ZDRAVSTVO
RAZUMEVANJE ODSTRANJUJE TEŽAVE
Med težavami, s katerimi se dnevno sre-čujemo, je prav gotovo tudi čakanje, naro-čilna in čakalna doba pri iskanju ppmoči v ordinacijah naše zdravstvene službe. To velja tudi za zobozdravstveno službo. Pri skupnih težavah, ki jih občutijo občani in tudi zdravstveni delavci, je torej prav, da zaradi boljšega razumevanja posvetimo nekaj misli tudi temu problemu.
Čakalna doba je odvisna od različnih de-javnikov. Na nekatere od teh lahko zoboz-dravstvena služba vpliva, na druge pa lahko samo opozarja.
Ugotoviti moramo, da je iskanje pomoči v zobnih ordinacijah zelo veliko. Ta naval pacientov dokazuje, da soskoraj vsi prebi-valci potrebni zobozdravstvene pomoči. Njihovo bolezensko stanje povzroča obča-sne, redne in zelo pogostonenadne težave. Ko iščejo pomoč, pa naročilna in čakalna doba povzroča nejevoljo, saj so možnosti zobozdravstvene službe za sprejemanje bolnikov omejene le na redni delovni čas. zaradi česar ni možno sproti popraviti vsega, kar je posledica zamujenega in sproti okvarjenega, kajti to je v bistvu od-visno od finančnih možnosti, ki so dane za to vrsto zdravstvenega varstva.
To so razlogi, ki nam narekujejo, da upoštevamo strokovno dogovorjeni način sprejemanja bolnikov in določanja naro-čilne in čakalne dobe.
Vsakega pacienta, ki se javi v zobni am-bulanti, je dolžan zobozdravnik pregledati, ugotoviti zdravstveno stanje ushie votline in zobovja ter na podlagi tega določiti stopnjo strokovne nujnosti za začetek /dravljenja.
Ob bolečinah in raznih drugih vzrokih, ki spadajo pod nudenje prve pomoči, je zdravnik dolžan pacienta takoj sprejeti, torej še isti dan, kose mu je javil. Pri večjih okvarah, ko je bolnik tako prizadet, da bi daljše odlašanje pomenilo nevarnost za iz-gubo zoba, ki bi se s pravočasnim poscgom še dal rešiti, je naročilni rok zelo kratek — čakalna doba na začctek zdravljenja je
kratka. To velja tudi za bolnike, ki imajo tako prizadeto zobovje. da je zaradi tega motena njihova žvekalna funkcija, funk-cija prebavnih organov in je s tem ogro-ženo njihovo celotno zdravstveno stanje. Tudi ti pacienti imajo prednost in je nji-hova čakalna doba popravilu krajša. Stro-kovni delavci štejejo med nujnejše tudi primere, ko so pacienti prizadeti /aradi motene govorne funkcije, zlasti pri Ijudeh. ki opravljajo svoje vsakodnevne naloge v neprestanem stiku z Ijudini.
Torej imajo zobozdravstveni delavci — zobozdravniki točno določena strokovna navodila, po katerih morajo strokovno presojati in odločati o dolžini čakalne dobe za posamezne prijavljene paciente. Ti kri-teriji so še izpopolnjeni s pravilnikom o in-dikacijah za izdelavo zobno-protetičnih nadomestkov.
Upoštevati moramo tudi, da so različni zobozdravniki različno obremenjeni. Ne-kateri imajo izreden naval in je seveda ča-kalna doba pri njih večja zaradi velikega števila sprejetih pacientov. Često zavaro-vanci sami pristajajo na daljšo čakalno dobo z željo, dri pridejo do svojega izbm-negazdravnika. Imamopatudiprimerc, ko bolniki tned letom večkrat menjajo tera-pevta in s tem seveda povzročajo težave v načrtnem zdravljenju. Vedeti moramo, da imajo strokovni delavci točno določen, utemeljen in obvezen vrstni red zdravljen-ja. To je vzrok, zaradi katerega morajo pa-cientom velikokrat opustiti določeno vrsto zdravljenja kljub temu, da so željc, pred-logi in zahteve pacientov drugačne. Pogo-sto je tu tudi razlog za nesporazume in za nezadovoljstvo, kajti za primer naj nave-demo, da pridc pacient v ordinacijo z željo po mostičku, toda izdelava mostička se za-vleče. Zobozdravnik mu mora namreč pred začetkom te izdelave prcgledati vse zobe v ustni votlini. ogroženc pravočasno zavarovati, jih pozdraviti, propadle od-straniti, vso ustno votlino torej sanirati. Šele v sanirana usta sme strokovno vs'aviti mostiček. Tako se seveda doba od časa, ko se je pacient javil v ordinacijo zaradi mo-stička, pa do dne, ko mu je bil mostiček
vstavljen, podaljša, kar pa pacienti pre-mnogokrat ne upoštevajo.
Uvidimo lorej, da je vzrok za čakalno dobo od primera do pnmera različen in da je treba individualno obravnavati vse take pripombe. Vedno pa moramo v takih pri-merih upoštevati, da se v čakalnicah na-bere dnevno veliko naročenih in nenaro-čenih bolnikov ter takih, ki so potrebni prve pomoči.
V takih primerih zobozdravnik vse no-vodošle in nenaročene bolnike najprej vpraša, za kaj gre, kakšne težave imajo, če lahko počakajo, da pridejo na vrsto za ti-stimi. ki so redno naročeni, oziroma če žele, da jih naroči za določen dan in uro. Če pa gre za nujne primere prve pomoči, prosi zobozdravnik redno čaknjoče v čakalnici za dovoljenje in potrpljenje, da lahko pri-zadetemu nudi prvo pomoč.
Neposredni stiki z holniki v čakalnici, človeški odnosi in obojestran.sko razuine-vanje udstranjujejo težave in zbližujejo Ijudi.
Hkrati pa se moramo zavedati vsi — zdravniki in bolniki —. da izjeme v vrstnem redu in sprejemanje skoz stranska vrata upravičeno zbujajo nerazpoloženje čaka-jočih in jemljejo ugled povzročiteljem ne-reda. Odločajo strokovni. objektivni krite-riji, diagnostika, pri kateri ni drugih sub-jektivnih vplivov, pristranosti, ki bi upravi-čeno zbujala nezaupanje in očitke. Zato se mora zobozdravnik držati vrstnega reda, ki je razviden iz naročilnc knjige in \z naro-čilne kartice bolnika, kjer sta označena dan in ura.
Prepričuni smo, da bodo te vrstice po-magale pri združevanju naših skupnih pri-zadevanj za zmanjševanje icžav oh iskunju in nudcnju pomoči v naši zobuzdravstveni služhi. Hkrati pa žclimo vsc občane opozo-riti, da lalikovsc pripombe. pritožbe in mo-rebitnc nasvete za izboljšanjc naših skup-nih prizadevanj posrcdnjc\n odgovornemu /oho/dravniku enote.
dr. ZORAN ARNEŽ