prenasičeni psi milijonarjev pa crKfi \ na zofah Sestradana proletarska deca umira v kleteh f LIST DELAVSK ERESE fUDSTVA Naročnina: Amerika $ i. 50 celo leto, 75c pol leta. Europa $2.00 celo leto, $1 pol leta. Subscription Rates; United States and Canada, $1.50 a year, 75c half a year. Foreign countries #2 a year, $1 half a year. THIS PAPER IS DEVOTED TO THE INTERESTS OF THE WORKING CLASS. Delavci vseh dežela, združite sel Knt«r*i kapitalist, tedaj ne mores biti "dober" drugače, kakor da »i mu pasje ndan. Če se upreJ izkoriščanja, tedaj si pa "nevred-než" in "nešeljen". ) \ — 8. t. m. so eksplodirali plini v premogokopu, v Port Hood, N. S. Deset premogsrjev je umorjenih. — V Sumbury, Pa., v valjarnah tvrdke Van Allen k Co., se jo 3. t. m. razletel parni kotel. Reaultat: sedem delavcev je bilo ubitih. Sedemnajsta konvencija Združenih ameriških premogsrjev ▼ Indianapolisu je končana. Thomas L. Lesris je izvoljen predsednikom • z nekaj nad dva tisoč glasov večine. Dobil je 64. 553 glasov dočim je dobil njegov protikandidat, W. B. Wilson ii Pennsiyvanie 62.472 glasov. Na neko poročilo, da je radikalen, odgovoril je Lewis: "Radikalen bom zmiraj toliko, da branim pravice tem tisočem delavcev, ktere zastopam. Obenem bodem pa zmiraj toliko konservativen, da bom le pravočasno zahteval ono, kar vem, da smemo tirjati kot delavci." IVihodnja konvencija organiziranih premogarjev bode v St. Louisu, Mo. DOBRO SO OA PLAČALI. V Wichita, Kana., se je vršil shod brorposlecev. Urednik lokalnega kapitalističnega lista je nato pisal, da je tak shod brez pomena, kajti v mestu je — dovolj dela. Kmalo nato ae je pa v d etični list vtihotapila bres urednikove vednosti notica, naznan-jsjočs, da iJčejo petnajst mizarjev. številka, kamor se jo obrniti prosilcem, ae je glasila na naslov onega liata. Dragi dan i*či, da se ne d en naTod — — vladati ti jutro iosda! u ki se upira f koniti vladi dežele ali pol pivkomorska j kmalu žrtev« 8 tem se je<1 poselnih mizarjev iis obsirto trred* nika s vprašanji, kje je dobiti delo. Blamirani urednik, ki je pred nekaj dnevi pisal, da je dosti dela, je bil adaj ves ix sebe. Prepričati se je moral, dasi nerad, da je v Wicbiti, če ne več, saj 120 delavcev brez posla. Kellie, senator v državi Texas, želi, da bi sedanji mizerni Časi ostali za vselej. On je vesel kriso in gorostasne - breaposelnosti. Čujte, kaj pravi ta član texašks zakonodaje: *4Časi so nastali, da človek saj lahko živi. Zdaj lahko dobim dobrega farmarskega delavca za 50 centov na dan, ki pa stori več, hakor je pred krizo naredil za dva dolarja. Kadar dela delavec za dva dolarja, tedaj noče kanalja delati več kot dva dni * tednu; po 50 centov na dan je pa primoran delati celi teden, drugače ne more zmagovati potreb. Vi lahka rečete, da so slabi, kritični časi, ampak po mojem mnenju je to najboljše, kar se je moglo agoditi v desetih letih." In take infamne izkoriščevalce po«Wjaja -drlavTri v drlavno poa-tavodajof O, delavci, kje je vaša pamet! SODRUOI, ZAPOMNITE 81: NAfiE NAJBOLJE OROŽJE PROTI KAPITALIZMU, JE SOCIALISTIČNO ČASOPISJE, nr ' * PROLETAREC'' JE JEDEN TEH. DENARJE v STARO DOMOVINO POtlLJAMOl »I ............................ »km« a* t »v 4ft...........t..........100 kron m I 40.(0........"................... kron aa I 10*00........................B00 kro« a« » as.oo.......................»cm kro« a« $1017.00........................W00 kro« Pofttartna )•> rlteta pri t»h »toUIi. Doma w nakaaan* »»rH* popolnoma liplafajo hr«>a rlnar)« od hO k a. Nafte rtonarne potlljatva 1apla«u)» «. k». pofttnl hranilni urad » ti. «1« !»• Denarja nam poalatl * ««)prll»*n*)* do (Kino » gotovini t prt porodnim ali rocUtrlranrm plani«, aneaka po nom«e«l* Poatal Mo**y Order all p« New York Bank Dm*. Frank Sakser Co., loo Qra«nwloh St., Haw York aioa St. oiair Ava , N. I. Olavalsnd, Ohio. Opozarjam cenjene rojake Slovence in brate Hrvate v Ohieagft in okolici, da sem odprl saloon na 572, vogel Blue Island ave. in lioomis st. Saloon je urejen najmodernejše, ker jih je na W. Side Na razpolago so izvrstne pijače vsake vrste in mrzel ter gorak lunch prve vrste. Priporočam se v obili obiak. Mohor Mladič, !VT2 Blue Island ave. A Loom is st, Chios go, m. PROLETAREC. t MVA 1A IMT|UtlCac OKLA \\, tjowrvA. < J T IZHAJA VSAKI TOREK. L—lutk ta U4*>nteiJ: vat» «Mmvm dr niha K Mmv£»1m: Z* Aawrkiull X> mo*U> UW. 7ftr pol t«U. /.» ti M o«to teto. II M r'l k«U f*M'/» *rm- Pri tprtmtmh H* mhUm poitt mrvtfm harvah. "Vseh dogodkov," tako pripoveduje Sakuari o naskoku, "se spominjam, kot da s?m sanjal. Moja povest pa ne more biti dru-zega kot beležek dogodkov iz tega življenja." Naskakovalne kolone so morale drveti po majhnem griču navzgor. Povsod so ležali mrtveci, umirajoči in ranjeni. "To je bila pot v pekel. Na vrhu so pa čarobno blesteli električni obsevalci Rusov. Pot na-skakovalcev je vodila do žica-stih zaprek v katere je bil napeljan električni tok. Mnogo pionirjev, ki so hoteli s škarjami prerezati žico. so poccpali od električnega toka zadeti mrtvi na tla. ali so pa brez življenja ob visel i na žici." Pred zadnjim naskokom so vojaki popili zadnjo kapljo vode iz svojih čutar. "Danes nam diši voda kot zlati nektar." Preko mrtvecev in ranjencev so drvili navzgor. Zadaj za njimi so pa grmeli topovi ki so pod -pirali naskok. Z "železnimi obroči kovana kolesa so trla mrtvece rn umirajoče. Kjer se gre za življenje celega naroda, ne velja posameznik nič. Na zgornjem delu brda se zbirajo ljudje za zadnji in odločilni naskok ; polkovnik spregovori nekaj besedi. Potom naprej! Za ruske utrdbe se prične divje klanje. "Na*e bombe zadevajo in raz-ietavajo se izvrstno. V par minutah je vse opustošeno. Kamenje, deske, vreče s peskom, notfe, človeJfki deli, glave frče po zraku. Vzplamteli ogenj, dim, bliskajoči streli obsevajo grozno naše vojake . . . Predno smo prekoračili utrdbe, se je sovražnik umaknil v temo. V tem kaosu in drv en ju zadoni povelje: "Kompanija Sakuari naprej!" Na čelu svojih ljudi drvim naprej. Cul nisem več glasu svojega narednika Ito, ki je bil ob moji desnici. Naprej! Število v temi bliWeWh se bajonetov se čimda-Ije bolj krči. Nakrat začutim«n-darec in opotekajoč se padem na tla. Bil sem ranjen krofflja me je zadela v deano roko. Zopet zasvetijo ruski električni obsevalci; kupi mrtvecev leie naokrog. □ □□□ □ n Fr. Sakser Co □ □ □ □ 100 Greenwich St., New York IB PODRUŽNICA 6104 St Clair Ave. N. E. Cleveland, O. OTIclJelno zastopništvo vseh parobrodnlh družb. Prt|M>ru|a WUmmmhww U Hrvatoai «» |*rllHtl potovanja t itaro domovino, all ako Aal* kuga M VMtl — v proda)o parobrodnlh lUtkov po najulljl oaal. lolemlfae listke is vss krsje v Zjedln. državah In Kvropl Poillja najcene|e In najhitreje denar v ataro domovino, bodisi zaaebnlm atrankam, posojilnicam all v kterokol avrho. ^ V .»k »lovoUki potulk na) paal, da prkie na Itevilko 109 GREENWICH STREET In nikamor drug da pregovorit t«*r naj m» i>r«-j dobro prwprt£a, ako > na pravem proaioru, predli« komu vroča denar V mnenju, da Ima opraviti t nami. □ODIDOD 3 □ □ □!□!□!□ !®ESSE □ □□□□ desno roko in peutjo zdrob- V zdign eni h v0)0 zapazim, da je za Ijena. Urno ovijem tanj eno roko, z levico pa pobersm sabljo in ostalim tovarišem sakličem naj mi Bledijo. Okoli mene nastane hipoma velik truflč. "Protinapad!" Oddelek sovražnika . . . Nakrat smo obkoljeni in zmagonosno vpitje nam doni na ušesa. Mi se branimo z bajoneti proti bajonetom, sovražnik pripelje brzostrel-no topove; naši padajo kot trava pod koso. Tega ne morem več na drobno popisati, bil sem, kot lastnih individualnosti. Kdor ima preveč časa, obdela problem lahko tudi matematično. Prav lepo bi bilo to. No, v resnici je to zopet ena tistih pri-ložonsti. pri katerih se spominjamo, da je papir potrpežljiv in da je teorije lužje izrekati, kakor pa spraviti jih v soglasj« z življenjem. Današnji individualizem pretirava namreč grozovito. Seveda tudi ni originalen, kajti takega oboževanja individualnosti pozna zgodovina že več kakor preveč. Osebnost je gotovo dejstvo, okaranel . . . Včasih se mi'Nekaj povsem svojega, to se pra- bi dozdeva, da sem kakšnega sovražnika zadel. Spominjam se še, da je jeklo u-darjalo ob jeklo. Postal sem hri-pav in nisem mogel več zapove- d o vati.___V Jokiiae -mi zkmw sab- fvklualiiosti. ja . . ." I)vaktat ranjen se je zgrudil Sakuarijna tla. Sovražnik ga je pustil fežati brez pomoči med mrtveci in umirajočimi, misleč, da je mrtev. "Ti trenutki so bili najgraznejši v mojem življenju. Jaz ponavljani z Nel-sonom: "Hvala bogu. storil s*nn svojo dolžnost" - . ." To je kratko poročilo 0 Sakua-rijevi knjigi. Ali mi ne verjamemo kot socialisti, da kdo stori svojo doL«ut,»f napram bogu, čeubija in mori. Pet« božja saftfted se glasi: "Nevbijaj!" ^ Kdor se pri ulijanju in moriji sklicuje na boga ta se očitno iz njega norčuje. k»r ga dela odgovornega za svoje hudodelstvo. Vsaka vojna, »rganizirano klanje na debelo je dokaz, da je človek slabejši kot Ever. Zategadel smo socialisti prsti vsakemu organiziranemu klasju. 8emplice NEVARNI SOCIALIZEM o- III. Kapitalistični družabni red je zanužnjil neebnost. Upregel jo je v "višjo" službo, ali ta višja služba ni nič druzega, kakor tla-čanstvo molohu, denarju, najsu-rovejšemn materializmu. ki si ga je moči misliti. Osebnost je oropana svojih pravic, ponižana je. stisnjena med stene, stroje, paragrafe in "dobre šege". Samo uničena ni. Kajti uničiti je sploh ni mogoče, dokler živi človek na svetu. Vsako življenje je stremljenje, nekatero bolj zivedno, drugo bolj nezavedno, a nob?no ni brez nagona in stremljenja. A kakor ni na vsem drevju sveta dveh povsem enakih, konfmetnih listov, tako ni dveh ljudi na svetu, med katerimi ne bi bib kakršnihkoli razlik. V tej ra^tČnosti tiči sebnost. Na teti poscbnos;ih so sestavili z istem, ki mu pravjo individualizem. Pomeji osebiosti so poten cirali skoraj v ncslončnost. 4Jaz' si je sezidal tron. ki sega tja gor n.^kam med tvezde. Samo "Jaz" ima namen n pomen, vse drugo ni nič. Niglaiati egoizem. je moč in krepost.; samo sebičnost je resnična vsak nltrui-zem je zlagan, himanizem je mehkužnost, solidanosti ni. Dolžnost ima vsakdo 1 do sebe, ne do drugih ljudi, ie do sveta sploh. Le to je vfaio, kar ima "Jaz" lastnega in !e to je vredno negovanja in y>speševanja u kar ga d<4a podobnga drugim, zmanjšuje njegovo vrednost, in veljavo ter zasluži, A izgine. Ta teorija je še fecej mična Na papirjn se jo lako izvaja do nczasltfamTh >kons<4tim. Ce vsa-kdo opnftča splošne astnorti pa goji samo srvoje lastv, bi se moralo nekoč racviti pline — če je ta tedaj neumestna hseda še dovoljena — ki bi bile sestavljeno is samih samoatalni vseskozi vi takega, da popolnoma enak?ga in nikjer več, priznamo lahko vsakemu individuu. Nekaj takega! A to "nekaj" nikakor ne zadostuje za nauk o absojutni indi-Nobena vsebnost, pa bodisi kdovč kako močna, ne more potrgati onih .vezi, ki jo družijo z VB?m ostalim svetom, Čegar del je. Stavek, da je človek "produkt razmer", je resničen in tako trdno dokazan, da ga ne ovrže nobena meglena in fantastična filozofija. Absolutni "Jaz" je nezmisel. Vsak individuum je predvsem plod neštetih stoletij in tisočletij, pravzaprav plod vs?ga neizmernega časa, ki leži že za njim. Tak je, kakršen je — ne po awjs individualni volji, temveč po nujnih zakonih, ki so delovali davno, preden je on, individuum, postal in na katere ni imel najmanjšega upliva. Po domače bi se ivftlo: Človek je plod slučaja. To je sicer zelo netočna beseda, ker "slučaja" «rploh ni, kjer delujejo zakoni, četudi nam nevidno. Ampak to, kar se navadno . imenuje »lučaj, igra vsekakor veliko ulogo in neznan-nlko število talkih slučajev je zapi salo človeku svoje posledice dušo. Ko je individuum prišel na svet. je prinesel dedšČino n^tetih rodov s seboj. Ne kot absoluten "Jaz", ampak kot sinteza prete čenrh tisočletij se je porodil V hipu. ko je postal individuum. pa že začne sedanjost vplivati nanj z ' vso svojo močjo Rodbinske, higienske, klimatične razmere, vzgoja, pouk, * okolica vse vliva v posodo "Jaz" svojo vsebino. Neprenehoma se m?sata v njem preteklost in sedajnost teir era neprenehoma preustvarja Spričo tega dejstva je teorija absolutnega individualizma navadna baharijav v kateri je veliko več slabosti, kakor pa moči Kam bi sploh zašel ponosni "Jaz" s svojim ponosom, če bi poRkusil, prenesti svoje teorije v prakso t Da bi ostal dosleden, bi moral suwermko odkloniti vsa ■ko zvezo z drugimi ljudmi in 1 svetom sploh. Čim sprejmem karfooM od drugega, priznam — četudi po tihem in morda neza vedno — da sem odvisen od njega. A bahavi individuum je sprejel že svoj obstanek od drugih. Tn svoje življenje si je mogel ohraniti samo s pomočjo dru gih. Bajke o volčicah. ki so nv dile za slavna dela namenjene otroke, so pesniško zelo lepe, am pak ekzisteneo imajo lahko le kot bajke. Človeški individuum. ki bi bit po rojstvu prepuščen samemu sebi. bi kaj kmalu kla-vemo izdihnil svojo velecenjmo individualnost. .To np velja jamo. M otroki Jaz". Čim bolj dorašča. tem bolj potrebuje tuje pomoči; da. prav če hoče razvijati, kar je res njemu lastnega, zlasti če se smatra individualnost duševno, mu je važna tuja pomoč. "Jaz" umetniške individualnosti bi moral sam napraviti stanovanje, sam znašati kurjavo, sam nedelo vat i hlače, klobuke. čevlje, sam prati srajce in nogavice, sam sejati, ieti, mleti, kuhati in peči, Za raznovrstne tiskovine, kakor: pismen papir in kuverte h firmo in naslovom, računske liste, vizitnice, busioess-karte, letake, plakate, trgovska vabila; dalje pamflete, knjižnice, društvena pravila, udninske knjižice, vstopnice za veselice, kuverte itd. se obrnite na T rolet arca" 587 So. Centre Chicago, III. Naročene tiskovine izdelujemo v unijski tiskarni in sicer točno, dobro in po zmernih cenah. Preskrbimo tudi prevode iz angleškega, nemškega itd. v slovenščino in naobratno. * Priporočamo se zlasti sodružnim socialističnim klubom in bratskim društvom pri S. N. P. J. v nabavo potrebnih tiskovin. Sodrugi k sodrugom! ® i 9 B nrmTii NA d°br°^vedn°p** skrbljena z najboljšimi pijačami, linijskimi smodkami in prostim prigrizkom. nvnrntlP za društvene seje, UYU1 auw svatbe, zabavne ve-čere, veselice itd. Potujoči rojaki vedno dobro došli. Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk .._ ■ t s Frank Mladič 587 So. Center Ave., Chicago, III. oe mu nihče ne bi kazal potov po hribih in dolinah in po duševnem življenju. Pa recimo, da bi bilo tako absolutna individualno življenje sploh moogče. Tedaj bi ljudje bili in morali biti in ostati barbari na večne čase. Individuum ne bi smel ničesar dajati, ničesar jemati. Vsaka generacija bi morala začenjati tam, kjer je začela, ne kjer je končala prejšnja. Razvoj in napredek bi bil nemogoč. Da hi bila taka podlaga ugodnejša individualnosti, pa menda tudi najbolj ekskluzivni "Jaz" ne more trdSti. Vee to zveni precej neumno. Priznam. Toda kriv ni raziskovalec. ki pride do ie bolj absurdnih sklepov, če preiskuje na vse strani in do zadnjih konseikvenc. Kriv je predmet sam. Nezmisel-na je teorija o absolutni individualnosti. Čim pa primarno, da je vsalka individualnost sama relativna — in drugačna seveda ne more biti — je nujna posledica seveda ta. da priznamo 000. kar dopolnjuje to relativnost. Oaebnost, ki zahteva pravice zase, jih mora priznati tudi drugim, priznati jih mora tudi celoti. Za to ni treba nič moraliziranja; še etike ne. Prav v interesu individualnosti mora osebnost iskati, zasledovati in pospeševati skupne cilje in namene. Individualizem in socializem se ne izključujeta, temveč se izpopolnjujeta. Celota ni zanikanje delov, del ni zanikanje celote. Mcneniu* Agrippa je bil velik zofist, ko je rimskim ple-bejeem razkladal naloge posameznih delov človeškega telesa in njegov namen je bil, kakor bi se danes reklo, jezuitičen. Ampak kar se tiče potrebe solidarnosti. je imel mož prav. R. p. GOSPODINJE POZOR Najboljše, najfinejše io okusnejle meso prodaja po najnižji -ceni slovenski mesar MIHA LACKOVIC 376 W. 18. Street Chlcsfs Klobase in Sunke pošiljam tudi izren Chicage proti C.O.D. podv*etju, akOM naroči 25 funtov. Pilit* ia cenik v slovenskem jeilku Z» < hionffo lu okolieo )* moj u UANKZ TSiKAN. km to pa U— M. LacMin Fr. smetlo, 378 W. 18. Street Chicago moderno opremlfrvftfaioven-aka trgovina z JtatVinaml (grocerlja.) Najboljši riž, kava, čaj, moka itd, sploh vsakovtstno domače io prekomorsko blago vedno sveže po najnižji ceni na prodaj. Na zahtevo razvaism bhgolud na dom, sa kar nič ne računim. "Minister" Taft je nedavno pil na zdravje in srečo od no^ do glave okrvavljenega ruekega car-ja. Kteri Amerikanec pozdravlja Tafta, ta torej obenem podpira tuda krvavega carjt. I. STRAUB URAR 33« W. 18th 8t.t Chicago, III. Ima večjo zalogo ur, veriiic, prstanov in drugih dragotin. Izvr-Šuje tudi vsakovrstna poplavila v tej stroki po celo nizki ceni. Obiščite ga! SVOJO FINO OPRAVLJENO BRIVNICO priporočam vaem bratom Slovencem. JOHN HORVAT 6IO Center Ave., Chicago, III. Slovenski in krvniski čmsniki mm r.zpolmga. DR. F. J. PATERA Ordlnujei na ••varorah. voalu ASHLAND IN MILWaUKKB AVI. V poiMMljkth, u»rkiV fetrtklh in pattlfc. Valafon Canal iaa. Sodrugi! Širit* "Proletarca"! Stran fa. ► Klub iUv, 8. godru^Jobo Zobec v Bodynu Wash-, j t; pretekli teden uetanovil bov slovenski socialieti&ui klub ~ devetimi razredno za v ednini i roj ki Klub je aprejet v Jugoalo vscsko soeialist^no avezo kot Ifcllk^ 8. Luk as Notar je u vapeha. Živeli vrli •odmfi! JlacionaJna konvencija. H^sionalna konvencija uriilh*""* stranke v Zc-diojenih državah se prične 10. nitja t. i v Ohicagu, 111. Tako sklenil vrhovni odbor strauke. stiki sodrugi so že pričeli z vami za to konvencijo, k-bode ena najznamenitejših ialistične stranke v Ameriki. Karl Marx, 1883 — 1908. Sodrug W. MoDavitt, član na nalnega komiteja soeialistič stranke za Californijo, je prav r izdal poziv na vse ameriške iste za pripomoč k spomin-dnevu petindvajsetletnioe ?e smrti, ki bode 14. mar-i 1. Omenjenega dne preteče 25 let odkar je uanrl Kari Msrks, oče znanstvenega socia-in največji ekonomist, kar jih kdaj imel svet/ On je dal " je mu utopijskemu socialize praktično podlago in sploh fll temelj in program, na tiertm stoji današnja iuternaci-jonalna socialistična stranka. Sodr. MoDavitt pravi v svojem peuvu, da ameriški eocialisti nikakor ne smejo izostati pri splos-fji spominski slavnosti. ki se bode rrš la 14. marca po vsem soeia krtižnem svetu. Vsak socialist to vfeaka krajevna organizacija M ti t4 tttutfcupornlTiii " tega velikega moža, ki je vse svoje življenje žrtvoval .za do-gobit mednarodnega proletarija-a. On je mnenja, da se obletni. a pariške Komune, ktera se spo-ninjajo socialisti vsako leto mrčes marca, letos združi s petin-vajsetletnieo Marksove smrti in fchaja istočasno. Narsvnc je, da ae bomo tudi mi, lovenski socialisti, pridružili tej potaioski slavnosti in dobro bi 3o, da naši socialistični klubi ta-toj sedaj na prvih sejah ukre *«jo kaj potrebnega v ta namen. Ramo. — Socialisti v Indianapolisu opravljajo veliko demonstracijo »rezposelnih delavcev, »lično o-ii», ki se so že vršile po drugih - Delavske strokovne unije v (ilvsakee vabijo na vsak svoj hod in sejo socialistične govor-tihe. Znamenje, da se delavci iižajo socializmu. RESOLUCIJA. Slov. socialistični klub št. 2 Ju-Silov. zoc. zveze v Gieneoe, O., as wdno seji dne 1. febr. t. 1. Mrejei naslednjo resolucijo in členil, da se jo priobči v stranki- glasilu "Proletareu*'. Z ozirom, da "svobodo" misel-tednik 44Glas Svobode" v Chi-gu, 111., napada slovensko soei-ističao organizacijo, oziroma so-alistiene klube, da midežimo ali T>imo tega ali onega v organi-iji in nas stem zasmehuje, izvajamo danes dncl. febr. 1906 sodrugi slov. socialističnega uba Glencoe, Ohio št. 2. Jugosl. e. zveze prisustujoči na redni es^čni seji, da ta nastop "Gl. "obsojamo najstrožje j nadal-izjavljan*». da ni potrebno, da nsnr "Gl. Sv." vsiljuje kot eialističen list, ker imamo svo-atrankino glasilo "Proletaca", nam v poljudnih člankih raz-fs socialističen nauk, katerega Thtoes ž«* oprijeli vsi kulturni irodi. Ntee Žlemberger, predsednik, ^ofcn Kravanja, tajnik. DOPISI. fcifon City. Oreg., 28. jan. — te gre*, sodrug moj, po slovan-fc naselbinah, Itjer še ni socia-tičtrih klubov, govorov ali predaj, uveril se bo*, da nad 90 dovenskifo delavcev spi ali pa P is samo na eno oko. Vpra-I jih na ulici, na poti v ali is »mice, v salunu ali kjer hočeš U take, iki so že par let na-toiki "01. Sv.M, kaj je socia-m kaj zahtevajo socialisti, lovori 1 i ti bodo, da socialisti tisti, ki nič ne verujejo, v J** ne hodijo in čez farje za-■No Konda piše čez farje— P" pravijo — ki se ga tudi ■fr —(sdaj «e boji Konda far-W) potemtakem je on dober Isotialist je pa to ravno tako, r—- po araku. Vara v bistvu nič opraviti s socializmom. Vera je priyatna stvar poaameiaika, ki ne kaže javno in ae nabija po uličnih vogalih ter javnih loka lih. Drugače je t klerikalizmom ki tvori organizirano politično stranko, v kteri se nahajajo brez malega v«i duhovniki od "vati kanakega jetnika" pa do zadnjega prosjaškega meniha z namenom, obdržati nadvlado nad neza vednim delavstvom. Klerikalizem je zvesti bratec kapitalizma, oba pa zakleta nasprotnika socialistično organiziranih delavcev. Mad kapitalisti in pristaši kapitalizma se pa najdejo tudi ljudje, ki sov ražijo 'klerikalce iz verskih, največ pa konkurenčnih ozirov. Tem ljudem pravimo: liberalci Liberalci nimajo s socialisti nolbenii »ku-pnih intareaov; kvečjemu morda svobodno Solo. Imamo tudi časopisje, ki je v stnibi kapitalizma m obenem liberalno, pro-tifarško. In ena teh sta "Gl. Sv." in njegov lastnik. Narodni mučenik iz štev. 665 bo seveda zahteval dokaze, ampak teh ja dosti. Vsak, kdor pazno Čita 44 Gl. Sv.'\ spominjal se bo, da se je ta nedavno ogreval za strajkolomce v Trstu. Iz tega sledi, da se Konda n njegov urednik strinjata z MandiČem in socialistom sovražno N. D. O. v Trstu. Drugi primer: V stari domovini imamo v?č dobrih socialističnih listov. So: 4 Rdeč i Prapo r ", 44 Naprej !' 'Delavski List", 44Naši Zapiski". Tobačni Delavec", "Internatio-nal" in "Železničar". Prevedenih je v slovenščino tudi več de apostolov socializma, Marksa in Sng?lsa. Zakaj tako previdno molči 44G1. Sv." o tem časopisju in knjigah? Zakaj ne priporoča tega ameriškim slov. delavcem Zato ker je socialcem a la Konda jubše. da delavci ne vedo, kaj je socializem. Oni hočejo le. da Slavci sovražimo farje in that's alt Tretji primer: Ako čitaš * 4 kupček. Ako bi bil torej Konda, kteri je deležen teh dohodkov, res tak socialist kot ae prklušuj% lahko bi dal vsako leto par tisočakov za propagando socializma. Ali je že kaj dal, ne vem; vem pa. da bi še rajo več vzel, kakor pa dal. Kajti komaj par mesecev je t?ga kar je milo tarnal ta kapitalist, ker se je razpustila Slov. Obrambna Zveza. Obenem je predlagal, da se ista obnovi. Hvala, Mr. Konda; za nas socialiste j» bila ta prva S. O. Z. dobra šola. Žalostno je pa vendarle za one delavce, ki se še pustijo vleči od takega človeka, kteri je brez načel in samo zato pri socialistični stranki, da na račun delavcev nobel živi. Taki ljudje so nam, delavcem, bolj nevarni, kakor pa vsak odprt nasprotnik. Recimo, da pride danes ali jutri k njemu Gibbons, GreeUnd ali kterikoli dntgi cerkveni postopač in mu obljulbi kup denarja. če se po katoliško spokori. Uverjeni smo. da se bi Konda. antiklerikalni vodja socialcev, takoj vrnil v naročje matere katoliške cerkva. Dol s takimi babami, ki so kuga slovenskega delavstva! Vsem tovarišem delavcem pa priporočam, da si naročijo "Pro-Ietarca" in obenem tndi socialistične liste iz staTe . domovina, kajti "Proletarec" kmalo ne more zadostovati več samo kot tednik. če bi se vai delavci dobro zavedali svojega stališča, tedaj bi lahko »mali v "Proletarcu" dnevnik. In na to moramo delati! 8 Čitapjem dobrih delavsko aoicalistiČnifc Tistov si šele delavec »zbistri razum, kteri mu je mraičen od napačne vzgoje ljud- Olencoe, O., 3. febr. 1908. — V rhicagu imamo Jugosl. socialistično Zvezo, ki i m k pod svojim okriljem več socutMič.nh k:u':.ot žirom Zdr. Jri Poleg si cml'vtov imamo pe tu Ji social* ce: gospod M. V. K^a-'j urednik t?.. Sv." pa še nek • tre»je človek', kate-'ega ituena ae vem, Zatogadel kriče v vsaki številki: mi socialisti. Ali to »o klaverni ti, saj bedaetoče v 41 Gl. Sv." dokjtzujejo to. Vsak aocia-itrt pazi v flrvvvrsti ne tovarise-dclav^c-pfidobi za so cializem. Učiti druge socializma, to je naloga vsakega socialista. V socialnem tedniku 44 Glas Sv." pa i>ogrešamo to. V tem istui ae zaletavajo v posamezne sodrugt in socialistične klube, Kond-u pa pojejo slavo, kot bi bil ta človek res že kaj storil za social istično propagando iz gol nesebičnih ozirov. Ako ima klika okoli 44Gl. Sv." res kaj proti posameznim sodru-gom, če so posamezni sodrugi oš-codili socialistično organizacijo — tedaj se naj ta klika najprvo organizira, potem naj pa zahteva, da se sodiruge - škodljivce postavi pred razsodišče Jugosl. soc. zveze. Ali klika okoli "Gl. Sv." ne t>o zvrsila tega. Nji se ne gre za razširjenje in utrditev socialistične organizacije, pač pa za raz-kupujejo delnice JugosL delavske tiskovne družbe, radi tega poka jeze vsa klika okoli "Gl. Sv." in p<»silja laž za lažjo v »vet. flodr. Zavertnika se danes o-brekuje, ker je pomagal, da 44G1. Sv." že davno ni sel rakom rviž-aabaro gost,—LUt.'4 tiL-SJ-' je bil dober dokler so ga uredo-vali uredniki - socialisti. Danes pa lahko smelo rečemo, da list ai vreden nič, da vleče Še malo le ime; vsebina je pa pod vsako krir tiko, da je večina vsebine napad na zdrav človeški razum. 44V peti izdaji t. 1. se pii< 44Gl. Sv." tudi o tretjem glavnem zborovanju S. N. P. J. — češ, da m delegate vodili iz gostilne gostilno, da so jih pridobili na svojo gtran. To je velika laž kakeršne je zmožen človek, ki se vsaki dan krega z resnico. Bi sem sam delegat.., Sel sem Chicago, da bi ae seznanil s sodr. Fr. Mladičem, Pr. Petričem, J Zavertnikom in br. Potokarjem ker sem jih poznal iz časnikov, da »o vsikdar stali za resnico in pravico. Ves Čas kar sem bival v njih družbi, nisem čul besede o tem, na katero stran se naj obr nem na zborovanju. Klika okoli Gl. Sv." slika vse delegate, d« smo se prodali za čafio pive. V prav to me je napotilo, do delegatov napram nesramni laži, katero je klika "Gl. S*." poslala v svet. 'Delegafti tia konvenciji so sodili po svoji pameti in radi tega so padli Konri staši? Kaj let Jcdnota je delo Wh članov, ne pa posameznih ljuii, ki so imeli le korist^od jednoti ko so kravi-co moleli. Vsak «n jednote i ma pravico reči: \> Je naie delo Ali razumete bajači? Ako so delegati izvolili no^odbor, so tudi vedeli, zakaj so p zvršili. Se ve, na tretji konvef:iji ni šlo ta ko kot na drugi, na cateri je imel odbor 17 glasov, d lagati pa 12. Za to sedaj udrilute po novem odfcoru, "Proletarci" sploh vsakem, ki se noče po oriti vaši tiranski volji, flocialei Ste in to pove vae! Spet bodete sakfiftali: Kovačev Jože je imel s oje prste v mes, kakor ste očitili in lagali o J. Petriču in drugih Vsled tega dovoli n, da se moj opis^okaže vsalf'mu v uredništvu 44 Prcletarca', ki ga Želi videti. Kdor pa te iu ne verjame, temu pa pošljem 22 svedokov iz Glencoe, Ohio. Ijohn Kravanja. I Agitatoričen del. KAKO PRIDE VAS DENAR NAJVARNEJE V STARI KRAJf Ce ga puilete po Mohor Mladi ču, 617 So. Center ave., Chicago, Illinois. On je v sveži i g. Sakaer-jem v New Yorku in pošilja denar točno, varno in zanesljivo v stari kirajj Ako potujete v stari kraj ali želite koga svojih sorodnikov ali prijateljev vaeti v Ameriko, potem istotdkjo kupite vozni listek pri Mohor Mladiču. On preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah. *------ Mohor Mladič, 617 So. C writer ave., Chicago, IU. FINE SMODKE, vedno svtže pivo, izborno vino ia fino žganje se Jobi v GOSTILNI J. J. Vodak&Sons 683 Loomls St., CHICAGO, ILLINOIS Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1235-lstSt., LaSalle, lil. Toči vse, gostilni podrejene pijače in se priporoča rojakom za obilen obisk. Postrežba točna in solidna SODRUGI AGITATORJI! Z veseljem pozdravljamo vaše uspehe! Zavedna armada prole-tarska narašča — in kdo bi se ne radoval. Vendar — naše geslo je: NAPREJ! BREZPOSELNOST je tn. De-lavce se prezira, zanemarja odriva od dela, meče na cesto Treba jim je povedati, kje je vir vsega zla, kdo je krivec njih brezposelnosti,. Delavcem je treba poduka, izobrazbe. Zdaj je čas, da pridno misliti, razrednotavedno misliti. "Proletarca" med nje! Dajte jim "Proletarca". On bo storil svojo dolžnost. VOLITVE SE BL^AJO! hr tosnje leto je leto boja. Začnimo rano Kapitalistične stranke so s svojim pogubonomin gospodar stvom za vozilo že tako daleč, d* bi vsak delavec storil največje izdajstvo. ko bi ponovno glasoval za republikanca ali dtmokruta. Naš bodoči predsednik mora biti socialist! Ampak mnogo je delavcev, ki se še ne savedajo tega; ne vedo, da je trefa odpraviti republikansko in dnaokratična vlado, ako hoče priti mezdni sužnji do svojih pravic. Zato jim je treba dati socialistifcega čtiva. 9kem jeziku pO moj 80 Dajte jim "Prol0tm"l atrani TT^Ii'b- Naj gre "Proletarec" od roke do roke! Vsak slovarski delavec ga mora čitati. Kdor ga bo Čitai in si ga naročil, ta bc tndi socia list. in če ima volilno pravico, volil bo socialistično: o tem smo uverjeni. TOREJ! VSAK SODRUG BODI AGI TATORt NAPREJ!!! 580 SOUTH CENTER AVE. CHICAGO Največja slavjanska tvrdka bander, zastav društvenih kap, pre-koramnic, regalij in dragih stvari za društva, • HT Pišite v Slovencem jeziku po moj 80 strani velik cenik, kte-rega pošlem zastonj. V državi Minnesota je pooblaš čen sodr. Frank Hitti pobirati naročnino in oglase za "Proletarca." Vsem sodrugom in za ved nim delavcem ga priporočamo toplo. Naš zastopnik za Leadville Colo., in okolico je sodr.J. W Mohar. Vsem. ki nočejo biti ve-kotrajni sužnji, ga priporočamo iskreno. Listu v podporo: sodr. fttefan Zabric, Consmaugh, Pa., 50c. 8L0VENCI POZOR! Pišite sa cenik! Slovenska naselbini v Ripley in Butler Co., Missour, se množi dnevno! Kojafki! Ali res mčete sedaj kupiti zemljišč, ko se še najboljša zemljišča poleg Železnic po 10—15 dolarjev aker na prodaj? Rojaki! Ali res nofete postati svobodni ameriški knetje? Ali res radi porflušate žalsftne glasove parnih piščalk v tirnicah in rt»d okopih ? Mi upamo, da ne! Slovenci čitajte drihvna poro-čifa Zdr. drž., kaj je kmetijstvo naši vel?ki republik! Ali pozna. kdo kmeta v Zd\ drž., ki ima slabe čase? Oglejte zemljišča v južnem Misotun-ju. Niflrjer lfišega sadja, trt. žita kot v južipm Misaoti-ri-ju. To je gola remica. Ako ne verjamete, prapričtftc «e! Najmanj am tndi, U sem zastopnik za najrvečjo drevesnico na avetti in največje trtnico v Ameriki. Ako rafcke semena za poijtadte in vrtne pridelke, otmite se name. Blago najfomljie vrste, cena najnižja. Pišite na aaslov: FRANK GRAM, edni slov. sa-gtopnik sa semljišča, emena, sadno drevje, trte itd. td., 676 W 21st St., Chicago, n Pilite sa ceiik. Andro Simuliče PEKARNA. Fino pecivo vedno v zalogi. II E. 22nd St., Chicago. Podpisani naznanjam Hrvatom in Slovencem v Cbicagi in okolici, da toči m najboljša razoovrstna vina po primirni ceni. Pridite, pripeljite znance in prijatelje, da se prepričale Z vsem spoštovanjem Slavoljub Štajdohar, 3io w. isth at., Chioaao PREMOG, DRVA in KOKS PRODAJA ALBERT DENMARK Pisarna na voglu Center Ar is 18 ulica. Prodaja konj i konjskih oprav. TetefM: Csssl 2 248 Stanovanje 594 Cesttr A VS., Chlcsfo. 111. POZOR! SLOVENCI! POZORi SALOON z modernim kegljfš&m Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodks. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna fn Izbora a. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So Center Ave., Chicago. TRI glavna in najboljta zdravila. ZBOLJŠANE, LAK9ATIVNE, KININ-KROGLJICt. Ozdravijo prehlajenje v glavi v is urah. Prvi dan^je treba použiti vsako uro eno kroglijco do desetih ur; potem pa trikrat na dan dva do tri dni. Za akutni glavobol jc treba vzeti 4 krogljice, pomaga v eni uri. Cena 25c. HERMANEKOV. BALZAM ZA KAŠELJ je najboljši pripomoček proti kašlju, gripi, sulici prehlajenju in bolnemu vratu. Cena 25 in 50c. HERMANEKOVO ELEKTRIČNO OLJE je najboljši pripomoček zoper bolečine v prsih in hrbtu, zo-bobolu, glavobolu, reamatizmu, uhobolu, spahnenju itd. Cena 25 in 50c. Izdeluje In prodaja J. C. HERMANEK, lekarnar, 585 Center av Cor. 18th Street, Chicago, Illinois. Slovencem in bratom Hrvatom se priporo čam v poset mojega, dobro urejenega < SAL00NA kjer jim bo vedno pottreŽeno z dobrimi pijačami, unijskimi smodkami itd. 1 mam tudi *pool' ali igralno mizo. FRANK HUDALE, 611 So. Center Ave., Chicago Slovenska gostilna pri Franc Čechu. Rojaki, kteri tele piti naturalno, doma izdelati') vino, naj se oglasijo pri meni. OT Potujočim rojakom dam •tanovaoje in hrano po nitki ceni. Točim vse P I J A C E, ki spadajo k gosUlni. Priporočam se v obilen obisk. S po4tovanjem FR. čtCH, 568 S. Centre A%e.. Chicago, 111. Rojaki Slovenci! NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO. Novih 50.000 Iztisov. MU se zastouj razdeli med Slovence. "ZDRAVJE" Katero je Izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod. The COLLINS N. T. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža In ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava Človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem Času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz tema so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, tko pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko preČitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. Zatoraj rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: T"H"R COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. Str. NEW YORK, N. Y. Jože Sabath advokat In pravni zastopnik v kazenskih In civilnih zadevah. Pišite slovenski! 1628 1638 Unity Building 79 Dearborn St., Chicago, 111 Res. 5155 Prairie Ave. Phone Drezel 7171. Košiček Bratje SALOON! Dobro pivo, wiskey, likere, vino izvrstne smodke in prigrizek. Oglasite »e na Centri I S»MW»M»SSS»»ff»MS»SW Df. W. C. Ohlendorf, M. D. zdravnik za notranje bolezni le ranooelnlk. MfdrsvBlika prvUkavs pl»fl®u 1« |a TJvmb Ctitos«« liT*ei bom Uri pllalo tloT.n« Mirko Vadjina SLOVENSKO HRVATSKI RRIVRC. 390W, I8th it. SLOVENCI POZORI Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za delavnik in Draznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki oeni. 581 S. Center Av. bllzo 18. ul., Chicago Juraj Mamek C. J. WARING ODVETNIK V CIVILNIH IN KAZKN8KIH PRAVDAH IN ZASTOPNIK ZA PRODAJANJE ZEMLJIŠČ. 119 La Salle St., room 51 REZIDENCA« 2S02 So. 42 Coart Telefon Main 4639. Chicago. Leopold Saltiel ODVETNIK v kazenskih in civilnih zadevah. Auto Phone 6065 Office Phone Main 30(15 Residence Phone Irwin« 4176 Urad: 27 Metropolitan Block Severozap. ogel Randolph in U Salle nlice Stanovanje: 1117 Sheridan ftee*. NIHILIST. Povmt lx ruska revolucij«. •plMl V. T. J. lavorlč Ftodorov, Pri fNadaljevanje.) Moliš »o korakali po začetkoma dokaj razsvetljenem, potem vedno mračnejšem drevoredu, flokler jih ni objela gosta, nepro-dirua tema. Goldberg je stopal sredi svoje dece ter ugibal, kako naj zaupa ainu usodepolne skrivnosti. Videl je, da sin, četudi mlad, ni svobodomiselnih načel, da smatra za brezni isel to,- za kar se bori on. Saj ni posnal časa, ko je bila Poljska aredifcče Slovanstva, ko ao se navdušeno vojevali za narodno svobodo in spoštovali vsakega, ki je deloval po gwlu: "Do. movina draga, ti si nam moč v svobodi." Spominjal se je sicer očetovega pripovedovanja o zlatih časih vlade poljskih kraljev, a danes je njih domovina raztrgana v tri dela, izmed katerih največji vzdihuje pod rusko knutou Da tega njegov sin ni pojmil, je bH kriv oče sam, ker tega ni vzgajal in navduševal za svoft>odo. Dospeli so do klopi in sedli... "Feido, ti si me začudeno pogledal, ko je Olga na moji roki zapazila prstan; zdi se mi, da veš, kaj pomenil'* je ogovoril Goldberg svojega sina. 41 Da. *em. Prosim Te, razjasni mi vse!" odvrne Ferdo. ** Ker Olga ne ve, kaj to pomeni, hočem Vama pojasniti, zakaj sem nataknil na prst znak smrti! Žid sem, ali bolje rečeno, rojen sem Žid, okolnosti pa so me prisilile, da sem pokleknil pred križ in prisegel, da ga bom lju-SilT Dial sem prisegel na krii boj! Zakaj krrtt: Pri nas teš» m&l in mleko, a so tako bedasti, da ne vod6 kaj je slobodni dan, kaj tema nočil" odvrne Goldberg. '"Ako bo mislil vsak tako kot ti,V pripomni oše, 4'ne vzide ftu-aiji nikdar solnce svobode. Toda k sreči s» narod budi in budi se njegova zavesti Ti praviš, toliko ljudi ne zna čitati, niti piaati: kaj mu bode hasnila ustava, kaj svoboda T Zapri v kletko divjo sver in videl boš nje vzdihavanje po svobodi. Naš narod, ali kakor ga imenujete, ta glupa nia»a, slusa ob svvrki balalajke pesni o svobodi, ko S3 je nsš narod sprehajal po pustah in stepah svoboden, vesel! A dane« krivi svoj hrbet za dve. tri kopejke na dan po rudnikih, poljih in gozdih 1 In vi vprašate: Zakaj temu narodu svobodo? Da bi se ta narod zavedal svoje moči, stresel bi raz sebe jarem, ki ga tlači že toliko časa, sprejel bi isobrajJbo in Rusija bi bila srečna! Svoboda rodi veflike može, svoboda je rodila Napoleona." 44 Morda narod ni svoboden T" de Ferdo. "Sin, misliš li, da je svoboda, ako komu ponujaš kos kruha, obenem pa prežiš, kako bi mu ga »>pet odvselt Rusija je dala svojemu narodu zakone, ki mu jamčijo svobodo življenja; ali so ljudje. ki hočejo proajaku iztrgati iz rok kos kruha! Ti je li snano gibanje, ki je oprostilo kmeta sužnoati? Li ne gonijo še dandanes ljudi v Sibirijo! Rusija hoče postati država, ki bi imela za podlofaike samo sužnje; Rusija hoče, da postanemo Poljaki sužnji brez moči in svobode! Mi Poljaki nismo narod, sužnji smo. Toda čimbolj nas tlačijo, tembolj se dvigamo!" Očetu "žare oči, ko da mu utrip-lje v prsih mladeniško srce; nato nadaljuje: in s tem zaničeval vero„ v kateri sem bil vzgojen, v kateri so živeli in umirali moji očetje, vendar nišam mogel postati drugo, kar sem! Ali more kdo reči, kdor me vidi, da sem krščen; ali ne govori proti temu moja osebnost? Če sem prisegal, da sem kristjan, je pač moralo tako biti. Doktor Goklberg se mak) oddahne, potem pa nadaljuje:14Zahtevali so, naj preganjam lastni naro4 v roke mi stiskali knute, da 2 njimi bijem brate, nesrečne otroke svojega rodu, zaničevane in preganjane. Svest svojega fanatizma tolkel sem in se smejal, ko so stokali bolečin. Zame je bila slast moriti in ub'jati Žide; v sodnih dvoranah sem jih napadal kakor divja zver nedolžno Žival, ki pred njo plaho beži. Po-turica je hujša od Turka, a jaz sem bil izmed najfanatičnejših Rusov; ko sem se oženil z vajino pokojno materjo, j ako pobožno žensko, hotel sem pokazati svojo privrženost pravoslavju. Ko sta vidva dorsals, sem opazil, da nista podobna meni. ker vaju je odgajala mati. Kolikokrat sem po noči čtA ko vaju je učila moliti! Kar sem takrat mislil, mi je težko povedati. Stopil sem iz službe, ker se nisem strinjal s prepričanjem svojih predstojnikov. Rusija je trhla stavba, ki bi jo mogel le hkušehi veščak rešiti propada. Pri naši inteligenci so tri mišljenja: "Za carja!" — 44Za carja in narod!" — 44Za narod in njegovo svobodo!" — Prvemu sem se odločno proti-vil, ker sem mislil, da car kakor vsak človek greši, da pa grešnik ne more brezgresno vladati devetdesetim milijonom. Z vso dušo pa sem bi za drugo idejo. Trdil sem vedno: ruski carji niso despoti. kakor nekdanji vladarji v Evropi. Postavila jih je na čelo di*žave narodova volja, ne meč, kakor razne vladarje. Zato imajo pravico, po svojih mislih u-pravljati državo; ni jim treba biti odgovornim narodu, le ljudstva nasvete morajo uvaževati. Rad1 sem bral spise o nekdanjih zborih, ki so carju avetovali. Izpopolnil sem taka razmotri-▼anja s današnjimi potrebami ki prišel do zaključka, da bi se moral sklicati v Rusiji sličen zbor. Velik del Rusije misli tako* Glas novega časa odmeva v ruskem narodu. Narod, ki so iz njega izSli veleumni Puškin, Tol. stoj, Gorkij zasluži, da vlada upoštevaje vrhovno oblast po nekdanjem običaju, sam sebi." — "Oče, ti govori® zeJlo revoJuci-jonarno. Rusija je velikansko osemljs. polno zelo neomikan;»ga naroda, ki ne vš, kaj je svoboden človek, ki ne pozna ustavnih pravic. Lahko je dati Evropi ustavo in narodom svobodo; Rusija pa • se mora najprej utrditi v lastni hiši. potem naj šele odpra vrata sapstinim oovotsrijsm!" prekine Ferdo očeta. "Zakaj nas silijo v šole, in nsm . ne pust* čitati? Zakaj nas tmenn- • Jejo hrabre, a nas ne v nalm uniji s Rusijo, bila je poslanska zbornica. Te sbornies, ki >je imela svojo zakone in pravice, pa ni mogel vidsti Bobrikov zaradi tega, ker jo bH Plove odločen nasprotnik ustave v Rusiji Bobrikov je govoril tako, kakor je narekoval Pleve. Ker pa je finski rod žilav in ni odstopil od svojiih pravic ni za ped, tedaj mu je pa guverner napovedal boj. Najprej zapre v Helsingsforsu vseučilišče in primora Fince, da morajo na univerzo v Moskvo ali Petrograd ob eneuu pa naroči on-dotni policiji, naj strogo pazi na finske dijake. Ko ao nastali v Rusiji nemiri, polovili so itiriiu-dvajset finakih dijakov, ki so bili doma in jih zaprti. Klical jih je k preiskavi, pripovedoval jim je, da so njih to varili priznsili, da so nihilisti, da so prijatelji upornikov, in jih silil, naj tudi tir priznajo, da so oni talci. A dosegel ni nič"**r! K sreči v Finski ni bilo takrat nemirov, a Finci niso vedeli, da se pripravlja upor v Ruski. A Pleve je hotel tudi v Finski nemirov in po svojih agentih huj-skal narod. Tedaj Bobrikov brzojavi v Petrograd, ako bi smel Mtro postopati proti upornikom. Car je odločno nasprotoval, ali Pleve ga je znal pregovoriti, da je dal Bobri-kovu moč, da se sme posluževati vseh sredstev; da nastane mir, lahko izroči tretjino vjetih krvniku. Bobrikov je dobro razumel Ple-vejev migljaj. Najprej proglasi v carjevem imenu nad Finsko prek i soil z glavnim krajem v Hels^ngsforu in pokliče krvnike. Nato izda proglas, kjer žuga, 6uj! — ni dela — izdelali i Huče smo preveč. Dokler i praznijo se skladišča, pogine Ipko delavec trpeč. Plačal L rent, kupil obleko in prem«, da bi se grel Kupil rane ženi, otročičem * in zaslu ek je šel . . . Pa pravjjo, da za slabe čase bi moralhraniti svoj denar. Če plačfln rent, kupim hrano, kako n4j hranim svoj denar? Na lovi) za delom sem strgal in zdaj Swm bosonog. — (čevlje Kaj mi jj? storvti ? Taft pravi, da to zna le bog . . Po S. J H. Trine-ju poslovenil * * Plam. toliko delavnih moč i j, kolikor jih ta potrebuje. Mezda torej mora biti tako visoka, da omogoča delavcu ns le sebe samega ohraniti zmožnega za delo, marveč tudi vzgojiti za delo zmožno potomstvo. (joHpodarski razvoj pa kaže za kapitalista vrlo prijetno tendenco, znižati deflavčeve vzdrževalne stroške, s tem pa tudi znižati mezde. Delavec je že od nekdaj neizogibno potreboval spretnost in moč. Rokodelčeva učna doba je bila zelo Žolga. stroški njegove vzgoje zato precej veliki. Ns-predek v razdelitvi dela in v m«-si ust v u je provsroČil. da sta po- odgovarja zopet posebna oblika rodbine. Mi ne smatramo danes obstoječe oblike rodbine za zadnjo, in pričakujemo, da bo nova družabna oblika razvila tudi novo rodbinsko obliko. Tako upanje pa je vendar nekaj drugega, kot težnja po razpadu vsake rodbinske zveze. Kdor uničuje rodbino — ne le, kdor jo hoče uničiti, ampak kdor jo dejansko uničuje. ni socialni demokrat, ampak kapitalist. Marsikateri lastniki sužnjev so odtrgali moža od žene, stariše od za delo nezmožnih otro-čtfev, ali kapitalisti ho še «pre-ko«ili grdobije suženjstva — kapitalisti odtrgajo dojenčka od materinih prs in prisilijo mater, da ga izroči tujim rokam. In taka družim, v kateri se to vsak dan v sto in tisoč slučajih prigodi, ki je eeflo ustanovila posebne od 44prvih svojih mož" pospeševane 4 4 dobrodelne" za votle v svrbo, da naj se olajšuje materam ločiti- se od svoje dece — taka družfba ima še potem drzno čelo nam očitati, da hočemo mi rodbino uničiti, nam, ki smo prepričani, da se dela v domačem gospodarstvu Čim dalje bolj, kot doslej tako tudi odslej, razvijajo v posebna poklicna dela, in da se bod#» s tem preosnovalo domače gospodarstvo ter rodbinsko življenje! ANARHISTIČNI STRAH.'' Kaj Je storiti delavcu, ki fe brez dela, kruha in obleke? • ...... Izrežite ta kupon, prilepite ga na dopisnico pošli te duhovniku, ali kteremu drugemu pristašu via strank in kapitalizma v vaši naselbini. Pošlite ga uredniku važega lokalnega slov. lista. Ako dobite odgovor, sporočite ga 44Proletarcu". Storite to. Delavska mezda Delavska mezda ne more tako narasti, da bi kapitalistom onemogočila njih trgovina voditi in od nje živeti. Kajti za takih o-kolnosti bi bilo za kapitalista koristnejše, trgovino opustiti. Delavčeva mezda ne stopi nikdar tako visoko, da bi se zenačila ceni svojega produkta. Vedno mora prepustiti prebitek, pre-vrednost, kajti le upanje na ta prebitek daje kapitalistu povod, da kupuje delavsko moč. Delavska mezda ne more v kapitalistični družbi nikdar tako visoko narasti, da bi izkoriščanje delavčevo prenehalo. Prebitek, prč-vrednost, je pa vedno večji, kot se navadno misli. V prč-v rednost i ni le profit tovarnarjev, ampak še mnogo drugega, kar se računa k proizvajalnim, oziroma k prodajalnim stroškom: n. pr. zemljiška renta (stanarina), obrestovan j a vloženega kapitala, diskont za trgovca, ki vzame od industrijalca blago, davki itd. To vse se odbije <|d' prefcitka, katerega povzroča prfc-vrednost delavčevega produkta nad mesdo, ki jo je ta zanj prejel. Ta prebitek mora biti precej pomemben, če se hoče kakšno podjetje "rantirati"; mezda zato ne more tako visoko zrasti. da bi prejel delavec saj približno vrednost onega, kar je ustvaril. Kapitalistični mezdni sistem pomeni za vseh okolnosti izkoriščanje mezdnega delavca. Nemogoče je, odstraniti izkoriščanje, dokler bo obstajaj kapitalistični mezdni sistem. In tudi pri najvišjih plačah bo izkoriščanje velikansko. V Mezda pa redkokdaj doseže najvišjo stopinjo, katero bi sicer doaeČi mogla. Pogosteje se bliža svoji najnižji stopnji. To stopinjo doseže tam, kjer preneha zadoščati delavcu za golo življen-sko potrebo. Čs delavec pri svoji mezdi ne strada samo, ampak tudi hitro izstrada (umre od stradanja), potem se neha sploh vsa ko delo. Med tema dvema mejnikoma se suče mezda; manjša je, v kolikor se Slabšajo navadne delavske potrebe, v kolikor je več delavnih močij na ponudbo, v koliki meri je slafbša odbojna moč delavesv. Na sploh mora bit>—naravno— mezda tako visoka, da obdrži delavca pri »možnosti za delo, ali boljo rečeno — mora biti tako visoka, da zagotovi kapitalistu sebno spretnost in moč v proizvajanju tfldno bolj odveč. Napredek jei omogočil, da se je postavilo ni mesto izučenih delavcev, navaffco, neizučene, cenejše; napredek I omogoča tudi celo, da so žene, da. tudi otroci, nadomestili može. 2e pri manufakturi se je pokloal« ta naklonjenost; ali šele c ivedbo strojev je začelo velikanska izkoriščanje žen in otrok v liajnežnejši starosti, izkoriščanja) teh. ki so najmanj brez branjbe, in s kterimi se ogavno ratna in se jih takorekoč ubija. Oj^gn spoznavamo novo lAstnost stroja v rokah kapitala/ Mezdni telavec, ki ni spadal v rodbino podjetnika je moral prvotno v svoji mezdi sprejeti ne le stroške sroje lastne vzdržitve. ampak tu4i svoje rodbine, če naj je bil v s*>anu sebe rediti in dati svojemu potomstvu potrebno moč. Ako bi t^ga ne mogel dati, potem bi ne našli kapitalistovi dediči nobenih proletarcev, katere bi mogli izkoriščati. Ali če so žena in otroci delavčevi od zgodnje mladosti v stanu, da skrbe zase. potem se more mezda moškega delavca brez nevarnosti za vzdr-žitev delavne moči skoro popoU-noma na ono svoto vzdrževalnih stroškov njegove osebe same znižati. Ženske in otroci kot delavne moči imajo Še to prednost, da nimajo tiste odbojne moči kot možje. In z njih uvrstitvijo v vrste delajočfti. se je silno raz množilo število delavnih močij na delavnem trgu. Žensko in otroško delo ne niža vzdrževalnih stroškov delavca, zmanjinj« tudi njegovo odbojno moč in razmnožuje ponudbo delavnih močij: vsaka teh okolščin vpliva v tem smeru, da se mezda delavčeva zniža. Raspal proletarske rodbino Industralno žensko delo pomeni v kapitalistični druJ?bi tudi popolno razfošitev delavčevega rod binakega iivljenja. ne da bi se ga nadomestio s kako viijo rodbinsko oblike Kapital stični proizvajalni način ne raslruži v največ slučajih gospodanrva posameznega delavca. ali orine, je pa surogat: ljudska kihinja in ubožna šola, ki dajeta ri*jim razredom odpad ke duševni in telesne hrane bogatinov. Socialni demokraciji podtikajo, da hoče o gospodarstva, kateri Policijaki šef »Shippy v Chicagu je prišel z novico, da je chikaiko iiKesto polno anarhistov, ki so po stali že tako nevarni, kakor so bili leta 1886, ko se je izvršil bombni atentat na Haymarket Square. Ta novica — kdor ji hoče vrjeti — se konča s tem, da je treba — policiji uamnee — storiti nekaj, da se omeji anarhizem in da se preprečijo morebitni di-namitni ali vragsigavedi kakšni napadi na življenje in posest chi-kaakih iiulijinmrjev Ta novica ima dobro premišljen namen — dasi je toliko bedasta kolikor je neutemeljena. Nas nič ne briga koliko je anarhistov v Chicagu, kajti niti na misel nam pride, da bi zagovarjali an-a rti iste. Slutimo pa, da je ta 4'anarhistični strah" le vada, ktero bi policaji radi pomnožili dohodke svojih postopaških služb Shippy-evi hlapci bi radi obnovili nekdanji "protianarhistični fond' in se pa«li ob posebnih tisočakih ktere naj plačujejo lokalni kapitalisti, kterim se tresejo hlačicc pred anarhisti. Zgodovina tega "protianarhi-stičnega fonda" sijajno dokazu^ je, kako so znali chikaški policaji že nekdaj na pristno ameriiski način delati , business v — imenu postave. Ko so 1. 1886 izbruhni li delavski nemiri v Chicagu in je leto pozneje kapitalistična mafija justično umorila štiri delavske agitatorje, nastal je takrat tudi "anarhistični strah". Chikaški bogatini in kapitalisti so ne beli 44atentatov", a policaji so pa rekli: "Mi bomo čuvali vas in vaše imetje; iztrebili bomo anarhiste toda treba, nam je finančne podpore." Kaj so hoteli bojazljive i? Ustanovili »o fond, za kterega so razpisali poseben ase»ment ali d«-vek na vse imovitejse meščane. Ta fond jo obstojal celih pet let — od 1. 1867 do 1892 — in nabrali so vsega skupaj $487.000. Celih pet let ao policaji 44vlekli" iz tega fonda in lovili anarhiste, kterih pa — ni bilo nikjer. Po petih letih so se pa naveličali plačevati v ta fond tudi največji bo-jazljivci; odpravili so aseSment in razpustili fond. V blagajni jc ostalo še £ez $50.000, toda kam je šel ta d< nar — to ve le krožek "anarhistožerov". Policija je sioer ugovarjala razpustu fonda in skušala n ve rit i kapitaliste, da 44 rtleča nevarnoat" še vedno grozi v Chicagu, toda uspela ni. In sedaj, po 20 letih, so se vodilne policijske glave zopet spomnile tega fonda. Privlekli so na danstari 44anarhistični strah" s črno zastavo in dinamitno bombo in z njim spet Strašijo milijonarje. Povod temu jim je dal zadrgi — shod brezposelnih delavcev. Omejene butice menda mislijo, da so brezposleoi, ki so javuo zahtevali dela. že anarhisti. To je edini vzrok, da šef Ship-py toliko vpije te dni o ''anarhizmu" v Cliieagu. Kakor smo že prej omenili, nas nifti najmanje ne brigajo anarhisti. Vendar se nsm pa gre za nekaj druzega. Policijska gonja je naperjena — dasi ne direktno — tuda proti socialistom. Shippy ve, da se socialistična stranka tu rapidno množi, zato bi v svoji tiranski nadutosti najraje zmetal nocialiste in anarhiste v en kož. Ampak to se mu ne bo posrečilo. Danes je drugače kot je bilo pred 20 leti in vsa persekucija hlapcev kapitalizma nima več onegs /Voljenega uspeha, kakonUnega bi radi strupeni sovražniki delava*?. Sociftlci imajo tudi svoj klub. ki sestoji ts same žlahte. Živijo! KAKO JE HAYWOOD POSTAL SOCIALIST. Nek newyorSki reporter ie v-prašal Haywooda, kako je postal social*. Bodrug Haywood mu je nato povedal sledeče: 44l»red več leti sem .b lai v Trade Dollar rudniku, v dr-uvi Idaho. Moj prostor je bil 220 čevljev visoko nad glavnim rovom, kamor sem moral plezati na delo in iz dela po lestvi, ki je stala navpično v shaftu. Nekega dne prideta v glavni rov dva rudniška posestnika. 44Jim," reče prvi, 44ti greš gori kjer dela Haywood, kaj ne." 44Jaz ne maram plezati po oni lestvi niti za deset tisoč dolarjev * odgovoril je Jim. In jaz sem plezal vsaki dan za fcj. Nikakor mi ni hotelo v glavo pasti, na kak način ta difinen-ca med mano in lastnikom rud nika. Od kod diferenca med $3 in $10.000 ali med mano in njim? Ali ni on človek iz mesa in krvi, kakor sem jaz? Ali ni meni življenje ravno tako drago, kakor je njemu? In jaz sem riskiral vsak dan svoje življenje za — njega, za njegov profit. Pričel som misliti. Razmišljal sem vsak dan o tem dokler nisem prišel do zaključka, da sem suženj kapita-~liHHa, ki smatra-za nekako lastnino. Kajti kar on noče storiti za deset tisoč dolarjev, pri-sili mene, da storim za tri dolarje vsak dan. In tako sem v kratkem postal socialist." 44Pustimo "psa", naj dokaz je U>, da srno na pravi p "aocijalizma" (apostrofa) in jahamo." — ("Gl. Svob." fc — Da, tudi muha je nekoč reki ko se je vzela na rog vprsžen« vola: "mi arjemo . . • • • Dasi leži "Glas Svoboda" križem že v agoniji, vendar kliče kletve na Janko Pethj k o- si je dal mnogo truda, j« vspela slovenska socialistična ganizacija v Ameriki. KURJAVA V HlfiAH. Standard Oil Co. ni še danes plačala tistih 29 milijonov kazni, ktero ji je naložil 3. avg. m. 1. sodnik Landis. Pač pa ima Standard Oil Co. od tistega časa že enako svoto profita na petroleju. Reven delavec bi ves ta čas sedel aH tolkel kamenje v jetnišnici, ako bi bil takrat obsojen namesto Rockefellerjj|Ua t nista. Ali ni torej zakon samo za reveže? Milijonarjev zakon ne doseže, pa naj storijo še tak zločin. Majhno izjemo tvorijo le taki zločini, ki jih izvrši kapitalist proti kapitalistu; ampak le-ti so redki. V splošnem je pa zakon komodite-ta, ki se prodaje na trgu. Ako pre moreš ceno zanj, potem moreš imaš vse kar hočeš. Kratko: z denarjem si lahko kupiš zakon. Ako zamorea plačati denarno kazen, tedaj smeš storiti zločin, ka-koršnega hočeš. Tako je v "svobodni" Ameriki. Dokaz za to so mi!$jonarji-kriminalci: Rockefeller, Thaw, Walsh itd. itd. itd. De lavsko ljudstvo, kedaj boš spoznalo to? Kedaj, oh, kediaj?! Koliko stotin in tisoč Slovencev se je izselilo minolo leto v Zedin-jene države. In koliko teh je danes že prepričanih, da v Ameriki se ne pobira zlato po cestah, kakor jim je morda kdo namigaval v starem kraju. Z drugimi beseda, mi: onih dobrih časov ni, o kterih so znali nekterniki toliko pove-]čMti; in to zlasti razni agentje in itgentiči, ki prešajo dobiček s tem, da zvabljajo rojake v tujino. Pač v srce se morajo zasmiliti vsakomur nešteti reveži, ki danes tavajo po ameriških mestih brez dela in brez centa v Žepu. Stradati morajo, kakor jih strada mnogo, ki so že leta tukaj in kako* stradajo tudi domačini Amerikanci. Kapitalizem, ki je prinesel krizo v deželo, je udaril vse enako. Vendar bodejo pa le-ti rojaki ir veliko koristili svojemu razredu. Sedlanji trpki položaj jhn lahko pokaže v najjasnejši luči eksistenco mezdne suŽnosti, ktere se prej niso zavedali. Teror ameriš. koga kapitalizma, ki zatira de» lavce vse drugače, kakor pa avstrijski kapitalizem, odprl bo tem trpečim rojakom oči. Za^e lli se bodo svojega razreda ir postali socialisti. In kferikoli o»t*ne tu toliko Časa, da dobi državljansko pravice, prepričani smo, da bo elaaoval za socialiste. Zadnji 44Glas Svobode" si je postavil križ. Znamenje, da sk?-*ano in po katoliško umira. Mi ga priporočamo vsem v gorečo molitev! s s s Socialcev ni bilo na shod bres-poalecev, ktefega so sklicali hrvatski sodmgi zadnjo nedeljo. Najbr* ao se bali — aretacije. T/epi socialisti so to! Centralna kurjava v hišah leta do leta bolj uspeva, ker gorkota splošno raztega bolj a ko po vseh sobah. Lahko se jo primerja s v človeškem telesu. To je glu organ, ki razpošilja kri po v« telesu, kri pa zopet greje ti Ako preneha kroženje krvi kakšnem delu človeškega tel« tedaj ta del postane mrzel ia trpne. Kri je ogrevalka tek brana je pa ogrevalka krvi. dokazuje, da mora vsak poi zadosti tečne hrane. Ako iz katerikoli vzroka m ča želodec tečno hrano, tedaj potrebno rabiti Trinerjevo gi ko vino. To zdravilo bo pi zroČiId7~da bo kri krožila nejše, da bo telo gorko in da želodec prebavil vsako tečao Trinerjevo grenko vino bo oči lo kri, ojaČilo mišice in živca hranilo bo zdravje in utrdik proti boleznim. Dobiva se brih gostilnah in lekarnah. Jože Triner 616—622 So. land Ave., Chicago, 111. Sledeče aodruge zastopnike poročamo delavcem, kteri njihovem obližju Pooblaščen pobirati naročnino in oglasa "Proletarca" ter prodajati nice za Jugoslovansko delat tiskovno družbo: John Kravanja, Box Glencoe, O. ' Valentin Potisek, 1231 St., La Salle, 111. John Dejak, 1385 E. 39tl N. E.. Cleveland, O. Stefan Zabric, Box 305, maugh, Pa. Dominik Petrič, L Colo. John Medved, Box 33, C land, Wyo. Joe Debevc, 4620 Hu Denver. Colo. Mike Žugelj, Box 202 M Utah. V Chicagu so poobloščeoi hirati naročnino naslednji gi: Frank Lisjak. Frank __ Frank Udovič, John Petril vsak drugi sodrug, ki ima nisko knjižico. Nadalje priporočamo so nikom v dotičnih naselbin deče sodruge agitatorje: Frank Drmota. Box % gan, Pa. Frank Podboj, 759 a ve., Johnstown, Pa. Sodrugi! Čitafl V uprav ništvu "Proh 587 So. Center Ave., Chu je dobiti sledeče socialističatj »ure in knjige: Socializem............. Zakaj smo socialisti? .. Socialna demokracija kmotiško ljudstvo .., Komunistični manifest , Naša bogastva ........ Vsako teh brošur poštnine prosto. Sodi __ po njih, dokler ne poidejo. ZNANJE ANGLEŠČINI MOČ! Vsakdo, ki hoče zvedeti, se angleški jezik hitro in nauči, in to brez vsakih strojev, ampak po neki ko umljivi rn najnovejši ts< naj se obrne na THE STEINER ACAD1 ENGLISH, Slov, Dept P 609 Chicago, m., in slehernemu se bo na uprašanje odposlal n< odgovor, s katerim bo tako voljen, da bo rad o tem tudi svojemu prijatelju.