi misel, kako sestaviti napravo, ki bi na praktičen način rešila vprašanje varnostnih signalov na raznih cestnih in železniških križiščih. Delal je dolgotrajne poizkuse in slednjič se mu je posrečilo izdelati nekompliciran aparat, katerega je predvajal nedavno pred raznimi strokovnjaki in zastopniki, ki so mu vsi izrekli nedeljeno priznanje. Aparat sestoja iz stikalne plošče in signalne naprave z lučjo in sireno. Stikalna plošča je nameščena v cestnem tlaku, ali za
.„. ., v . , 600 letnice obstoja svoje rim-zelezmc^zelez.nsk,1račuu-.. ,, 0.., toliškc župnije> Prorfava
Cim jo vozilo prevozi se sproži +„,,•,„
Brivski mojster — rezbarski umetnik
Iz Ljubljane poročajo, da je brivski mojster Franc Borštnar, ki ima svoj brivski salon na Go-spesvetski cesti, prav umetniško izrezljane jaslice, ki bi bile dovolj lepe za vsako cerkev. Kar je pa omembe vredno je to, da te jaslice niso brez umetniške vrednosti in jih je izdelal popolnoma sam iz trdega lesa. Brivski mojster se namreč v prostem času ukvarja z raznimi rezbarijami. Te jaslice je delal celi mesec, pa mnogokrat cele noči.
Proslava 600 letnice
V vasi Otok na Hrvatskem so meseca decembra preteklega leta zelo slovesno praznovali
jo vozno prevozi in na križišču cest, ali na železniškem prelazu, kjer je že signalni aparat postavljen, se pokaže rudeča luč in ob enem' y{j-anj se oglasi močan glas sirene, ki opozarja vozila ali pešče, da je prehod nevaren in je treba opreznosti. Ko vozilo, ki je sprožilo varnostni signal, prevozi križišče, zopet zapre s prevozom do druge stikalne plošče signalno napravo, kot znak, da je nevarnost minila. Naprava deluje na podlagi električnih kontaktov, lahko se pa dobiva energija tudi potom akomula-torjev. — Franjo Čoš je dal svoj izum že tudi patentirati in nedvomno bo našel mnogo interesentov, ki se bodo zanimali za njegovo napravo, ki je vsekakor koristna in potrebna, saj se ravno na križiščih zgodi največ smrtnih nesreč.
je trajala celti teden in je obsegala vsakovrstne verske svečanosti, katerih se je udeleževalo na tisoče vernikov od raznih
Napaden iz zasede
Na sam sveti večer je postal zahrbtnega napada 22-Tamkajšnje prebivalstvo je si- jetni France Avsec iz vasi Dolž. cer za silo poskrbelo za nje, Fant je tisto popoldne šel v pol vendar pa primanjkuje hrane ure oddaljena Sela k mlinarja o-
Hotel je na drugi svet
Za novo leto je hotel 37 letni Ivan Tragar iz Podgorice pri Ljubljani samega sebe presenetiti in sicer na ta način, da bi se prebudil na drugem svetu. V tem name^ir je zavžil strihnin. O pravem času so ga pa našli domači in ga prepeljali v ljubljansko bolnico ter ga še pridržali na tem svetu.
Smrtna kosa
V Senovem je umrl Franc Nahtigal, upokojeni župnik in zlatomašnik star 80 let. — V Mariboru je umrl Alojzij Kar-ba, poštni kontrolor. — V Kočevju je umrl Andrej Levstik, upokojeni dacar star 75 let. — V Ljubljani je umrl Vera Zi-herl, iz Mokronoga.
-o-
VIHAR UNIČIL PARNIK
New York, N. Y. — Ameriški potniški parnik American Merchant je koncem preteklega tedna rešil na razburkanem Atlantiku življenje 22 mornarjem, ki so tvorili moštvo na nekem angleškem tovornem par-niku. Rešitev je prišla še pravočasno, ko so valovi1 že tako zdelali tovorni parnik, da še je začel potapljati. Ponesrečeni parnik so nato prepustili valovom.
NESOGLASJA PRI VIŠJEM J ŠOLSKEM SVETU
Chicago, 111. — Odkar je župan Cermak zasedel svoje mesto, obstoja med njim in višjim šolskim svetom večna borba in sicer vsled tega, ker zahteva Cermak strogo varčevanje, čemur pa se uradniki šolskega sveta niso mogli privaditi. Imenovani so bili namreč še od prejšnjega župana Thompsons in navajeni so bili na zapravljivo gospodarstvo, ki se je vodilo pod prejšnjo upravo. Polagoma pa dobiva zdaj župan nad-moč, ker drugemu za drugim poteka uradnikom službena doba in župan imenuje na njih mesto take, ki so njemu po godu. Uradniki so sicer imenovani od župana za določeno število let, toda med službeno dobo ne morejo biti odstavljeni. Pretekli petek je podal svojo ostavko še predsednik šolskega sveta, L. E. Myers.
Požar pri Polhovem gradcu
Nedavno je nekega večera izbruhnil velik požar pri posest-Alojziju Turku po zmleto zmes. jniku Blažu Dolencu iv Dolenji
Spotoma se je malo zamotil pri svojem sorodniku, nakar je proti večeru nadaljeval pot proti domu, z bremenom na ramah. Kakih sto korakov pred vasjo, je tik ob cesti mala podružniška cerkev s pokopališčem. Nič hudega sluteč je France korakal mimo, kakor že tolikokrat, ko sta skočila pred njega dva moška, katerih eden ga je začel zbadati z nožem, da se fant nezavesten zgrudil pod bremenom na tla. V takem stanju so ga našli sosedje že proti polonočni uri, ki so ga prepeljali v Kandi-jo
-o-
Toplo vreme v Bosni
Banjaluka, 3. jan. — Že od novega leta sem vlada po vsej bosanski krajini nenavadno toplo in lepo vreme. Ljudje ki se izprehajajo po ulicah, niso oblečeni več v zimsko obleko, ampak so prav spomladansko opravljeni. Tudi noči so tople.
vasi štev 3. Ogenj je uničil dvojni kozolec s podom. Na srečo niso bila druga poslopja v nevarnosti. škoda je pa kljub temu velika.
Nezgoda
Posestnica Ivana Kokalj iz Vurberga pri Ptuju je na cementnih tleh tako nesrečno padla, da S)i je nevarno poškodovala hrbtenico.
Pokojnine čakajo
Iz Kamnika poročajo, da bivši municijski delavci, ki so bili zaposleni v državni smodnišni-ci v Kamniku, še vedno Čakajo na pokojnino, katera jim je bila obljubljena. Enako usodo preživljajo delavci obeh arzenalov v Pulju in Boki Kotorski. Vsi ti so bili še zaposleni pod staro Avstrijo in jih je skupaj 314 delavcev, po veČini že onemogli, da bi si sami kaj mogli zaslužiti.
/
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 24. januarja 1933
AMERIKANSKI SLOVENEC
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. ■ Established 1891.
tm M
IPrvi' in najstarejši slovanski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: J849 W. 22nd St., Chicago, III.
Phone: 6ANAL 5544
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon CANAL 5544
Naročnina:	Subscription:
Za celo leto ........................................$5.00; For one year ....................................$5.00
Za pol leta ___________________________________ 2.50, For half a year ..............................- 2.S0
Za četrt leta ...................................... 1.50|For three months ............................ 1-50
Za Chicago, Kanado in Evropo: ! Chicago, Canada and Europe:
Za cel« leto .......................................$6.00 , For one year ....................................$6.00
Za pol leta ........................................ 3.00 For half a year ............................. 3.00
Za četrt leta ________.._______________________ 1.75 i For three months .....................
1.75
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.	__
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	________
Sovjeti v Novem letu
(Konec.)
lCremeljski oblastniki so torej prepričani, da se bo načrtno gospodarstvo na komunistični podlagi dalo brez ostanka in vsestransko izvesti s pomočjo poostrene discipline. V resnici se je sedaj začel jako oster kurz proti onim funcijonarjem sovjetskega režima posebno na deželi, katerim se očita, da so bodisi po svoji nesposobnosti ali po svoji strankarski mlačnosti zakrivili, da so rezultati agrarne produkcije ostali pod pričakovanimi in proračunanimi številkami. Bili so pa disciplinirani Itrdi nekateri prav visoki funkcijonarj,i sovjetske uprave. Posebno dalekosežna pa je najnovejša odredba sovjetov, ki uvaja strogo kontrolo nad 160 milijoni prebivalcev sovjetske unije. Sovjeti so namreč dekretirali, da mora vsak ruski državljan, ki je star nad 16 let, imeti uradno potrjeno osebno izkaznico, brez katere ne bo mogel dobitli ne dela, ne stanovanja in brez katere tudi ne bo imel pravice do preskrbe s hrano. Ta odredba ni samo upravnega in gospodarskega pomena, ampak ima tudi veliko politično važnost. Sovjeti Hočejo imeti odslej natančno evidenco nad vsemi državljani ogromne države in ker bo .izdajanje osebnih izkaznic v rokah takozvane Gepu oziroma njenega podnačelnika Prokofjeva, zato bo režim odslej za vsakogar natančno vedel, kam po svojem političnem mišljenju spada.
Uvedba, osebne izkaznice pomeni preokret v sovjetski politiki v toliko, ker so jo sovjeti po prvih takozvanih vojnih letih boljševizma odprav.ii ko* obs^vražen ostanek bivšega carskega režima in so uveuli popolno svobodo premikanja. Sedaj pa so očividno postali mnenja, da je ta svoboda, ki je bila bistvena pridobitev in bistven znak kapitalistične ere (kakor oni* pravijo), nasprotna komunističnemu načrtnemu gospodarstvu in da ovira njegovo realizacijo. Osebna izkaznica bo vsakega delavca vezala na njegovo tovarno in bo otežkočala samovoljno menjavanje dela in delavskega mesta ter vsako vaga-lundiranje. Bo pa obenem dala možnost režimu, da izžene iz mest vse one elemente,ki se označujejo v Rusiji kot "buržujski", kot "parasiti", kot "ostanki carskega rež,ima, ki so sovražni delavskemu razredu in ki so se, prikrivši svoj resnični,socialni značaj in socialni nazor, znali vtihotapiti na razna sovjetska mesta". Obenem se bodo s to odredbo razbremenila mesta odvečnega prebivalstva, ki je zlasti z dežele pritekalo v mesta in tam ustvarjalo stanovanjsko in prehrambeno krizo. Da bo na ta način sovjetom olajšano, da deportirajo oziroma istotako kakor bivši carski režim koncentrirajo daleč v Aziji in tako obenem kolonizirajo puste pokrajine z ljudmi, ki so jim v političnih centrih neljubi, se razume samo po sebi. Imamo torej v novi naredbi veliko negativnih pa tudi pozitivnih strani; med slednje je posebno šteti možnost, da se prepreči brezna-črtni narastek prebivalstva mest in da se deželi vrnejo ljudje, ki bodo kljub svoji politični "nezanesljivosti" imeli na deželi boljšo možnost gospodarskega udejstvovanja — saj se politično danes v Eivsii spričo vsemogočnosti policije ne more politično udejstvovati niti — miš.
Končni nauk iz vsega tega: svobode je /vedno manj na svetu, pod diktaturo sovjetov pa gotovo najmanj.
pl6S — prevrednotenje vseh vrednot, revolucija do dna. Kaj se bo končno izcimilo iz tega ? Svetovno mravljišče ali anarhija ali resničen preporod po popolni katarzi?
PISMO SLOVENSKEGA MISIJONARJA MED INDIJANCI Red Lake, Minn.
Cenjeno upravništvo in uredništvo Amer. Slovenca" : — Do zdaj je bil moj "Am. SI." plačan rlo 1. maja 1933. Danes Vam pošljem štiri dolarje za eno leto naprej, — plačan je torej do 1. maja 1934, ker ste ravno zdaj znižali naročnino za eden dolar.
Bilo je jeseni leta 1891, ko pride pokojni opat Bernard Loč-nikar OSB. naš Chippewa indijanski misijon obiskat v Red Lake. Reče mi: "Zdaj imamo prvi slovenski kat. list v Ameriki, in se imenuje "Amerikanski Slovenec", izhaja pa v Chicagi Naročite se nanj!" Čakal sem samo dva ali tri mesece in se-takoj naročim. Mislim, da takrat je bil že v Tower, Minn, v rokah poznejšnjega Monsignora Jos. F. Buha. Od. 1. 1892 do 1933 sem bil naročen vedno na naš priljubljeni list "Amer. Slov." Še svoj materni jezik bi bil skoraj pozabil med Indijanci, če bi ne bil vsaki teden prebiral tega slovenskega lista, ral sem pisma Lov. Lavtižarja, ki jih je pisal svojim staršem iz Michigana in tudi iz Reel Lake, Minn., kjer je revež zmrznil na ladu 3. dec. 1. 1858. Kako zanimiv je bil takrat naš "Amer. Slovenec" v Buho-vih rokah!
Res, vsi Slovenci v Zdr. državah bi morali podpirati ta naš list in se nikdar ne ločiti od njega. Moji dohodki med Indijanci so jako majhni, podpirajo me dobri beli ljudje, ki mi pošiljajo sv. maše, tudi Slovencev je nekaj med njimi. Tudi "Catholic Indian Bureau" v Washingtonu in "Marquette League" v New \ oi'k City mi pošiljajo tu pa kak dar za naše Indijanske triisijOne'. Toda za našega "Ani. Slovenca" mora vsako leto gotovo nekaj ostati za naročnino.
Tukaj v Red Lake in daleč o-koli sem jaz edini Slovenec in mi ni dana priložnost svoj materni jezik govoriti. Pozabiti ga pa ne smem nikdar! Zato pa berem in berem slovensko, že eden in štiri deset let.
Slovenci, korajžo! Zdaj je kampanja, pokažite, da ste zvesti sinovi matere sv. kat. Cerkve, ki uči: Vsi se trudite in podpirajte kat. liste. Berite le kar je dobrega, podučijivega, sploh kar je res katoliško, potem bote veseli, zadovoljni, srečni v življenju in v večnosti !
Rev. Simon Lampe, OSB.
(Indij, misijonar od 1. 1888.)
-o-
V SLOGI JE MOČ
Milwaukee, Wis.
Marsikateri se gotovo še spominja zgodbe, katero smo brali ko smo še hodili v šolo in se glasi nekako tako,le: Neki oče je imel sedem sinov in lepo posestvo. Prišla so stara leta in slutil je, da bo moral zapustiti ta svet. Predno umre jih še enkrat
ste, ki hodijo v cerkev. Teh se I vsakega našega rojaka, ki je ja ni treba bati, ker od teh je naših misli, da se da v klub vpi-najbolj gotovo, da gledajo za na-1 sati in da v klub pristopi.
pokliče pred se ter jim pove, da ne bo dolgo, ko jih bo pustil same na tem svetu. Predno se pa loči, jim še poda lepe nauke, ka ko naj žive v slogi in ljubezni med seboj. Da jim pokaže, kako močni bodo če bodo složni, se po-služi prav priprostega sredstva. Pred nje položi sedem palic, trdo skupaj povezanih in vsakemu izmed njih reče, naj teh sedem palic prelomi na dvoje.,Sinovi se eden za drugim trudijo, da bi jih prelomili, a se nobenemu ne posreči, čeprav si to na vso moč prizadevajo. Tedaj pa vzame oče palice, jih razveže in vsako posebej kaj lahko zlomi. Ko sinovi to vidijo, rečejo očetu. To je pa kaj lahko delo oče. Oče jih pogleda in jim reče: Vidite otroci, tako, kakor s temi palicami, bo tudi z vami. Ce boste složni do konca vašega življenja, vas nihče ne bo mogel premagati. Kakor hitro boste pa vsak za se in eden proti drugemu, kaj lahko bo sovražnikom vas premagati in streti.
Lep je ta nauk za nas vse in tudi mi milwauski Slovenci je dobro, da si ga zapomnimo in se po njem ravnamo, da nam ne bodo drugi očitali, da Slovenci v Milwaukee ne morejo napredovati in da smo za drugimi narodi zaostali, čeravno marsikaterega po številu prekašamo. Same poglejmo Poljake, kako ti drže skupno, kakor železna veriga. Imajo več velikih in krasnih cerkva, svoje dvorane in vsaki dan jih slišimo, kako se postavijo pred drugimi na dnevnem radio programu. Kakor Poljaki, tako drže skupaj tudi drugi narodi, le mi se cepimo in kar napravi eden, to drugemu že ni po volji. — Ako bi mi Slovenci v Milwaukee držali tako skupno, kakor drže Poljaki, bi imeli pred drugimi narodnostmi tudi več upliva in bi nas tudi bolj spoštovali, tako pa moramo dostikrat pred drugimi povešati svoje glave. —- Ako bi Slovenci v Milwaukee bili složni in skupno delovali, roka v roki, bi že zdavnej lahko imeli svoj narodni dom, svojo dvorano in svojo cerkev in bi tako lahko v vsem veliko bolj napredovali. — Da se pa milwauski Slovenci ne združimo, so temu največ krive razne stranke, ki so ena proti drugi in kar eden sezida, skuša drugi podreti.
Zato pa, milwauski Slovenci, začnimo sedaj v novem letu drugo življenje. Bodimo složni in delujmo skupno. Te skupnosti se držimo zlasti pri mestnih volitvah in potem smo skoro lahko prepričani, da bo zmaga na strani Slovencev. Vse sovražnosti med nami naj prenehajo, kadar se gre za čast našega naroda. Sloga in prijateljstvo naj zavladata med nami v času mestnih volitev, pa naj bomo socijalisti ali demokrati. Neumnost je to, da jih je toliko, ki sovražijo ti-
predek slovenskega naroda v milwauški naselbini. Strnimo tedaj svoje vrste na dan volitev in pozabimo vse sovraštvo ki je do sedaj vladalo med nami ter se kot složen narod pokažimo pred vsemi ne samo tu v Milwaukee, ampak da bodo o nas govorili tudi po drugih naselbinah v Ameriki.
Pozdrav vsem, zlasti tem, ki berejo Amerikanskega Slovan-ca. Obilo sreče tudi vsem tistim, ki agitirajo za ta list in da bi imeli veliko uspeha.
Milwauski Slovenec.
-Q,-
KAKO JE MED ROJAKI V ELY
Ely, Minn.
V Ely je umrla Mrs. Peter Krže v visoki starosti 78 let. Zapušča soproga in enega sina v Ely ter enega sina v Clevelan-du, Ohio.
Žrtev pljučnice je postal Ivan Pules. V starosti 49 let ga je nemila smrt iztrgala iz srede ljubljene družine. Za njim žaluje soproga, devet sinov in dve hčeri. — Pogreb obeh umrlih se je vršil 5. januarja, ko so bili njih telesni ostanki položeni v zimsko grobnico.
Mlad Slovenec Jožef Tom-sich, sin Franka in Frančiške Tomsieh, si je pri nogometni igri stri roko.
Mestna zbornica je imela svoje zasedanje prvi torek v januarju. Kakor se vidi je nekaj prememb v mestnih službah. Tukaj se zopet lahko vidi, kolike vrednosti je slovenska večina v mestni zbornici. — Naš mladi rojak Dr. Jožef Skala, sin Mr. in Mrs. Martin Skala, je bil imenovan za kemika in veterinarja (živinozdravnika). Paul Buko vee mlajši pa za načelnika oddelka za luči in vodo.
Jernejčan.
-o-
SE PAR BESEDI SLOVENSKIM DEMOKRATOM V CHICAGI
Chicago, 111.
Zadnji teden že smo poročali, da se bo vršila prihodnj:-redna seja Slov. demokratskega kluba v sredo večer, dne 25. januarja 1933 ob pol 8. uri zvečer. To naznanilo danes ponavljamo in na novo naglašamo vsem chicaškim Slovencem. Ne pozabite tega večera. Pridite v cerkveno dvorano sv. Štefana dalaša vsi, ki se zanimate za politično življenje v naši naselbini.
Točno ob pol 8. uri se bo o-tvorila seja, ki bo kolikor mogoče kratka kljub temu, da bo več važnih stvari na tej seji. — Vsi člani, ki so že vpisani in, ki še bodo na tej sejii, bodo dobili članske izkaznice — Identification cards. Pogoji za postati član tega kluba so tako lahki, da jih zmore vsak. Naj povda-rimo tukaj še to, da naš klub deluje za svoje člane vsestransko in jim skuša pomagati kolikor mogoče v danih razmerah. Opozoriti pa moramo, da za naprej bomo izkazovali razne pomoči samo članom in članicam kluba. Zato je torej v interesu
Na tej seji bodo predložene razne resolucije, ki se tičejo nas vseh, zlasti davkoplačevalcev. Pridite tudi radi tega in pridružite se nam pri tem namenu.
Takoj po seji bomo imeli malo domače zabave in pa Card party. Pri tem bomo imeli lepo priliko se spoznati bolj med seboj. Ker je predpustni čas, bomo imeli domačo godbo, malo prigrizka in naš "Bancerle" pravi, da ima v klubovi zidanici še nekaj dobrot za suha grla. Mr. Joe Kukman ima pa naročilo, da naredi za ta večer "special" kranjske klobase. On pa je dal besedo, da bo naredil tako dobre, da bi jih človek najraje vedno v ustih imel. No, ali hočete še kaj boljšega ? Vse to vas čaka, zato pridite vsi v polnem številu.
Vse to in še več bote videli na seji. Posebno vabimo pa naš nežni spol. Ženske imajo v A-meriki volilno pravico. Zakaj ne bi prišle na to sejo in zabavo tudi naše slovenske žene v Chicagi? Ni vzroka da ne bi! Pridite možje in žene, fantje in dekleta, luštno bo in veseli bote! Vse iskreno vabi
Odbor.
TO IN ONO
NOVA MESTA V RUSIJI
Po svetovni vojni so se zemljepisne karte temeljito spremenile. Nekatere države so se skrčile, druge narasie; pa tudi nove države so nastale. V Rusiji pa so pod vplivom petletke zrasla celo nova mesta. Redko komu so ta mesta znana, ker jih šole še ne uče in zemljepisne karte jih še niso zaznamovale. Imena nosijo večjidel po vodilnih ruskih komunistih. V bližini znanega Dnjeprostroj.a je kar skozi noč zraslo velemesto Novoje Zarožje s 100.000 prebivalci, katero pa računajo danes že na 250,000 prebivalcev. Magnitogorsk leži v Južnen Uralu, v središču min, s 150.000 prebivalci. Slatinsk v zapadni Sibiriji, Prokopjevsk s 100.000 prebivalci; Ančero-Indčensk, 50,000 prebivalcev; Karaganda, 1000.000; Ko.unrad, 50.000 ; Beresniki, 40000; Bobriki, 50.000; Igarka, 50.000; Kan-90.000; Džeršinsk. 40.000 prebivalcev. Nova meta, za katera pa zapadna Evropa ne ve.
-o-
FOTOGRAFIRANJE V MEGLI
Kemiki znane angleške tovarne za fotografske plošče v II-fordu so po dolgoletnih poskusih izumili ploščo, ki omogoča fotografiranje tudi v popolni temi. Plast je občutljiva po znanem principu za infrardeče žarke, ki so človeškemu očesu neznani. Ti žarki prodirajo skozi temo, meglo in saje, da bi a bodoče samo še skrivljenost ze meljske površine pomenila praktično mejo za fotografiranje. Angleško vojno minister-stvo in admiraliteta se zanima
^imrfSREB^'
Filibuster Huey Long, pravijo, da je govoril več dni neprestano v senatski zbornici. Pač srečen človek. Ako je on oženjen, stavimo, da doma nima prilike, da bi govoril toliko časa, kakor
je govoril v senatu.
* * #
Deflacija ali ..inflacija, ena
ali druga malini ljudem prav malo pomaga. Z obema se okoristijo le bogatini, reveži in srednji ljudje pa plačajo ceho za eno ali drugo. Za časa deflacije pomaga n. pr. železniškim družbam Rekonstrukcij ska finančna korporacija, v kateri je denar davkoplačevalcev. V dobi inflacije pa se vrednost denarja manjša, cene gredo navzgor in ljudstvo plačuje višje cene za vse stvari, ki jih potrebuje. Tako je nazadnje vseeno, smo li pod kapjo ali na dežju . . .
sH	*
To so tiči! Kdo in pa kje? — Hm, kje? Še vprašate? Ti tiči so na Lawndale. Pravijo, da so socialistični liderji zapravili nad sto tisoč za prazno in neumno socialistično politiko pri dnevniku, zdaj pa pravijo, da je to potrošilo članstvo? Ce ni to najboljša novica tekom zadnjih treh let, tedaj zaslužimo, da nas
koklja brcne!
* * *
Ciganska taktika! — Pravijo, da cigani si med seboj radi brade gladijo. Prav, le naj si jih! Ampak to lastnost imajo tudi slovenski socialisti v Ameriki. N. pr. kritika Jonteza, ali Pod-gpričana o knjigi, ki jq je "spisal" najboljši "pisatelj" na svetu, urednik socialističnega dnevnika, diši zelo po ciganskem špe-hu. Naduti Jontez, zmerja v prav barabskem tonu Slovenče-vega ocenjevatelja raznih knjig v Ljubljani. Govori in besediči nekaj o poštenosti in iskrenosti! Ljudje, ki jih živijo ženske in ki se niso zmožni preživljati sami, naj o kaki poštenosti nikar ne govore! Noben pošten človek se ne skrije za kikljo tudi v nevarnosti ne! Sicer pa, če si cigani brade gladijo med seboj, nas ne briga, toda za svojim plotom
naj ostanejo!
* * *
Ubogi upniki. — Jaz vam pa'
pravim, da se ne ganem od tod, dokler ne poravnate dolga.
—	Kakor hočete, povem vam pa, da boste morali prinesti posteljo.
* * *
Ne boš me. — C,uj, ženica že zopet si govorila v sanjah o nekem Ernestu.
—	Ha, ha, ne boš me ujel! Saj mu ni ime Ernest!
-o--
"Amerikanski Slovenec" vodi
tampanjo proti depresiji, pomagajte mu!
ta za to ploščo, ki bo imela velik pomen tudi za morsko plovbo, saj bo zmanjšala nevarnost trčenj v megli in noči.
"TARZAN IN IZGUBLJENO CARSTVO"
(16)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
Copyright. 1930 by Edgar Ricc Burroughs. Lnc All right* re»»rvtd.

r I ' M l l 'li
I) t
Po kaki polurni vožnji v čolnu po zelo vijugastem , vodnem toku so (dospeli do neke naselbine. Nahajala se je tam skupina kolib, v katerih so bivali neki zamorci. Ko so jih zagledali, so začeli vpiti tako stražarji v čolnu, kakor zamorci v naselbini. Vpili so; "To sta špijona iz ( Castra Sanguinariusa. Jutri jih odvederno v Cautrum Mare."
Oba ujetnika so odvedli v neko kolibo, kjei so jim prinesli večerjo. Za večerjo so jim dal' ribe in polže, kar so dotični ljudje uživali. Kmalu na to pa sta ujetnika .zapazila, da se zamorci kitijo, z raznim perjem, nakitjetn in drugim lepotičjem. Pripravili so tudi kakih 12 čolnov v vodni strugi. Bilo je to znamenje, da ju odvedejo naprej.
Zdaj so zamorci zapovedali von Harbenu in njegovemu zamorskemu spremljevalcu ' Gabuli, naj vstopita v čolne. Po kakih treh urah vožnje po nekih čudnih rekah in vodnih tokih so dospeli na neko odprto vodoyje, ki je zgledalo kakor večje jezero ali morda morje. Ko so dospeli do obrežja se je von Harben začudil, kp je videl na obrežju vojake. . .
Vojaki na obrežju so se mu zdeli podobni Cezarjevim legionarjem, kakoršne posnetje je videl v raznih muzejih. Vojaki niso bili zamorci, pa tudi ne beli. Bili so nekega srednjega temno belega polta. Zdaj je stopil poveljnik častnikov iz urada in ukazal, da zamorca Gabulo odpeljejo v stražno ječo in von Harbena je u-kazal odvesti v stolpno ječo.
DENARNE POŠILJATVE
pošiljamo v §tari kraj zanesljivo in točno brez vsakega odbitka, po dnevnem kurzu, v dinarjih, lirah in dolarjih. Denar prinese poštar direktno na dom prejemnikov. Včeraj smo računali:
V JUGOSLAVIJO:
100 Din ................$ 1.95
300 Din ................$ 5.00
500 Din ................$ 8.25
1000 Din ................$16.25
5000 Din ................$79.00
V ITALIJO:
100 Lir....................$ 5.70
200 Lir....................$11.20
300 Lir....................$16.40
500 Lir ....................$26.75
1000 Lir....................$52.50
Na željo pošiljamo tudi, da prejmejo prejemniki v starem kraju izplačilo v ameriških dolarjih.
John Jericli
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
Torek, 24. januarja 1933
A^tERIKANSKl SLOVENEC
rr inmiirmTiuuHmmnnniunnHPum
< S
Tvoj nedeljski tovariš.
2
30
31 1 2
3
4
TEDENSKI KOLEDAR
Ponedeljek — Sv. Hijacinta, devica.
Torek — Sv. Peter, Nol.
Sreda — Sv. Ignacij, škof in muč.
Četrtek — Svečnica.
Petek — Sv. Blaž, škof in muč.
Sobota — Sv. Jožef, Leoniški.
Nedelja — Sv. Agata, muč.
Z VAJO SE VSE DOSEŽE
Rev. J. C. Smoley:
ČETRTA NEDELJA PO SV. TREH KRALJIH
Gospod je vstopil z učenci iv ladjo, da bi se prepeljal čez genezaretsko jezero. Med potjo je zaspal. Dvignil se je velik vihar; v strahu, da poginejo, so Gospoda zbudili in prosili: "Gospod, reši nas, mi poginemo."
V tem dogodku vidimo sliko našega življenja. Je podobno vožnji po morju. Naš oil j, kamor plovemo, so nebesa, na nas pa pritiska toliko viharjev, da je nevarnost, da se pogubi-mo. Kaj storiti, da bomo srečno dosegli večni cilj?
Prvo pravilo za srečno vožnjo je: ostanimo v apostolski ladji. Katera pa je ta? Je naša cerkev, cerkev, katero je Kristus postavil, v kateri je postavil apostole, nj(im na čelu kot vrhovnega poglavarja, krmarja, sv. Petra, kateri je obljubil, da ostane pri nji do konca sveta. Katera je pa ta cerkev? J.ih je mnogo na svetu; spolnjuje se, kar je Kristus napovedal: "Glejte, tu je Kristus, ali tam"; vsaka cerkev, trdi, da je prava, da ima Kristusa. Prava je pa le ta, katero je ustanovil Kristus. Ni luteranska, ni kalvinska, n,: anglikanska, niso druge. Vse te in druge so se od prave matere šele tekom stoletij odločile. Naša katoliška cerkev pa sega do Kristusa samega, in tej cerkvi je dal Kristus nekaj, kar druge cerkve nimajo, namreč dar čudežev. Vemo, da so že apostoli imeli ta dar; ko bi ga ne imeli, bi ne bili mogli jih spreobrniti toliko h Kristusovi veri. Gospod je sam rekel: "Dela, ki jih delam jaz, bodo tudi oni delali." Ni treba, da b,i moral vsak škof, vsak duhoven delati čudeže, zadošča, da se gode 'čudeži v naši cerkvi. To vidimo še v naši dobi. Nasprotniki jih sicer taje, toda s samim taje-njem jih ne bodo spravili iz sveta. Zato se pa te cerkve držite, spolnjujte njene zapovedi, redno prejemajte njene zakramente. V tej ladji boste srečno pripluli k večnemu cilju.
Drugo pravilo: Zaupajte vedno v Boga. Kakor apostolom na morju, tako groze nam v našem življenju razni viharji, razne nesreče, razna preganjanja, razne skušnjave. V takih trenutkih bi marsikdo obupal, boji se, da' se pogubi. A ne bojte se, Kristus pravi t,udi vam: Kaj se bojite, maloverni? Če je Kristus z nami, česa se bomo bali? On ve za nas, ne bo pripustil, da bi se pogubili.
Tretje pravilo: Molite!
Apostoli so se hitro obrnili na Gospoda: "Gospod, reši nag!" Molili so, prosili so. Tako delajmo tudi mi, in sicer pogosto molimo. Sam nam je obljubil: "Amen, amen pravim vam, karkoli boste prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal."
Molitev nam bo izprosila moč, izprosila tolažbo, izprosila pomoč, izprosila usmiljenje; kratko, vse, česar nam treba k večnemu življenju. Odprite sv. P|ismo, pa boste videli moč molitve. Cestninar je prišel ves skesan v tempelj in molil; o-pravičen se je vrnil na svoj dom. Zgubljeni sin se je skesano vrnil k očetu, in oče mu je odpustil. Hlapec, ki je bil dolžan gospodarju dešet tisoč talentov, je padel pred njega na kolena, in dolg mu je bil odpuščen.
In ker ima molitev tako moč, in ker je tako potrebna za iz-veličanje, je rekla sv. Terezija: "Želela bi, da bi mogla stopiti na visoko goro, da bi me slišal celi svet. In tu bi klicala: Ljudje, poslušajte me: Molite, molite, molite!"
Teh treh pravil se držite: ostanite zvesti cerkvji, imejte trdno zaupanje v Boga, molite! Bog bo potem tudi vam dodelil milost, da boste srečno pripluli k cilju, ki je vam določen, k večni sreči.
Vcziti se na dvokolesu ni nikaka težava za tistega, kdor se zna, seveda. Poskusite pa napraviti to, kar vidite delati dečka na gornji sliki. Ta fantek je šestletni Peter Mole iz Los Angeles, Cal., katerega vsako jutro občudujejo mimoidoči, ko se vezi v šole na enem samem kolesu, z obedom v eni raki in s knjigami v drugi. --1-
Premembe v Tolminu
Veliko senzacijo je vzbudila v Tolminu vest, da so vsi trije tajni policijski agentje, ki so bili nameščeni pri tolminski obmejni policiji premeščeni v razne kraje po Italiji. Pri slovenskem ljudstvu seveda niso bili preveč priljubljeni in sedaj Ugibljejo, kakšni tajni policijski agentje prevzamejo njihovo mesto.
-o-
Aretacije
V Cerovem v Brdih so ne davno aretirali 26-letnega Franceta Peršoljo. Karabinjerji so ga prijela na cesti, ko se je vračal domov iz vaške gostilne, kjer se je sestal z znanci. — Kakor so se izjavili so ga ate-rirali radi tega, ker je bil nekoč član slovenskega društva Zarja v Cerovem in pa ker je po-peval slovenske popevke. Na njegovem domu so še isto noč izvršili hišno preiskavo. — Poleg njega so iv Cerovem aretirali tudi nekega njegovega sošolca in cerovšk^ga cerkvenega organista.
-o-
Sirom Jugoslavije
Pod vozom
V Rožni dolini pri Ljubljani se je težko naložen voz sena prevrnil na hlapca Jožefa Praznika, ki je uslužben v Zg. Šiški pri Weissu. Praznika ao takoj spravili v bolnico, kjer .se je šele zavedel.
-o-
Nesreča Ker se je pri avtobusu, ki je vozil iz Sv. Urbana proti Ptuju snelo prvo kolo, se je vozilo prevrnilo. Smrtno je pri tem ponesrečil Franc Lerchbaumer, posestniški sin iz Vinterovcev in Franc Sušnik, posestnik od Sv. Urbana. Ostala dva potnika sta bila le lahko poškodovana.
-o--
Veliko je pokradel Industrijec Djoko Neručina v Veliki Kikindi je pokradel za celih 200.000 Din električnega toka in sedaj ga električna centrala toži. — Ta je pa znal »a debelo krasti.
RAZNE NOVICE IZ NEODREŠENE DOMOVINE
Vedno tež ji so okovi, ki jih mo-1 fašistični režim, se je vse pora nositi naše ljudstvo J italijančilo in namah so bile
j mlekarske zadruge po Tolmin
Kdor se le količkaj zanima za zadružno gibanje med sloven-, skim narodom, mu je znano, da so se mlekarske zadruge najlepše razvile na Tolminskem. Nekaj desetletij je že, ko so bile. ustanovljene prve mlekarske zadruge v Poljubinu in temu zgledu so kmalu' sledile di-uge vasi, da je bila v nekaj letih vsa Tolminska organizirana in ni bilo skoro vasi, kjer bi ne imeli lastne mlekarske zadruge. Zlasti se je mlekarstvo razvijo v okolici Kobarida in to že davno pred vojno. Vojna je ta razvoj zaustavila, a tem živahneje so pričeli delovati živinorejci po končanih vojnih strahotah, da so si tako omogočili stalen dohodek. Večina mlekarn je bila včlanjena v goriški zvezi, nekaj pa tudi v tržaški. Obe centrali sta zadrugam stalno dajali navodila in nasvete ter oskrbeli stalne odjemalce. Dokler sta bili zvezi v rokah naših ljudi, je šlo vse lepo, ker se je vršilo vse poslovanje v slovenskem je-
skem prepuščene samim sebi. Delovanje zadrug se pa kljub temu ni zmanjšalo. Gospodarska kriza je zadala tudi tem zadrugam velik udarec, toda naš kmet tudi tedaj ni izgubil poguma. Vstrajal je pri svojem delu, ker mu je bila lastna zadruga še edina opora. Zadrugo so pričeli voditi kmetje sami, sami so postavljali uslužbence in si do sedaj ohranili popolno ingerence v vsem poslovanju. Tolminski kmet je na svojo mlekarsko zadrugo ponosen in jo skrbno čuva, da bi ne prišla pod tuj vpliv in mu tako več škodila kakor koristila. —- Pa se je pojavila nevarnost baš sedaj in kmalu bo slovenski mlekarski zadrugi zadan smrtni udarec, kajti nož ji je že nastavljen na srce. To pa s tem, ker se je lansko poletje začela graditi v Tolminu laška mlekarna, ki bo pričela v kratkem obratovati. Poslopje je zgradilo italijansko stavbno podjetje Milanessi in
zatrjuje, bo nova mlekarna prevzemala mleko iz vse tolminske okolice in vsa okolica bo morala oddajati mleko tej mlekarni. Če pa rečejo, da bodo morali vsi oddajati mleko laški mlekarni, treba to razumeti, da bo prav gotovo tudi tako, ker namen laške mlekarne je pač ta, da bo delala na škodo domačim mlekar, zadrugam, in če bi kmetje ne hoteli oddajati svojega mleka, saj imajo Italijani v rokah moč, da jih v to prisilijo saj so to moč že tolikokrat pokazali s tem, ko so uničili že toliko gospodarskih in kulturnih pridobitev našega naroda.
Fašisti so pač spoznali, da so tolminske mlekarske' zadruge edina gospodarska opora našega kmeta, ki jih z».to skrbno čuva pred vsakim tujim vplivom. Zato so pač sklenili da jih zasužnjijo ne le v političnem, marveč tem bolj v gospodarskem pogledu. To nalogo bo pa izvrševala nova tolminska mlekarna. Vsakomour je jasno, da bo nova mlekarna skrbela le za interese italijanskih upravnikov in ne bo niti najmanj spoštovala koristi slovenskega kmeta. Razburjenje tolminskih kmetov je zato splošno in nepopisno, ker čutijo, da bo tujec v kratkem uničil vse njihovo gospodarstvo.
-o-
Demonstracija se je izprevrgla
Meseca decembra so priredili fašistični študentje na tržaški visoki šoli veliko demonstracijo proti Jugoslaviji. Njim so se pridružili še drugi fašisti. Da je demonstracija dobila še večji obseg, se je vsem tem na glavnih ulicah pridružila šfe masa ljudstva. Nenadoma se je pa demonstracija proti Jugoslaviji izprevrgla v demonstracijo proti Mussoliniju. Mnogi namreč, ki so se pomešali med demonstrante, so pričeli vzklikati; Doli z Mussolinijem! Nočemo
200 družin iz Italije
Kakor je že bilo pisano, so se izsušila večja močvirja ob Raši v Istri in zemlja se je na ta način pripravila ter izboljšala, da bo rodila potrebni živež revnim Istranom. Pri vsem tem pa treba pripomniti, da Istra n ne bo užival sadu tega dela, ki je bilo izvršeno po fašističnem prizadevanju. Sklenjena stvar je, da bodo na novo pridobljeni zemlji naselili kolone iz Italije, da tako pospešijo tu'di "etično bonifikacijo" tujerodnega o-zemlja. V kratkem se bo tam naselilo okoli 200 družin, ki bodo uživale plodove hrvatske zemlje.
...... Poškodba
Na Veliki planini se je težko ponesrečil 24 letni delavec Franc Planinšek iz Krivčevega pri Kamniku. Sekal je drevje in pri tem zadel samega sebe.
-o-
Prepir med brati
V	celjski javni bolnici se zdravi posestnik Jože Žekar iz Loke pri Zusmu, katerega je v prepiru obstrelil njegov lastni brat.
Beda
V	Subotici je skočil pod vlak 60 letni delavec Franjo Vujav-čič in kolesa so mu odrezala glavo. Kot vzrok strašnega dejanja navajajo bedo.
-o-
Poškodba
Iz Št. Vida nad Ljubljano so nedavno pripeljali v bolnico Antona Šerbca, katerega je nekdo vrgel po stopnicah, da se je Šerbec do nezavesti poškodoval.	*
Mondino je premeščen
Šolski skrbnik Mondino, ki je prišel v Trst nekako pred 5 leti, je z novim letom premeščen iz Trsta v Turin. Kot fašist si je na vso moč prizadeval, kako bi v čim večji meri pospešil poitali-jančenje naše slovenske mlade-ži. S svojim šovinizmom in nasiljem nad našim ljudstvom si je med fašisti in višjimi vladnimi oblastmi pridobil velike simpatije, zato je pa imel mož toliko poguma, da je strahoval in trpinčil ubogo ljudstvo. Za kratek čas se bodo mnogi oddahnili, a ne za dolgo, ker je pričakovati, da bo fašistična vlada na njegovo mesto imenovala še hujšega nasilneža.
Desetletnica
Letošnje leto poteče 10 let, odkar je bil , Sušak pri Reki, združen z Jugoslavijo. Ob tej priliki nameravajo prirediti na Sušaku veliko etnografsko, pomorsko in gospodarsko razstavo. Razstavo bo vodila organizacija Jadranska Straža skupno z Društvom za tujski promet. -o-
Cela družina se ponesrečila
Na nekem križišču ulic v Mariboru se je pred kratkim pripetila večja nesreča, ko se je prevrnil voz, na katerem je sedel posestnik Franc Kac od Sv. Miklavža, njegova žena, 12 letni sin in 11 letna hčerka.--Vsi so dobili večje ali manjše poškodbe.
Gradba stanovanj v Mariboru
V preteklem letu je bilo zgrajenih v Mariboru 7 večjih stavb z dvema in več nadstropji, ki imajo skupno 45 stanovanj. Eno-nadstropnih hiš je bilo zgrajenih 21 in imajo skupno 24 stanovanj, visokopritličnih 26 z 41 stanovanji, 3 pritlične s 5 stanovanji in 4 z osmimi stanovanji.
-o-
To je zdravje Na Zg. Hudinji pri Celju živi pri svoji svakinji Lucija Glin-šek, ki je že 95 let stara, a še vedno bere brez očal. Svoji svakinji pa prav pridno pomaga pri vsakem delu. Starka izgleda da je stara komaj 65 do 70 let.
-o-
Stara patrona Ivan Kodermar., 12 1 atrudarjev sin, doma na Tolstem vrhu pri Vačah je nekje našel staro patroma, v katero je toliko časa drezal, da se je razpočila in mu nevarno poškodovala roke in 'prsa.
Napaden
France Pureber, posestniški sin iz Starega Tabora pri Črmo-šnjicah je bil med potjo iz domačega vinograda proti domu od neznanca napaden in občutno poškodovan na glavi, da se je moral iti zdravit v Kandijo.
-o-
Padla je
GOletna posestnica Marija Anderluh iz Leš pri Šmarju, je bila pri delu tako nesrečna, da si je zlomila nogo in je morala i v celjsko bolnico.
-o--
Kap
Krepka in zdrava se je nekega jutra podala v cerkev vdova Marija Aplinc v Rušah. Komaj je prišla domov, se je mrtva zgrudila na tla. Zadela jo je srčna kap.
--o——
Nezgoda
Posestnik Anton Rome iz Vo-lavelj pri Trebeljevem je nakladal hlode na voz. Pri delu mu je hlod zdrsnil z voza in ga nevarno zadel v prsa. Spravili so ga v bolnico.
-o-
Klub debeluhar jev
Kakor poročajo, so v Beogradu pred kratkim ustanovili klub debeluharjev. Kdor ne tehta 100 kg (nad 200 funtov), ne more postati član. Klub je samo za moške.
-o-
"Prijatelja spoznaš v nesreči, sotrudnika listov pa v depresiji!"—Rev. J. Černe.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Društvo sv. Vida
štev. 25, K.S.K.J.
CLEVELAND, O.
Leto 1933.
Predsednik: Anton Skuti, 1099 E. 71 st St.
Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64 th Str.
Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme in Dr. A. J. Verko.
Društvo zboruje vsako prvo netijo v niesrcu v Kn.v.isovi dvorani 'ob I. oVi impotdne.
V društvo so »prejmejo č!am(ice) od 16. do 35. leta.
Zavarujete »e lahko za 211-letno zavarovalnino ali pa do smrtno zavarovalnino in sicer za $25(1, $>0U. $1000. S1500 in $2000 pottmrtnine.
V društvo se »prejemajo tudi otroci od 1 dneva do 16. leta.
Za bolniško podporo pa $7.0« in Sit.mi tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni. bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list In karto in naj se ravna po pravilih.
.................................................................
ziku. Ko pa se je zvezama vsilil stane več stotisoč lir. Kakor se
vojne! Tem glasovom, ki nihče ni vedel odkod so se vzeli in kdo ih je prvi dal iz sebe, se je pridružilo t,udi več študentov, ki so pričeli klicati proti fašizmu in proti Mussoliniju. Nastal je pretep, ki ga nista mogla prekiniti niti policija, miti oddelek ka-rabinjerjev. Nazadnje je mora-lo priti na pomoč vojaštvo s strojnicami, ki je razgnalo demonstrante. Cela .vrsta demonstrantov je bila areirana. Po noči je pa bilo izvršenih veliko hišnih preiskav. — Potniki, ki so prihajali iz Trsta na Sušak so pripovedovali, da so po mestu vsa javna poslopja močno zastražena, istotako tudi vse ceste in križišča v okolici in po Krasu. Močne skupine karabi-njerjav pa ustavljajo vsakega človeka, ga skrbno preiščejo ii legitimirajo.
IZŠLA JE
1. marca povestna knjiga od škofa Baraga v angleškem jeziku.
"The Apostle of Chippewas"
katero izdaja Baragova Zveza.
Kritiki, katerim je bh predložen rokopis pred tiskom pravijo: "Nisem viogel nehati dokler jo nisem vso prebral. Knjiga je mnogo bolj zanimiva, kakor povest. .." in "Veliko veselje, mi je povzročilo, da sem prebral povestno življenje škofa Barage, svetniškega misijonarja . .
TA KNJIGA
je v prvi vrsti namenjena naši mladini, da bi bolj spoznala in se seznanila z našim velikim Slovencem Barago, ki je igral tako veliko ulogo v zgodovini Amerike. Knjiga vzbuja veličino svetniškega življenja misijonarja pijonirja Barage, kakor tudi ugled in spoštovanje slovenskega naroda. Ta knjiga bi morala biti v vsaki katoliški hiši, zlasti tam kjer so otroci.
Knjigo je sprejela v razpečavanje in v razprodajo naša knjigarna in bo stala s poštnino vred samo
75 centov
Naši zastopniki in slovenski trgovci ki želijo to knjigo razpečavati naj pišejo po isto na našo knjigarno.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških je:
Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894., inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, 111.
POSLUJE ŽE 38 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago St., Joliet, 111.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA DO $3,000,000.00. SOLVENTNOST K.S.K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima nad 24,000 članov in članic v odraslem
oddelku in nad 12,000 članov in članic v mladinskem oddelku........
Skupno število krajevnih društev čez 200.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 38-letnega obstanka nad $4,000,000.00.
Geslo K. S. K. Jednote je: "Vse za vero, dom in narod!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in bogati podporni organizaciji, zavaruj se pri KRANJSKO-SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do SS. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; $1500.00 in $2000.00 po-smrtnine.
V Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c v razred "A" in 30c v razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača $1000.00 posmrtnine.
CENTRALNA BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesnient primerno nizek.
DVAJSET-LETNO ZAVAROVANJE:
K.S.K.J. je prva slovenska podporna organizacija v Ameriki, kjer se člani(ice) lahko zavarujejo samo za 20 let, proti primeroma nizkemu mesečnemu asesmentu. Po preteku 20 let ne plačujejo nič več posmrtninskega asesmenta. V slučaju smrti se takoj izplača njih posmrtiiina.
70-LETNA STAROSTNA ZAVAROVALNINA:
Vsak član(ica) K.S.K.J. ki doseže 70 let svoje starosti je u-pravičen(a) do 70 let starostne podpore oz, je prost asesmenta.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovan(a) pri K .S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če šc nisi član ali članica te mogočne organizacije, potrudi se in pristoRi takoj.
V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej slovenski katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb., v starosti od 16. do 55. let. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 NO. CHICAGO ST., JOLIET, ILL.
OB OBALI JADRANSKEGA MORJA
Odlomek mojega potovanja. — Spisala Mary Janesh,
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejnli cenah. Mnogi tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
POKOPALIŠČE SLONOV
Ko so v Paler mu, v bližini tako zvanega Angleškega vrta, polagali kanal, so zadeli v globini nekaj nad 30 metrov na grobišče slonov. Okostja, ki leže na k,irpu, so ostanki tridesetih slonov. Posebno lepo so o-hranjeni oklji. — Upravnik geološkega instituta palermske
BREMEN EUR O PA
Najhitrejši parniki, kar jih pluje SAMO 7 DNI DO JUGOSLAVIJE
Poseben vlak ob parniku v Bre-merhavenii jamči najbolj pripravno potovanje v Ljubljano.
Pojasnila pri lokalnih agentih ali 13(1 W. Randolph St., Chicago
I NORTH GERMAN
univerze je po dolgem preiskovanju izjaviil, da utegnejo biti stari ti slonovski ostanki okrog 30,000 let. Ti sloni so bili vsekakor pokopani vsled silnega potresa, ki je odprl zemeljsko skorjo in jih pokril .. .
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Društvo sv. Jožefa
štev. 53, K.S.K.J., Waukegan, 111.
Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. —'Seja se vrše vsako drugo nedeljo ob 9ti uri zjutraj. Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno šteje 390 članov(ic).
Nadaljna pojasnila se dobi od sledečega odbora:
Math Slana, Jr., predsednik Joseph Zore. tajnik
Društvo
'SV. JERONIMA'
ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA.
Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 članov v obeh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru.
Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Houstan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 16, Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa.
Vesel predpustni čas je tukaj. Kdo se ne spominja, kako veselje je vladalo doma v starem kraju v tem času. Kako so godci drobili krasne d6mače slovenske polke, valčke, koračnice, šotiše itd. Tudi v Ameriki imamo Slovenci to godbo na razpolago in sicer na slovenskih gramafonskih ploščah. Da omogočimo našim rojakom po slover.skih naselbinah priti za male novce do krasne godbe in petja, smo sklenili prirediti ' za letošnji predpust posebno razprodajo gramafonskih plošč.
Pomnite pa: Ta razprodaja velja za samo v tem oglasu navedene plošče in ne druge. Zato naj naročniki plošč pazijo, da ne bodo naročali takih plošč, ki niso navedene v tem oglasu. Navedite jasno in razločno številko plošč, ki jih bote naročili.
PLOŠČE, KI SO NA RAZPRODAJI SO:
Columbia plošče:
25007'—Ainc polka,
Štajeriš, igrata brata Simončič. 25084—Nočni čuvaj,
Pevec na note, pojo člani kvarteta Jadran 25110—Ljubca kod si hodila,
Čez tri gore, pojeta A. Šubelj in A. Madic. 25114—Pridi sv. Martin,
Dekleta v. kmečki brivnici, "Adrija" s spremljevanjem Dajčmana. 25116—Dobro srečo za kravo rudečo,
Živela je ena deklica, pojo pevci Adrije. 25122—Tam za goro zvezda sveti,
Naša kri, moški kvartet Adrije.
25136—Na	klopci sva sedela,
Po gorah grmi in se bliska, duet, A. ICrnjev in F. Mo-horčič.
25137—Tam	kjer lunica, Škrjanček, poje Vičar, tenor.
25146—Tirolski marš,
Stari Peter, Louis Belle, tenor. 25162—Ančiča,
Ponočni pozdrav, Louis Belle, tenor. 25164—Triglav,
Pa kaj mi nuca planinca, poje John Germ, tenor.
Viktor plošče:
23008—Dunaj ostane Dunaj,
Pod dvojnim orlom, (Adler marš) Citre in Trio. 23012—To je nemogoče, dvokoračen ples,
Tajna ljubezen, valček, igrana na orkester. 23020—Ples v skednju, 1. in 2. del. Adrija pevci, ta plošča je posebno zabavna za mladino.
23025—Oh	ura že bije,
Po jezeru bliz Triglava, poje Mirko Jelačin, tenor.
23026—Jurij	Benko vzemi Lenko,
Pobič, sem star šele 18 let, Mirko Jelačin, tenor.
23027—Pa	kaj to mora biti,
Mene pa glava boli, Mirko Jelačin, tenor.
23028—Mlinar,
Vsi so prihajali, Mirko Jelačin, tenor. 81204—Calotta — Šotiš,
Na bregu, valček, igra Hud. Kvintet.
Do preklica prodajamo zgoraj navedene plošče po
30 centov
TA RAZPRODAJA JE V VELJAVI SAMO DO PREKLICA, DOKLER ZALOGA TEH PLOŠČ NE POIDE.
Naročilom je prid jati potrebni znesek v gotovini ali Money Ordru. Po C.O.D. teh plošč ne pošiljamo, razven če želi prejemnik poštne stroške za C.O.D. plačati sam, ki jih v takem slučaju dodamo računu.
Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
(Dalje.)
Ko je Beneška uprla pogled na Dalmacijo in njene otoke, se je ozrla tudi na Dubrovnik. Tedaj je sprejel Dubrovnik Beneško kot zaveznico ali nevesto Jadrana, — kot obrambo naši neodvisnosti, so si tolmačili. V politično vez novega beneškega razvoja je Dubrovnik podpisal sporazum enakopravnosti, ali sporazum enakopravnosti je pomnožil beneško gospodstvo, večja števila glasov so bila sprejeta in naslednik beneških knezov je prevzel sedež Dubrovnika. Apeliranje neodvisnega Dubrovnika je dal popolno prostost Benečanom.
Benečanom je mali slovanski neodvisni Dubrovnik (Dublo) skladal debla za beneške ladje. In kakšno žrtev hrastov se je polastila Benečija ne le v Dubrovniku, temveč ob celi obali Jadrana, to je vidno še danes ob goli obali Dalmacije.
Simbolični!' res so bili dubrov-niški mornarji, ko so za božič-nico nosili velikansko božično deblo h kneževemu ognjišču, med tem, ko so prepevali bo-žičnice.
Tako je bil Dubrovnik pod beneško oskrbo za 150 let.
Leta 1348, kot prerokovanem koncu Beneške, je strašna kuga zadivjala na obojni obali Jadranskega morja. — Naš Gospod Bog, — piše kronika — nam je poslal grozno obsodbo skozi neozdravljivo bolezen, katera je povzročila pluvanje krvi in oteklost telesa.
Ta bolezen je tudi divjala v Dubrovniku in pokončala tri četrtine beneških naseljencev. Beneško gospodstvo je polagoma j hiralo. V nekaj letih je minula I njih morska slava. Leta 1358 je (zapustila djubrovniško republiko. Energična politika ogrskega jkralja Ludovika Vel. je primo-,rala Benečijo, da prepusti vso Dalmacijo hrvatsko - ogrskim kraljem. Tedaj je Dubrovnik politično dobro misleč, spet se ozrl na rastočo moč ogrske države.
Ko se je poslovil iz Raguse ali Dubrovnika zadnj(i beneški knez Marko Sanudo, je obiskal Dubrovnik Ludovik Vel. Tedaj je bila utrjena nova zveza z ogrsko državo, katera je prevzela v oskrbo in varstvo Dubrovnik. Dubrovnik je seveda plačeval ogrski državi davek za varstvo. Še enkratna slava na morju in notranje kupčeva-nje je pomnožilo bogastvo male neodvisne države.
V štirinajstem stoletju je imel Dubrovnik speljano pot skozi Balkan dol,i do Carigrada. Uvažanje soli v notranje dežele je bil tedaj največji dohodek za malo državo. Potovalna karavana je bila preskrbljena z oslički. Naprej je potoval osliček z voditeljem, kateri je venomer piskal ali trobil na trobento. Ako je pretila nevarnost, je dal znamenje; tedaj so se karavane napravile na napad ali pa obrnile smer proti dom^- Ko so divjfi! Turki obkolili Balkan in žugali Ogrski, se je Dubrovnik spet samostojno utrdil. Trgov-stvo kot navadno, — si je tolmačil. Obrnil se je proti Carigradu v slučaju, da bi ona luka postala moč Jadranskega morja. In te mednarodne okolščine so obvarovale Dubrovnik do 18. stoletja. Tedaj se je Napoleon namenil združiti ilirske dežele kot podlago za poznejšo njegovo zmago. Leta 1808 je sklical Napoleon dubrovniške zboro-valce.
"Dubrovniške . republike' ni več," tako se je glasilo sporočilo žalujočim zborovalcem. Tedaj je bila uničena slavna mala država po 12001etni dubrov-niški neodvisnosti. In danes je vknjižena t,vrdi v Parizu Ragu-sa v vrsti Napoleonovih zmag, katere krasijo "Are de triom-
phe". Leta 1814 je prišel Dubrovnik pod avstro-ogrsko vlado, katera je trajala do konca svetovne vojne, ko je postal Dubrovnik s celo Dalmacijo mesto v kraljevini Jugoslaviji,
Slikajmo si Dubrovnik. Na vrhuncu slave je štel štirideset tisoč ljudi. Zgodovina omeni, da večina aristokratov, tedaj plemičev, so bili Slovani, Srbo-Hrvati. Radi mednarodne diplomacije je bil dvorni jezik latinski, nikakor ne italijanski.— Ako so dubrovniški plemiči pisali Slovanom, so to storili v srbohrvaščini ali rabili so cirilico, podpisali so se s pristnim slovanskim imenom. Ako greš na razvaline malega cerkvenega pokopališča ob vrhuncu samotnega gradu Lapad, kjer dubrovniški patrioti spijo smrtno spanje, tam vsak spomenik nosi ime znano slovanskemu plemenu.
Mesto Ragirsa je bilo v sedmem stoletju imenovano slovansko "Dubrovnik". V šestnaj,-stem stoletju je bil Dubrovnik imenovan "Slovanske Atene", in nikdo ne bo oporekal, da je zaslužil to zavidno ime, ker v tej majhni bogati državi je jugoslovansko pleme najbolj pokazalo sposobnost za kulturni razvoj.
. Dubrovnik se odlikuje od dalmatinskega obrežja s tem, da jo edini, kateri ne nosi grb Leva sv. Marka, temveč njih grb je na mnogih vratih mestnega zi-dovja prelepi kip sv. Blaža.
Tako vidiš ravno nad vhodom v mesto nad Porta Pile velik kip sv. Blaža, patrona Dubrovnika. Skozi ta vrata prehodi vsak dan dolga vrsta ljudi. Kmetje iz okolice tako slikovito opravljeni, da moram nekoliko opisati njih nošo. Kadar vidiš moža z rudečim turbanom, belo srajco, z dolgimi nabranimi rokavi, kratki rudeči jopič našit z zlatimi okraski, široke, temnoplave hlače, dolge do ko-(len, bele nogavice in opanke, so to s sosednje vasi Breno. Njih ženski spol ima znane živobar. vane r,irte, navezane okoli glave ,tako, da njih konci visijo po .hrbtu, tanko nabrana krila z ži-'vobarvnimi okraski nosijo kratka, da se vidijo bele nogavice. Njih moderoi so všiti s tenko pozlačeno nitjo, in mnogi pozlačeni gumbi se svetijo od daleč, ko se približujejo. Ženske ; nosijo dolge zlate uhane.
Tu ti hitro potečejo ure, ako motriš mimoidočo množico. Je najbolje se nagledati živaborv-,nega bogastva, kajti ostane ti v jspominu, kateri ti je drag, ka-jdar se povrneš v resno, črno ob-jdano množico velikomestja.
Blizu Porta Pile je zelo zna-jmenit frančiškanski samostan, (Mala Brača, s starodavno apoteko, tretjo najstarejšo v Evropi, ustanovljeno leta 1307. Mnogi nabiralci starodavnega imetja so prezirljivo gledali na dragocene vrče, kateri so hranili zelišča in rastline prvotnih časov. Muzeji so obljubljali visoke svote za nje, ali čast frančiškanom, nočejo jih prodati. (Dalje prih.)
GROENLAND SE POMIKA PROTI ZAPADU
Vzhodna gronlandska odprava raziskovalca Knuda Rasmus-sena je na svoji vožnji ugotovila, da je popolnoma pravilna teorija, ki jo je postavil prof. Wegener o premikanju kontinentov. Gronland se res premika in sicer se vsako leto premakne za 20 m v zapadni smeri. Ekspedicija je fotografirala in kartografirala vso 600 km dolgo obalo Gronlanda od Ang-magsalika dalje z letalom. Kartografi bodo na podlagi fotografij izdelali doma nove zemljevide za morjeplovce.
-o--
ŠIRITE AMER. SLOVENCA 1
Sivčev vražeik

!	RUSKO SPISAL MIHAEL OSORGIN.
>:
► Z avtorjevim dovoljenjem iz ruščine prevela Marija Kmetova. i
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 24. januarja 1933
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
Društva - Trgovci — Posamezniki
dobijo v nasi tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da predno oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Hišnik ga je nezaupno ogledoval. Mračilo se je že.
"On sam, prostak Kolčagin, sivi junak izven službe. Nastanil se bom spet pri vas."
Pozdravila sta se. Nikolaj ni odobraval njegovih besed.
"Pa kako — ali se nič več ne bojuješ?"
"Večno se ne bom bojeval."
"Pobegnil, kaj?"
"Tako je. Nisem vprašal višjih. Vojna je bila — zdaj smo jo pa končali."
"Ta-a-ko. Pojdeš v vas?"
"Brez dvoma, čim se odpočijem. Ves mesec sem se klatil okrog."
"Ta-a-ko."
Dunjaša se je razveselila in zaeno ustrašila. Zunanjost ljubega bratca ni bila prav nič pri-kupljiva.
"Vso kuhinjo mi boš pomazal. Čemu s'i pa puško privlekel? Saj je državna last!"
"Zdaj ne bo nihče preiskoval, kaj je tvojega in kaj državnega. Ampak veš, Dunjka, kar koj bi se rad okopal."
"No, saj smo danes zakurili v kopalnici, kakor bi bili vedeli, da prideš. Imaš kaj perila?" "Se bo že našlo. Bom vse sam opral, le da bi banjo dobil. Sicer ti bom zanesel vse sorte mrčesa v hišo."
Enodružinska hiša je imela lastno, zase zidano kopalnico, kakršno so imele vse boljše, stare hiše. In do poznega večera ni prišel prostak Kolčagin iz nje. Umival se je, pral perilo, sušil. Tudi nahrbtnik je bil vzel s seboj. K čaju je prišel ves rdeč, ižpoten, veder in je imel rdečo, častniško bluzo na sebi.
"Bluza je zares imenitna. Ob slovesu je pripadla meni. In veš Dunja, ves mrčes sem uničil s paro. Imenitno kopalnico imate, svoj živ dan bi sedel v njej. Seveda, gospoda živi drugače ko mi."
Dunjaša mu je povedala, da je umrla stara gospa.
"Kaj hočeš, stara je bila: Mi na bojišču smo pa mladi šli pozlu. Nekaj jih je pokončal sovražnik, nekaj uničila bolezen. In vse zavoljo kapitalizma — njemu v prid!"
"Kdo je pa to?"
"Jaz že vem, kdo. Te goljufije imamo zdaj zadosti."
Sicer je pa prosil sestro, naj v soseski nikomur ne pove, da je prišel. In po ovinkih je odgovarjal Dunjašinim vprašanjem.
, "Počemu naj bi bil pa ondi ostal? In saj tudi ni nobene vojne več. . ."
Spat je legel na klop in koj zaspal.
Ko je Dunjaša pospravljala mizo, se je z rokavom doteknila ugaslega samovarja. Iz odprte pipice se je izlil majhen curek vode na pod, se ondi razdelil na več potočkov, se zalezel v špranje, se razlezel in izginil. . . Mačka je dvignila glavo, gledala tekočo vodo, se na tleh s tačko doteknila luže, se stresla od studa in odšla.
_ Ko se je Dunjaša vrnila iz svoje sobice v kuhinjo, je bil samovar prazen. Prostak in u-bežnik Kolčagin je glasno smrčal.
Ko je legala spat, je napol oblečena stopila k ogledalu in zazrla svoje krasne lakti, ki jih je nalahno dvignila čez rame, da si je spletla debelo kito. V rokah je bilo življenje in je bila mladost in moč. Kolika sreča imeti roke! In ko si je nenadoma predstavljala sinje za-rastke preko odžagane kosti, se je zdrznila, odstopila, se z obrazom vrgla v blazine in se razjokala od sočutja, od strašnega sočutja s štre-Ijem, ki mu ga ni smela pokazati. To je bilo huje, ko videti mrtveca. . ., Človek je bil, ki ga je življenje pomendralo in ki se je pod njim še premikalo.
"Brez dvoma me sovraži. Saj mora vse sovražiti."
29. Pri spomeniku.
"Da bi naju le dež ne zalotil na sprehodu, blagorodje!"
Preden je Grigorij zapeljal stol iz zagate na cesto, je vrgel kratek plašč brez rokavov na štreljeva pleča.
"Ni treba, Grigorij. Gorko je.
"Zaradi epolet, blagorodje; da ne bi imela sitnosti!"
Od kolodvora mimo Smolenskega trga, preko Arbata so se ko kaka reka, ki se je razčlenila na več potočkov, plazile zjutraj in podnevi in ponoči sence razcapanih vojakov, noseč s seboj blato iz okopov in nahrbtnike z umažanimf srajcami; njih kotlički za čaj so klopotali ob puškinem kopitu. Šli so po pločnikih ob hišah posamezno kot zasebniki, ne da bi se skušali pridružiti drug drugemu. Prinašali so vojno z bojišča v notranjost dežele; a niso mislili nanjo, pač pa na svojo vas.
Bili so brez obrazov. Bili so le plašči in štorkljajoči škornji. Njih obrazi so izginili v neobritih licih, se pogreznili v jamice oči, v nespečnost, v vest ubežnikov, v topo trmoglavost/človeka, ki se noče ozreti nazaj. Tako so tudi stopali, se nikoli ozrli, niso poznali pota, se niso pogovarjali in vendar niso jenjali strmeti v hrbet tovariša pred seboj. Šli so držeč se napisov na kažipotih, šli ko čreda, ki se je izgubila po prečnih ulicah. Nato je sprednji vprašal kakega plašnega prišleca za pot, ostali so mu brezbrižno sledili.
In spet so se zbirali v vežah, v čakalnicah, na peronih kolodvorov ko prej v okopih, vajeni čakati nemega ukaza, ki jih bo porinil v kak vlak, v kak daljni, bližnji, izletniški vlak, kamor že, da bi jih le odpeljal dalje, bliže doma. Drugi pa, ki jim je bilo vse vseeno, so se vsesali v mesto, kjer so zaplojali nemir in bolno uš iz okopov.
Nekateri so imeli puške, drugi so jih naveličani zoprne teže, zalučali od sebe ali prodali. Le bajoneti, ki so jih mogli doma uporabljati, so jim na pasu bingljali v nožnicah. In če so v mestu srečali kakega mlečnozobega kadeta, ki so se mu lesketali škornji, so se na kratko in začudeno ozrli vanj in si niso napenjali otopelih možganov s kako mislijo.
Ne da bi se s kom poslovil, je zavil neki vojak z Arbata v desno stransko ulico, porinil puško na hrbet tako, da je cev z bajonetom molela k tlom, si popravil čepico in začel hitreje hoditi. Videti je bilo, da je poznal pot. Tam po Sivčevem Vražku je stopal strumno, dasi mu je umazano, neobrito lice, izražalo veliko utrujenost. S prosto roko je hotel od-pehniti vratica, a so bila zaprta z zapahom; za vrati je zalajal pes. Prej niso imeli psa v tej" hiši. Močno je udaril s pestjo, zagledal zvonec in pozvonil. Napol v zadregi, napol s ponarejeno drznostjo so še njegove otekle oči srečale s strogim pogledom hišnika Nikolaja.
"Kaj hočeš?" je sirovo vprašal hišnik.
"Poklon tovarišu Nikolaju! Kaj me ne poznaš?"
"Pa ne, da si Dunjašin bratec?"