Štev. 19. Posamezna številKa 40 vin. V Ljubljani, v ponedeljek dne 16. februarja 1920. Leto III. sali OfUal: ■ x M taieratMf« otolpiča mali 80 vlsarjor, l-to K, fMlu«, fMBUM la reklam I K. Večkratno oktave popaaL lustalna: la eele „Be»inoTtao" (trikrat aa tetien) meaečtsa 3 a, četrtletno S K, polletno 18 E, celoletno 36 K. Petkova itorHka mesečno 1 K. četrtletno 3 K. reliefno 8 K, ealoletno 12 4. Išova regenfova prizadevanja. Vlada odstopila. - Narodno predstavništvo stavi novo vlado iz vseh strank. . - Vesnič nal se« Današnji dan poteče dvamesečna doba, odkar je bilo odgodeno Narodno predstavništvo. Po srbski ustavi mora danes kralj parlament ali razpustiti ali ga sklicati na zasedanje. Demokratska vlada je prestolonasledniku predlagala, da naj ga razpusti ter razpiše nove volitve, zgodilo se pa to ni, marveč ie danes zopet sklicano Narodno predstavništvo, ker regent ni hotel ugoditi njenemu predlogu, se je demokratska vlada zahvalila in demisionirala. Včeraj je bil pašičevec Milenko Vesnič poverjen, da sestavi vlado, v kateri naj bodo zastopane vse stranke. Regent hoče očividno poskusiti vse, kar se poskusiti da, da doseže pred razpustom še sporazum. Prestolonaslednik še vedno ni prepričan, da je brezplodna in za državo opasna stvar, sklicati ono Narodno predstavništvo, ki je že v lanskih mesecih jasno pokazalo, da ni sposbno za življenje, kaj šele za pametno delo. Da jc danes zopet sklican parlament, je kriva opozicija radi-kalcev, klerikalcev in Narodnega kluba. Zadnje tedne so noč in dan pritiskali kljuke na dvoru. Neznansko se boje ljudske sodbe in volitev, neskončno je njihovo Hrepenenje po vladi in ministrskih stolčkih. Zlasti žejni in lačni so klerikalci, ki zahtevajo kar štiri ministre za sebe. V opoziciji pa je sicer največ ljudi, ki se jim za malo zdi, da jim je demokratska vlada z odgo-ditvijo parlamenta odjedla dijtte in najrajše bi še poslančevali cele mesece, da, če le mogoče, še več let. Ker je to zadnje njihovo poslanče-vanje, se od njega tako težko ločijo kot človek od življenja. Videti pa je, da opoziciji zopet ne gre vse po volji. Regent je dal njihovemu Vesniču le naročilo, da sestavi koncentracijsko vlado. Izven vsakega dvoma je, da te težke naloge on ne bo izvršil. Beograjska harmonika, ki svira ob vsaki krizi, bo sedaj zopet zapela na dolgo in na široko. Vsak dan, če ne vsako uro, bo kdo drugi na površju. Opozicija b: pa rada vlado sama. Opozicijonalna vlada brez parlamenta je kakor pet krav za en groš. Ako bi se sestavila jutri, na pustni torek, pa bi jo morali s pustom pokopati že na pepelnično sredo. Se to bi se manjkalo, da bi v Jugoslaviji vladali zagovorniki zagrebških Židov, beograjskih dobičkarjev in habsburgovskih popov in naj so med seboj še tako složni in zvezani! Mi smo lahko mirni. Stališče, ki ga zastopajo demokrati, se bo tudi to pot izkazalo za pravilno. Ni drugega izhoda kot takojšen razpust in takojšen razpis volitev. Dokler se ne sestane novi parlament, je izme I vseh slabosti vendarle demokratska vlada še najmanjše zlo. S tem dejstvom mora računati vsakdo, kdor hoče modro vladati. Beograd, 14. febr. (Jugoslavija.) Danes ob pol 5. popoldne je ministrski predsednik Davidovič j predložil kroni predlog za razpust Narodnega predstavništva in istočasno za razpis volitev, i Regent predlogu ni ugodil, češ, da se mora vendar še poizkusiti, če bi ne bilo mogoče predstavništva sklicati. Davidovič je odgovoril, da se mu to zdi brezuspešno. Pristavil je, da se mu zdi poravnava med vladnimi strankami in opozicijo nemogoča. Bistvena ra/lika med njimi je ta, da hočejo vladne stranke državi nevarnemu neizvestnemu stanju v narodnemu zastopstvu storiti konec s tem, da stopijo takoj pred volilce, opozicija pa hoče z debatami v parlamentu volitve odgoditi. Po avdijenci ie ministrski svet sklenil demisionirati. Demisija je bila izročena ob 7. uri zvečer. Z ozirom na to, da se mora usoda predstavništva končno rešiti že tekom prihodnjega dneva, se je krona nemudoma odločila in demisijo ob pol 8. uri zvečer sprejela. Nato je bil k regentu pozvan dr. Pavlovič. t NOVE VOLITVE SE V MAJU. Beograd, 15. febr. Po predlogu, ki ga je stavil Davidovičev kabinet regentu, bi se imele volitve v narodno predstavništvo vršiti 26. maja 1.1., 4. junija pa bi se že sestavil novi parlament. OTVORITVENA SEJA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. Beograd, 15. febr. (Izvirno poročilo.) Danes je izšel kraljev ukaz, s katerim se sklicuje Narodno predstavništvo aa ponedeljek dne 16. t. m. Narodni predstavniki so bili brzojavnim potem poklicani v Beograd" na zasedanje. Predsednik Narodnega predstavništva bo v seji naznanil kraljev ukaz ter sporočil, da je vlada v demisiji, nakar bo odgodil seje. Prihodnja seja bo sklicana pismenim potem, ko bo rešena vladna kriza. ZA SEDAJ LE KONCENTRACIJSKI KABINET. Beograd, 16. febr. (Izvirno poročilo.) Včeraj zvečer je prestolonaslednik Aleksander poveril poslanika v Parizu Milenka Vesniča z mandatom, da poskuzi sestaviti koncentracijski kabinet. AVDIJENCA PRI PRESTOLONASLEDNIKU. Beograd, 16,febr. (Izvirno poročilo.) Včeraj opoldne sta bila sprejeta pri prestolonasledniku Aleksandru v avdijenci bivša ministra dr. Albert Kramer in dr. Edo Lukinič. Popoldne je regent sprejel Svetozarja Pribičeviča, nato pa Stojana Protiča in Milenka Vesniča. STALIŠČE VLADNIH STRANK. « Beograd 16. febr. (Izvirno poročilo.) Vladne stranke demokratov in socialiste>v so izjavile z ozirom na poskuse, da bi se sestavil proti njihovemu načrtu koncentracijski kabinet, da vztrajajo na svojem poprejšniem stališču in da bodo odklonile povabilo v koncentracijski kabinet. One zastopajo slej kot prej stališče, da je apel na narod edino, kar je v danem položaju za državo primerno in rešilna. Vladne stranke so mnenja, da, česar krona njim noče poveriti, to je razpustiti parlament, tega tudi ojjozicional-cem poveriti ne more. RAZNA UGIBANJA. Beograd, 15. febr. V opozieioi alnih političnih krogih se računa z možnostjo, da se bo dosedanji opoziciji poverila naloga, sestaviti novo vlado. Kot bodoča ministrska predsednika sc imenujeta gg. Stojan Protič in dr. Milenko Vesnič. Govori se tudi, da se bo morebiti sestavila* nevtralna vlada, kateri bi predsedoval najbrž dosedanji predsednik narodnega predstavništva dr. Draža Pavlovič. G. Pavlovič je bil snoči sprejet pri regentu. V zvezi s tem se smatra za verjetno, da ga je prestolonaslednik regent vprašal, ne bi li mogel on sestaviti vlado. Razen g. Pavloviča je sprejel prestolonaslednik regent včeraj tudi ministre Korača, Brkšega, Kristana in dr. Krizmana. ŠE PREDNO JE PETELIN ENKRAT ZAPEL, JE SLS. VALUTO 2E TRIKRAT ZATAJILA. Beograd, 16. febr. (Izvirno- poročilo.) Včeraj zvečer so imeli opozicionalni klubi plenarno sejo. Kakor se čuje, se je tam sestavljal program za ponudbo, ki jo ima staviti Milenko- Vesnič vla-dinim strankam za vstop v koncentracijski kabinet. Zanimivo je stališče, ki sta ga ob tej priliki zavzela hrvatski Narodni klub in slovenski Jugoslovanski klub napram raznim gospodarskim vprašanjem, zlasti glede valutne reforme. Dasi so nastopali slovenski klerikalci in hrvatski narodnjaki napram Veljkovičevi valutni reformi z vso brezobzirnostjo ter do zadnjega zahtevali takojšno ustavitev prevedbe valutne reforme, sta tako Narodni klub kot Jugoslovanski klub v včerajšnji seji c,pozicionalnega bloka pustila pasti vse zahteve glede finančnih reform. Kakor izvem, sta obadva ta kluba pripravljena dopustiti vse, samo da pridejo njihovi zastopniki v vlado. PROTIC SE JE 2E V REZAL. — DR. JANKO VIC BI RAD ZDRAVIL VERE. — VELIK APETIT KLERIKALCEV. LDU. Beograd 15. febr. Po mestu se koljxw-tira lista novega kabineta, ki bi izšel iz opozi-cionalnega bloka. Kot bodoči načelnik vlade se označuje g. Stojan Protič, kot podpredsednik kabineta dr. Korošec, kot minister za pravosodstvo Peleš, kot minister ver dr. Franjo Jankovič, kot minister za notranje stvari Velizar Jankovič, kot finančni minister dr. Momčilo Ninčič, kot minister za trgovino dr. Surmin, kot minister za vojsko in mornarnico general Pešič, kot minister za socialno politiko Jože Gostinčar in kot minister za šume in ",-ude Stanko Banič. Z veliko- napetostjo se pričakuje, kaj prineso prihodnji kritični dnevi in zlasti kakšna bo odločitev prestolonaslednika regenta glede osebnosti, kateri bo poveril sestavo nove vlade. OGORČENI BEGUNCI. Zagreb. 16. febr. (Izvirno poročilo.) Demisija demokratske vlade je provzročil.a med tukajšnjimi begunci, zlasti T strani, veliko razburjenje. Jugoslovani iz zasedenega ozemlja hočejo zahtevati od dr. Laginie in dr. Korošca pojasnilo, če se strinjata z vodiem srbijanske radikalne stranke Nikolo Pašičem glede ultimata v jadranskem vprašanju. Vprašati jih hočejo, kako moreta sedeti v eni vladi s Pašičevimi ljudmi. Italija v zadregi. Italija je upala in pričakovala z gotovostjo, da pademo na koleija, ko dobimo od Anglije in Francije znani ultimatum in da privolimo rajše v italijanski predlog, kakor da izzovemo udej-stitev londonskega, dogovora, ki nam sicer daje Reko, ali nam jemlje velik del Dalmacije. Gotovo se je to pričakovalo v Rimu, kakor tudi v Parizu in Londonu, kjer nikomur niti na misel ni prišlo, da bi mogli mi odkloniti ultimatum, poslan nam od tako močnih zapadnoevropskih velesil. In potem, ko bi mi sprejeli komproimlisnli predlog, ki nam jemlje edino že urejeno pristanišče, s katerim smo že zvezani z dosti dobro železniško zvezo, bi si v Rimu lahko oddahnili, ker bi nas imeli trdno v svojih pesteh, oddahnili, bi se pa tudi v Parizu in Londonu, kjer leži na prsih merodajnih državnikov težki jadranski problem kot mora, ker Francozi in Angleži bi najrajše videli, da bi se to vprašanje rešilo tako, da si Francija in Anglija ne odtujita niti Italiji, niti Jugoslaviji. Mi smo pa ultimatum odklonili in smo s tem jasno in1 odkrito povedali, da se borimo za pravico in da se uklonimo samo nasilju, pa tudi temu samo — do prve prilike. S tem smo spravili Italijo v največjo zadrego, ker — londonski dogovor ne odgovarja njenim interesom in ker bi bilo nasilje, ako bi se on udejstvil, vendar malo preočitno in preočitnih nasilj si danes niti Italija re upa izvrševati. Po londonskem dogovoru spada Reka brezpogojno nam in ako smo mi gospodarji Reke in Kvarnerja, pretrgamo s tem zvezo po suhem med italijansko Dalmacijo in Italijo. In to pomeni, da bi morala vzdrževati Italija v svojem delu Dalmacije neprestano prav močno armado, ker bi sicer Italija bila v nevarnosti, da bi ji mi odvzeli njen del Dalmacije kadarkoli bi se nam to zljubijo! Dalmatinska posest bi torej Italijo veljala prav mnogo, naravnost ogromne stroške bi imela z njo, koristi pa skoraj nobenih, ker živeža, ki ga Italija tako krvavo rabi, iz dalmatinskega Krasa ne bi dobila, pač pa bi ga morala ona, ki ga niti za ^ebe nima, tja pošiljati. In kje bi Italija ta živež dobila? Od nas, ki ga imamo? Tako neumni vendar nismo, da bi naše poljedelske pridelke oošiljali v Italjjoi, ko se povsod trgajo zanje! Morda iz Amerike? Vprašanje je veliko, ako bi Amerika hotela na k'akr-šensibodi način podpirati Italijo, ki bi zgrešila tako nasilje nad Jugoslovani! Sicer pa je treba živila plačati, in denarja Italija tudi nima, ker z njenimi papirnatimi lirami se morejo zadovoljevati kvečjemu naši tihotapci, ki se jim bo pa tudi tako stopilo na prste, da kmalu izgubijo voljo podpirati našega sovražnika. Kaj torej storiti? Uveljaviti navzlic vsemu londonski dosrovor? Tega se nam res ni treba ba*i. °d ultimatuma je že poteklo precej časa in tudi od dneva, ko je naša vlada odgovorila, da ga ne sprejme in vendar v Rimu mislijo na vse, samo na to ne, da bi londonski dogovor uveljavili. Najprej so upali, da nas razdvojijo. Mislili so v svoji neresnosti, s katero presojajo našo državo, da med nami v zadevi Avstrije ne vlada popolna soglasnost, temveč da so Srbi za sporazum, ampak Slovenci in Hrvati da mu nasprotujemo. In ker je v naši mirovni delegaciji v Parizu dosti Slovencev in Hrvatov, so mislili mogočniki v Parizu, da oni onemogočujejo sporazum. Treba nas je razdvojiti in res sta to poizkušala francoski in Migleški p- slanik v Beogradu s tem, da sta se hotela pogajati naravnost s predsednikom naše vlade, g. Liubomirom Da-vidovičem, ki je Srb, in so mislili, da bo z njim morda vendarle šlo. Seveda je g. Davidovic Srb, ampak obenem je dober, odločen Jugoslovan in kot tak je poslal poslanika Francije in Anglije lepo na edino pravi naslov — na našo mirovno delegacijo v Pa- j rizu, ki ima dovolj pooblastil pogajati se v ime- j nu naše države z zavezniki! To je bil nov, krepak' udarec, nič slabši od odklonitve ultimatuma, ker z našo needinostjo so posebno v Rimu računali z vso gotovostjo in na tej naši dozdevni needinosti so delali svoje grde načrte. Sedaj vidijo, da so delali račun brez krčmarja, ampak odnehati še vedno nočejo, podali so se na delo, da ono, česar ni, namreč nesoglasje med nami, ustvarjajo. Najnovejša poročila javljajo, da so se vršili v Trstu, Budimpešti, Sofiji in Rimu sestanki raznih sovražnikov Jugoslavije, ki so se posvetovali, kako bi v Jugoslaviji zanetili splošno ne- zadovoljnost in po možnosti tudi večje nemire, ki bi jih potem Italija, Madžarska in Bolgarija izkoristile v svoje nečedne namene proti naši državi. Na teh sestankih so bili razun Italijanov, Madžarjev in Bolgarov tudi razni jugoslovanski izdajalci, hrvatski 1'rank'ovci in slovenski šusteršičijanci, ki jim je — ker so vedno služili tujcu proti svojemu lastnemu narodu — svobodna Jugoslaviji trn v peti. Ti ljudje, ki živijo v tujini, ker si ne upajo sami priti v Jugoslavijo, ker jih vsi poznajo in bi se jim gledalo na prste, bodo sedaj po svojih zaupnikih, razvili med na-širjri ljudstvom še večje hujskanje, da bi dosegli svoj cilj in zaslužili Judeževo plačo. To je pa bolj nevarno kot vse drugo! Dokler smo mi edini iri> složni, dokler v naši državi vlada red, so naši sovražniki proti nam brez moči. Kakor hitro bi se pa posrečilo tem izda-jicam zanetiti' nemire pri nas in provzročiti nered, bi šlo klasje naših sovražnikov hitro v zrak, in mi bi bili izgubljeni. Zato: čuvajmo se teh in takih brezvestnežev! Kdor pri nas hujska proti državnemu edinstvu, kdor hujska proti Hrvatom ali Srbom, ta je v tuji, italijanski službi, ker hoče razdreti našo edinost in s tem omogočiti Italiji, da izvrši svoje peklenske namene proti nam! Složni in edini moramo ostati in lahko bomo podili Italijo iz ene zadrege v drugo tako dolgo, dokler ne omaga in ne odneha. Cas je naš veliki zaveznik, Amerika in — naša sloga in odločnost! Milijarde so nam ukradli iz žepa! V prihodnjih dneh se začne izvrševati tako-zvana Veljkovičeva valutna reforma. Denarni zavodi in posebne .komisije bodo začeli zamenjavati stare avstrijske bankovce za nove jugoslovanske dinarske krone. Naš list je glede valutne reforme svoje mnenje že povedal. Pri tem vztraja še danes. Četudi nismo zadovoljni z Veljkovičevim rešenjem tega vprašanja, vendar pa je naša dolžnost, da ra. mislimo ob priliki zamenjave starega denarja z novim, kako pravzaprav ta stvar danes stoji. Naj se reče ali piše kar se hoče, dejstvo je, da z Veljkovičevo valutno reformo vprašanje ni definitivno rešeno. Veljkovič pušča odprta vrata in stvar bodočega parlamenta bo, da reši valutno vprašanje končnoveljavno. Ako se bo dobila v parlamentu večina za to, da se bo dinarska krona zamenjala brez odbitka za novo jugoslovansko novčanico, bo pač estala krona še narpej pri svoji veljavi. Veljkovičeva reforma je v tem oziru vsekako mnogo boljša, kot je bila nameravana Ninčičeva. Kakof znano, je hotel Ninčič krono potegniti iz prometa in en dinar zamenjati za več kron. Po Nmičičevtm načrtu bi bilo valutno vprašanje definitivno (končnoveljavno) rešeno in kroni bi po zamenjavi dinarjem nihče več pomagati ne mogel. Druga dobra stran Veljkovičevega načrta je ta, da se zamenjajo krone za dinarske krone brez odbitka. Naj se ljudi še tako hujska in podpihuje, dejstvo je, da dobimo namesto starih, razcapanih avstrijskih kron prav lepe, nove dinarske krone. Da se zamenjava izvrši brez vsakega odtegljaja, je najboljši dekaz za to, da ostnejo dolgovi in terjave ne i,z preme n j e n e. Nobenih prepisov ali poprav ni treba niti v javnih, niti v zasebnih knjigah. Tudi hranilnice in posojilnice bodo sprejemale in izplačevale nove dinarske krone, ravno tako kot dosedanje boljegovane krone. Nove novčanice pa imajo dve velikanski prednosti pred starimi. Prvič se jih ne more ponarejati in drugič so več vredne kot avstrijske krone. Danes smo že popolnoma pozabili, da je bila naša največja zahteva, da .-e čim prej zamenja avstrijski denar za novega jugoslovanskega. Avstrijske krone smo žigosali, da bi se ubranili uvoza tujega denarja. Vinčičevo žigosanje je bilo tako lahkomiselno in površno, da si je \ Avstriji ali pa v drugih clržavih vsakdo lahko doma napravil tovarno za ponarejanje žigov. V Gradcu si lahko videl v izložbah štampilije, ki so jih trgovci ponujali za ponarejanje naših kron. Uvedli smo namesto žigov kclke. Tudi to se ni obneslo, ker smo v kratkem zalotili na Dunaju tiskarje, ki so ponarejali naše kolke. Jasno je bilo, da nas obvaruje pred tujim sleparstvom edino le nov jugoslovanski denar. Sedaj ga dobimo in z njim navzilc temu msmo zadovoljni. Sedaj šele pride naša krona do veljave. Do danes smo bili primorani zahtevati za blago, prodano v inozemstvo, le tuj denar, takozvane „zdrave valute", Ako bi bili zahtevali plačilo v naših kronah, bi pač dobili na milijone in milijone ponarejenih kron za plačilo. Od sedaj naprej bomo lahko zahtevali, da nam bo Italija plačevala les v naših dinarskih kronah, da nam bo Avstrijec plačeval vino in drugo robo v našem denarju. Ker je naša kraljevina še sorazmerno v najboljšem gospodarskem položaju in ima dokaj robe za izvoz, ni nobenega dvoma, da bodo po inozemskih tržiščih iskali našo novo krono, S tem. bo njena vrednost poskočila. Bodočnost bo dokazala, da je to resnica. Nova dinarska krona pa bo tud< sicer pridobila na vrednosti. Dosedaj je bila avstrijska krona več ali manj brez gospodarja. Avstro-ogrska banka, ki je te krone izdajala, je propadla in papir, ki predstavlja krone, je zato brez velike vrednosti. V Švici rabijo krone za nalepljanje na steklenice piva ali kisle vode. Ker je avstrijska krona vredna le še 1 do 2 vinarja predvojne krone, je vsled tega cenejša kot pa nanovo tiskani reklamni listki za razne tekočine v steklenicah. Naša takozvana jugoslovanska krona je v Švici vredna le par vinarjev več kot nemško-avstrijska. Novo dinarsko krono izda Narodna banka naše kraljevine. Jamstvo zanjo prevzame država. Državni gozdovi, rudniki in drugo državno premoženje bo služilo kot državno jamstvo. Poleg tega bo tudi še Narodna banka sama imela posebno kritje za iz-! dane bankovce. Radi bi poznali človeka, ki bi se upal trditi, da bo nova dinarska krona manj vredna kot boljegovana avstrijska krona. Izven vsakega dvoma je, da bo njena vrednost zrasla. Tudi to nam bo potrdila v kratkem času bodočnost ! Na tem tudi ne bo prav nič izpremenilo, če bo draginja pri nas navzlic temu še naraščala. Draginja je bolezen celega sveta, ki obišče vse dežele in ki preganja cenenost in dviga vse cene na višino svetovnih cen. Navzlic vsej slabosti je Veljkovičeva valutna reforma vzela staro krono iz prometa. Nihče še ni dokazal, da bomo po izmenjavi dinarske' krone na slabšem kot smo bili z bilje-crovano krono! Naša dolžnost je le, da napnemo vse sile, da bo čim prej sledila Veljkovičevi pro-| vizorični valutni reformi definitivna, pri kateri se bodo vpoštevale opravičene zahteve imetnikov krone. Napisali smo te vrstice, da vidijo ljudje, da ni vse tako, kakor piše ,.Slovenec" in „Domo ljub", ki vpijeta: „Milij-irde so ram ukradli iz žepa!" Klerikalci očitajo liberalcem neprestano, da so kapitalisti. Po njihovem bi torej iiberalci sami sebi ukradli milijarde, /icer pa šalo na stran. Bridka resnica je, da so ravno tisti ^Domoljub", ravno tisti ..Slovenec" in ravno tista SLS., ki sedaj vpijejo, Ja se hoče ljudstvu z valutno reformo ukrasti milijarde, največ krivi, da ie avstrijska krona vredna le par predvojnih fickov. Ti brezvestneži so liujskali ljudstvo na vojno, sedaj pa zopet vznemirjajo in hujskajo ljudi, da bi zaničevali svoj lasten denar. Kakršnakoli valuta pride, je le nujna posledica velikanskega gospodarske. poloma, k i s o g a z a k' r i v i 1 i a v s t r i j a-k a n t i in med njimi junaki SLS. To je treba ljudstvu povedati! Dopisi. Iz Ajdovca pri Žužemberku nam pišejo, da je imel ondotni krajni šolski svet, ki stoji pod „duševnim" vodstvom župnika Zurta, sejo, ne da bi pritegnil poleg šolske voditeljice, kjer so sklenili, da se šole ne sme prepustiti nameravanemu shodu SKS., češ da je preslaba in da naj okrajno glavarstvo shod v šoli prepove. Take reči kuha v glavi naš župnik Nace, ki je zagrešil ob priliki prvega shoda stvari, da se ga mora sramovati cela fara, cela občina,- da se ga sramuje njegova lastna stranka in njegovi lastni duhovni sobratje. Dobro je, da so-ugledni in naobraženi ter pri nas splošno spoštovani možje, ki so bili shodovi prireditelji, na lastne oči videli, česa je zmožen ta katoliški svečenik' in koliko podivjanosti in razbrzdanosti je v njem. Tak človek spada v poboliševalnico, ne pa pred oltar gospodov, na prižnico in v spovednike?! Da sfe povrnemo k šoli in pokažemo-vso hinavšči- no župnika in njegovih kimovecv v pravi luči, povemo, da je župnikova* stranka v šoli priredila že več iger, in je občinstvo šolsko sobo docela napolnilo in pravkar se zopet za igro pripravljajo, p/i kateri bodo sodelovali f aro v š ki igralci iz Žužemberka. Za te igre šola ni preslaba, pač pa za shod SKS.! Čudno, kaj je vendar toliko pristašev ,,Samostojne" v fari, da bo šola zanje premajhna in preslaba? Iz vsega se vidi, da navdaja našega župnika pošten strah, da mu cela fara ne ubegne v ..Samostojno". Sicer bomo pa o tem župniku še govorili. Zasejal je veter, bo žel vihar! Posledice naj si sam pripiše. Mi Ajdovčani smo se naveličali tega duševnega va-rušiva. Na župnikove izbruhe podivjanosti in nekatere njegove značilne izjave... se še povrnemo. Iz Radomlja. Dopisniku v zadnji Domoliu-bovi številki, ki zdihuje za „(izgu,bljenci", ki so že v drugič vprizorili ..Špansko muho", bodi povedano, da smo za Domoljuba prav temeljito »'zgubljeni, kar si štejemo v čast! Kar se pa tiče „Sodome", ne more biti večje kot je v taboriščih okrog Radomlja, kamor gotovo tudi spada Domoljubov dopisnik, ki naj si zapomni, da smo mu zelo hvaležni, ker igralce zmerja s Sodomci, saj je to papeški izraz papeškega kuma! Kmetijstvo, trgovina in industrija. g. Borzna poročila. Ministrstvo pošte in brzo-java je odredilo, da se imajo brzojavna poročila iz zagrebške borze smatrati za službene brzojavke, ki jih morajo brzojavni uradi takoj dalje oddati, posebno tudi onim, ki so naročeni na brzojavno dopošiljanje borznih poročil. g. Velik evropski prometni načrt je, zvezati potom prekopa Reno z Donavo. S tem načrtom so se že dolgo pečali gospodarski in tehniški krogi, sedaj je načrt izdelan in pravijo, da se začne v kratkem z delom. Folem bo> Severno iriorje zvezano po vodni poti, ki bo šla skozi sredino Evrope, s Črnim moriem. Po kanalu bodo mogle voziti ladje 5 1200 tonami in ta zveza bo velikanske važnosti za gospodarski razvoj držav, skozi katere bo šla ta vodna pot, ker bodo transporti s parniki veliko < enejši kot po železnici in omogočen bo tudi direkten promet. Blago iz Jugoslavije v Nemčijo in obratno se bo lahko peljalo naravnost in ne bo odvisno od ogrskih in avstrijskih železnic. Zvezane bodo po tej vodni poti Nemčija, Avstrija, Čehoslovaška, Madžarska, Jugoslavija, Bolgarska in Rumunija. Ako se še zveže Donava potem Morave in Var-darja v Jugoslaviji s Solunom in s tem z Egej-skim morjem, kar je tudi projektirano, dobi nova vodna pot še več na svojem velikem pomenu. g. Banka za pomorstvo. V Bakru je bila te dni ustanovljena banka za pomorstvo. Za banko vlada veliko zanimanje, ker bo ona velike važnosti za razvoj našesra pora irstva. Bakar je naše pristanišče blizu Reke. g. Nova kemična tvornica. Ob Donavi v Beogradu se otvori v najkrajšem času velika kemična tvornica družbe „Kosmos", g. Izvoz živil v Avstrijo in Madžarsko. Vlada je dovolila, da se izvozijo od nas v Avstrijo in Madžarsko že poprej plačana živila, ampak samo pod pogojem, da Avstrijci in Madžarji ne vznemirjajo naših mej, ker v tem slučaju se izvoz takoj ustavi in Madžarji in Avstrijci bodo zopet skozi prste gledali. g. Tuji denar Na zagrebški borzi stojijo ameriški dolarji še vedno trdno, francoski franki so nekaj padli. Avstrijskih 100 kron se dobi za 40 naših kron, čehoslovaške krone se plačajo po 135 naših za 100 čehoslovašidh, za 100 nemških mark 150 naših kron, 100 lir 700 naših kron, vrednost ruskega rublja je skočila na 135 naših kron za 100 rubljev. vesti. p. Uradniško glasilo je odgovorilo na naša očitanja zaradi duha, ki v tem listu deloma vlada. Prav obširen je ta odgovor in pisan zopet v tonu, ki je v carinarskem delu tega lista že v navadi in kar nas samo podkrepljuje v našem prepričanju, da niso pravi Jugoslovani oni, ki to pišejo, temveč ljudje, ki so pač potrpežljivo in hlapčevsko ponižno prenašali avstrijski režim, sedaj pa zaradi reči, ki bi se tudi drugače dale popraviti, vpijejo, kakor bi jim kdo drl kožo s telesa. Nam so razmere na naših carinarnicah dobro znane, znano nam je pa tudi to, da so zelo vplivni faktorji na delu, da te razmere po- ' pravijo brez onih dunajskih psovk in namiga-vanj„ k'i jih je carinarski del ,,Našega Glasu" ves poln, ker na ta način se razmere ne zbolj-šujejo, pač pa gre na roko onim, ki prav radi vidijo, da pri nas vlada tako razpoloženje, kakor je ono razvidno iz pisave glasila našega urad-ništva. Carinski uradniki gotovo vedo, na koga se je obrniti, ako ni kaj prav in svoje pritožbe bi lahko iznašali tudi v svojem glasilu, ali ne na tak način, da se očitno vidi, da si želijo Avstrije nazaj. Mi nismo nastopili proti pritožbam kot takim, ker so nam — kakor smo že omenili — razmere znane, temveč smo nastopili proti onemu dunajskemu duhu, ki vse te carinarske spise preveva in proti takemu duhu bomo nastopali tudi v bodoče, brez ozira na levo in na desno, ker vemo, da je on sovražen težko pridobljeni svobodi in da bodo carinski uradniki ložje prišli i do svojih pravic na drug način kot pa s tem, da tako očitno pftkazujejo svoje dunajsko čustvovanje in mišljenje. p. Mirovna pogodba L Madžarsko. Madžarji so predložil svoje ugovore proti mirovni pogodbi, ki jim je bila v Parizu predložena v podpis. In veliko, res veliko zahtevajo Madžarji v svojih ugovorih — kar celo Ogrsko, kakršna je bila pred vojno, pa Reko po vrhu, četudi v bivši Ogrski niti polovico Madžarjev ni bilo, temveč je živelo madžarsko pleme takorekoč samo med rekama Donavo in Tiso, na robovih države so pa živeli Čehoslovaki, Nemci, Rumuni in Jugo slovani, ki so se sedaj združili v svojih narodnih državah. Predrzni so ti Madžarji in mi se ne bi čudili, ako bi zahtevali tudi Bosno in Hercegovino, morda pa še Beograd po vrhu, ki so mu za časa vojne že dali madžarsko ime „Nador-fehervar". Seveda so vsa njihova napenjanja zastonj, oni bodo dobili ono, kar je njihovega in tega vendar nihče ni kriv, da je njihovega tako malo. Cisto nič se niso Madžarji naučili v času, odkar je vojna prenehala. Mi niti našega ozemlja ne moremo dobiti v njegovi celoti, četudi smo komaj čakali na zmago antante in smo jo tudi na vse mogoče načine podpirali ves čas vojne, Srbija je pa v njenih vrstah, oziroma na njeni strani izkrvavela in od vseh vojujočih se držav največ prestala. In vendar, navzlic vsemu temu, se moramo še vedno boriti za vsak košček naše zemlje, Madžarji pa, H so bili na strani Nemčije z . dušo in telesom ves čas vojne, bi hoteli sedaj, da bi dobili za to še posebno plačilo v tej obliki, da bi dalje mogli zatirati sosednje narode! Bodo pač razočarani v svojih pričakovanjih četudi jih morda Italija podpira, ker Italija tudi še ni — ves svojo kri prelivalo za krvave Habsburžane. Klerikalci so to delali zato, ker so jih dunajske vlade dobro plačevale za to izdajalsko delo s tem, da so jim dajale vso politično moč na Slovenskem v roke in da so preganjale nasprotnike klerikalizma, ki so obenem jugoslovansko mislili, čutili in delali. Po vojski bi šlo morda klerikalcem še bolj pšenica v klasje, ako bi Avstrija zmasrala, ampak Slovencev bi bil tudi konec! Pred dvemi — tremi leti se je že moglo videti, da z avstrijsko zmago ne bo nič in klerikalce je začelo skrbeti, kaj bo z njimi, ko ostanejo sami, brez svoje krušne matere. I11 takrat šele so se spomnili Jugoslovanstva in so začeli obračati svoj plašč po vetru, da rešijo — ko že Avstrije niso rešiti mogli — vsaj sebe, svojo stranko. Mi da pravimo, da so dve — tri leta premalo, da bi človek postal iz zagrizenega Avstrijca dober Jugoslovan in zato v klerikalno Jugf slovanstvo ne verujemo, posebno ko vidimo, da še danes edino in samo duhovščina s svojimi pristaši hujska proti Jugoslaviji. Da so pa klerikalci toliko Jugoslovani, da bi tudi v Jugoslaviji hoteli vladati — pa prav radi! — to jim brez pridržkov verujemo. Novosti. Razširjajte Domovino! n. Zamenjava denarja se začne pri nas danes. Zamenjavali se bodo samo bankovci Avstro-ogrske banke po 20, 50, 100 in 1000 kron, ki so pravilno kolkovani. Te bankovce bodo po vsej Sloveniji zamenjavali davčni uradi, in sicer vse štiri vrste kronskih bankovcev, le ljubljanska dva davčna urada samo bankovce po 20, 50 in 100 kron. Tisočake bo zamenjavala v Ljubljani samo finančna deželna blagajna na Krekovem trgu. Tudi podružnici Avstro-ogrske banke v Ljubljani in Mariboru bosta sprejemali v zameno samo bankovce po 20, 50 in J00 kron. Od 1. februarja t. 1. dalje so novi bankovci Narodne banke SHS splošno zakonito plačilno sredstvo v vsem kraljestvu, tako, da se z njimi plačujejo polnoveljavno vse obveznosti, dogovorjene v kronah ali dinarjih. Upnik nima pravice zahtevati od dolžnika plačilo v kronskih bankovcih Avstro-ogrske banke ali v dinarskih bankovcih Narodne banke kraljevine Srbije. Vsakdo mora vzeti za plačilo nove kronske dinarske bankovce. Dne 15. marca t. 1. prenehajo biti kronski bankovci Avstro-ogrske banke po 20, 50, 100 in 1000 kron pri nas splošno zakonito plačilno-sredstvo. Ostanejo pa še nadalje v prometu kronski bankovci po 1, 2 in 10 kron. Ti se bodo vzeli pozneje iz prometa. n. Važna posvetovanja v Ljubljani. Te dni so bili v Ljubljani nekateri ministri iz Beograda, ki so jih spremljali tudi razni strekovnjaki-re-ferenti iz ministrstev. Pri tej priliki so bili pozvani v Ljubljano tudi zastopniki naše industrije, ki so lahko pri konferencah z ministri in njihovimi referenti iznesli svoje želje in predloge in ministri, kakor tudi referenti so si ogledali sami več naših industrijskih podjetij v Ljubljani in zunaj Ljubljane. Vse to bo imelo gobovo svoje dobre posledice, ker so se predstavniki naše industrije lahko osebno zmenili z me-rodajnimi činitelji v državi, ti so pa imeli priliko seznaniti se osebno z razmerami. Želeti bi bilo, da se taki obiski ponavljajo, ker to rodi samo dober sad. n. Znamenita obletnica. Dne 15. februarja 1573. leta je umrl g Zagrebu mučeniške smrti znameniti upornik \Matija Gubec, nazvan kmet-ski kralj, ki je dvignil vstajo hrvatskih in slovenskih kmetov proti tujim graščakom, ki so kmetsko ljudstvo nečuveno zatirali in izkoriščali. Kmetska vstaja je bila udušena. ker se kmetje, neoboroženi, neorganizirani in brez veščega vodstva niso mogli upirati rednemu vojaštvu in potem so graščaki neusmiljeno klali, obešali in mučili kmetsko ljudstvo. Voditelja upora, Matijo Gubca, so v Zagrebu posadili na žareč prestol in so ga kronali kot „kmečkega kralja" z žarečo železno krono, ampak njegova misel je živela d^lje in tudi zmagala, ker danes kmet ni več graščakov podložnik, temveč na svoji zemlji svoj gospod. V Ludbregu na Hrvatskem hočejo sedaj postaviti spomenik Matiji Gubcu, temu narodnemu mučenikti in v to svrho se bodo zbirali prispevki po celi Jugoslaviji. n. Koga podpirajo tihotapci? Vsi oni, ki tihotapijo razno blago iz Jugoslavije preko demar-kacijske črte, podpirajo Italijo spioh, posebej pa še reškega pustolovca d' Annunzija in zato bo treba vse one izdajalce, ki podpirajo s tihotap-Bf|om naše sovražnike, še strožje kaznovati: Ljubljanska policija in urad proti veri^niš+vu in tihotapstvu dela zelo pridno in zabeleži lahko tudi lepe uspehe, ampak kaznovati bo treba take izdajalce še strožje, drugače iz Jugoslavije vse odnesejo Italijanom. Proti tem delamržnežem nobena kazen ni prestroga! n. Proti draginji. Sedaj se ne bo več nastopalo samo proti trgovcem, ki predrago prodajajo razno blago in se neopravičeno bogatijo na račun revežev, temveč se bo nastopalo tudi proti onim obrtnikom, ki svoje delo čezmerno visoko računajo, ker je to tudi navijanje cen. n. „Revolucija" v Beotjradu. Zavezniki Italijanov med nami so na delu. To so razni Fran-kovci, Susteršičijanci itd., ki bi radi zrušili našo državo, da bi Italijani lahko prišli na svoje. Pred par dnevi je bil v Beogradu »generalni štrajk", ki je pa trajal samo en dan in že takrat se ga je udeležilo tako malo ljudi, da se v Beogradu niti zapazilo ni, da je »generalni štrajk". In vendar, v Zagrebu se je z vso resnostjo govorilo, da je v Beogradu revolucija in kdo ve kaj vse! Kako je to mogoče? Čisto enostavno: naši notranji sovražniki razširjajo take vesti, da bi provzročali zmedo, potem pa lepo v kalnem ribe lovili — za Italijo, ki si ne želi drugega, kot nemirov v naši državi. No, pa Jugoslovani so pametni ljudje in — niso verjeli. Imeli so prav, ker v Beogradu ni bilo nobene revolucije. Italijanski agenti računajo tako: Tukaj razširimo vesti, da je tam revolucija in potem bo morda tukaj revolucija. Tako neumni pa Jugoslovani res nismo, in se neumnim Italijanom in njihovim agentom lepo sme jemo. , n. ,.Hrabrost" reških Italijanov. D'Annunzi-jevi vojaki počasi zapuščajo svojega voditelja in ker ta vendar ne more ostati na Reki sam, je začel rekrutirati reške Italijane. Ti so pa sicer hudi Italijani, ampak pred Jugoslovani imajo vendar tak rešpekt, da jim niti na misel ne prihaja, da bi se eventuelno z nami spoprijeli in zato bežijo iz Reke v celih trumah — tudi v Jugoslavijo! Ti Italijani so res veliki junaki — z jezikom. n. Italijansko divjaštvo. Iz Idrije v Logatec so peljali italijanski orožniki dva aretiranca, ki v avtomobilu nista bila zvezana. Med potoma, ko se je avtomobil malo ustavil, je eden areti-rancev ušel. Orožnika sta bila jezr.a, ampak' pomagati se ni dalo. Ko je avtomobil srečal nekega človeka, ki je šel mirno po cesti, sta orožnika skočila iz avtomobila, prijela mirnega človeka, odvzela mu legitimacijo in ga uklenila, da se pripeljeta v Logatec in tam izročita dva aretiranca! Divjaki pač ostanejo divjaki! n. Brzovlak Ljubljana-Beograd dobi dvakrat na teden tudi spalni voz, in sicer ob ponedelkih in petkih, iz Beograda v Ljubljano pa ob nedeljah in četrtkih. n. Draginja na Dunaju. Prijatelj našega lista je prejel pismo svojega sorodnika z Dunaja, v katerem mu ta opisuje tamošnje obupne razmere, v katerih se nahaja dunajsko prebivalstvo. Kljub temu, da je uradnik sedmega činovnega razreda, s plačo (20.000 K letno) on in njegova žena ne moreta živeti, temveč stradata in zmr-zujeta. Cene živilom so naravnost ogromne. Moka stane 1 kg 40 do 50 kron, mast 160 kron, govedina 124 kron, prašičevo meso 130 kron, en liter mleka 10 do 14 kron, 1 kg premega 3 do 4 K, drv 2-20 K, 1 par čevljev 800 do 1000 K, obleka 3000 K itd. Res je, da tudi ori nas ni vse najcenejše, toda tisti zabavljači, ki vedno zabavljajo čez razmere pri nas, naj bi šli za 14 dni na Dunaj in prepričani smo, da bodo potem prenehali s svojim zabavljanjem čez našo državo. n. Gozdni delavci. Pri Državni posredovalnici za delo je na razpolago več sto prostih mest gozdnih delavcev za Bosno, pod zelo ugodnimi pogoji. Poživljajo se vsi voditelji samostojnih partij (akordantje), ki bi prevzeli to delo in bi lahko zbrali tako partijo (20 do 40 gozdnih delavcev), da se zglasijo ustno ali pismeno čim prej pri eni izmed podružnic Državne posredovalnice za delo, ki se nahajajo v Ljubljani, Mariboru in Strnišču pri Ptuju. Tam so na vpogled tudi natančni pogoji. n. Demobilizačni material po kmetih. Po kmetih še vedno skrivajo mnogo demobilizačnega blaga. Gospodarska komisija mora pogosto za najtežjih okoliščin poizvedovati po skritih predmetih z lastno policijo. Občinski uradi in žen-darmerijske postaje so v tem pogledu z malo častnih izjem zelo, zelo pasivne. Razni nezdravi oziri in osebna prijateljstva stojijo v ospredju pred uradno dolžnostjo. Pred par dnevi je policija Gospodarske komisije izsledila pri bajtarju Simonu Ambrožu v Zagorici št. 57 pri Bledu 712 kg težak stroj. Imel je skritega pri hlevu v zemlji, gorenji del pokrit s smrečjem. Otroci iz cele okolice so to vedeli, samo županstvo in orož-ništvo ni o tem ničesar slutilo. Opozarjamo naše ljudstvo, da je treba vse blago bivše države, vse, kar je rabila bivša vojska, naznaniti in izročiti Gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo v Ljubljani, Sodna ulica št. 1. Dolžnost vseh javnih oblasti pa je, to komisijo podpirati, ki ima posla preko glave. n. Kaj se godi v Rusiji? Poroča še, da so kubanski kozaki strmoglavili vlado, ki jim jo je postavil general Djenikin in so postavili svojo vlado, tako, da tvori sedaj kubansko ozemlje svojo lastno državo. To je nov dokaz, da je zgrešena vsa politika bivših carskih generalov, ki bi radi poklicali k življenju staro Rusijo. Rusko ljudstvo carske Rusije ne mara, to se je pokazalo posebno z odcepitvijo Kuhana od Djeni-kina, katerega glavna moč je bila do sedaj ravno v kubanskem ozemlju. Z druge strani se javlja, da so ruske boljševiške čete zapadno od Odese prestopile Dnjester in da se že nahajajo na bes-arabskih tleh, t. j. v Rumuniji, ker rusko Besara-bijo držijo v svojih rokah Rumtni. Ubogi Ru-muni, kaj ti zdaj počnejo? Razno. r. Za izvoz nafte v Evropo se je v Batumu (Rusija) osnoval sindikat tvrdk bratov Nobel, Mantaševa, Mozuta in Crnomorsko-Kaspiškega društva. Imenovani nameravajo obnoviti trgovske stike v Evropi s tem za naša tržišča tako važnim proizvodom. r. Švica večno nevtralna. Zveza narodov je sklenila, da se Švica sprejme v zvezo in da se prizna njena večna nevtralnost. To so namreč Švicarji zahtevali kot pogoj, da stopijo v zvezo narodov, ker svoje nevtraln jsri oni nočejo opustiti pod nobenim pogojem. r. Nova ruska protiboljševiška armada. Iz ruskih vojnih ujetnikov na Nemškem se sestavlja nova protiboljševiška armada. Poveljeval ji bo general Gurko, šef generalnega štaba bo pa general Jevremov. Vojake nabira bivši predsednik ruske dume Gučkov. Krizo 2e izkoriščalo. Pariz, 15. febr. (Izvirno poročilo.) Agence Havas poroča iz Italije, da je nastala kriza v Beogradu zaradi nesoglasja glede odgovora na ententin ultimatum v jadranskem vprašanju. Ubožna akcija se izvede v polnem obsegu. Beograd, 16. febr. (Izvirno poročilo.) Kakor znano, je deželna vlada, v Ljubljani zahtevala, da se do konca provede ubožna akcija v prid revnejšim slojerri v Sloveniji, kakor je bila prvotno zamišljena in sklenjena od centralne vlade. Proti izvedbi so se kesneje od strani finančnega ministra pojavile težkoče. Z zadevo se je nato pečala tudi načelstvo JDS. ter z vso energijo podprlo zahtevo ljubljanske vlade. Ministrski svet je sedaj sklenil, da ugodi predlogom deželne vlade in ubožna akcija se bo celotna p r o v e d 1 a. PRESKRBA S SLADKORJEM. LDU Ljubljana, 15. febr. Odsek za prehrano objavlja: „Radi nepričakovane slabe produkcije v domačih sladkornih tovarnah bo dobila Slovenija samo še enkrat maihen kontingent domačega sladkorja. Ta kontingent je že odkazan. Ker je odkazan le majhen kontingent, bo prišla na posameznika le mala količina. Prebivalstvo bo treba odslej oskrbovati e sladkorjem, ki se bo uvažal v prosti trgovini iz inozemstva. Ljubljanska tvrdka Anton Krisper Oolcniale bo pri-četkom marca dobila iz Trsta 10 vagonov atneri-kanskega sladkorja, ki ga bo v sporazumu z odsekom za prehrano razdelila na Kranjskem in Koroškem.Zveza slovenskih trgovcev v Celju dobi ta mesec 20 vagonov sladkorja iz Cehoslo-vaške in 20 vagonov amerikanskega sladkorja iz Trsta, ki se bo razdelil na Štajerskem in v Prek-murju. Cena sladkorju bo 35 do 40 kron za kilogram. Sladkor je treba v inozemstvu plačevati v tuji zdravi valuti, ki je zelo draga. Radi visoke tuje valute je seveda tudi cena, sladkorja tako visoka." Ali ste že plažali naročnino? v LJubljani priporoča sledeče knjige ln časopise: Dostojevski j: Besi. Romanviiveh knjigah. Btoš.30K, vez. 40 * , (netili na 1 40 K. Goncourt Dekle Eliza.Roman. Broš.8 60K,ve*. 11 K, pošt 70 » Jos. Jurčič, Zbrani spisi. I./v. Ured i dr. Prijatelj. Broš. ln K, ponnuia 1 20 K. Stritarjeva Antologij«. Uredil dr. Prijatelj. Broš 16 K, vez. 20 k, pošt 1 20 K Cvetko G o! a r: Rožni grm. Broš 6 K, vez. 9 K, pošt. 70 v. Fran Milčinski: Tolovaj Mataj. Pravljice. Vez 10 K, pošt. 1 K Sič: 0 slov. narodnih nošah. K 3'60, pošt. 60 v. A. Melik: Zgodovina Srhov. Hrvatov in Slovencev. I. del K 12, p«4t H'» v Dr Al Za lok ar: 0 ljudskem zdravja. Broš 4 K, p 70 v. Dr. B Dt-r*: Dojenček, njega ne ovanje in prehrana. Broš 4 K, pošt 70 V Dr J. Demšar: Spolne bolezni. Broš 6 K, pošt 70 v. [ljubljanski Zvon. l/.tiaja v.-vk meneč in prinaša povesti, p-smi u razne članke. Celoletna naročnina znaša 70 K. Knjige In ljub Zvon se naročaju prlTiskovnl zadrugi« LJubljani,Sodna ulica6. Primešaj JUSTIN" krmi. Če živin« krmo lažje in do zadnjega prebavi in popolnoma izkoristi, da se ni koncu nič ue izgubi, če gr dvigne slast do žretja, potem ne pospešuje redilnost, vsled tega težka živina, mast, meso, jajca, mleko. To se doseže, ako primešamo krmi enkrat na teden pest praška Mastin Ob pomanjkauju krm«, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin je liobil najvišje kolajne na razstavah v Londona, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, tia ponovno rabijo. 6 zavojev praška Mastifl zadostuje za K mesecev za enega prašiča ali vola. Hlasom oblastvenega dovoljenja sme Mastin prodajati vsak trgovec in konsumna društva. \ko se pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem nai se naroči po poštni dopisnici v iade-lovalnici Mastina. to je lekarnar Trnk6czy v Ljubljani 6 zavujev (paketov) Mantina za 20"50 K poštnine prosto ua dom. Od tam se pošlje Mastin s prvo poAto n» vse kraje sveta. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI stntayie*a u»ica ste*. 2. pjdPužniCB v Splitu, Trstu, Csloncu, Sarajsuu, Gorici, Cslju Mariboru in Baroaljali; bančna ekspozitura g Ptuju. Delniška glavnica in rezerve okrog T lefon št. 261. K 50,000.000 — Sprejema vloge na kn|iiice in teko« raiun prot ugodnemu obrestovan ju. Kopu] • in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, = vaint in dovoljuje vsakovrstne kredite. = Brzojavni naslov i ,,Banka". I Delniška gUvnlcai | K 30,000 OOO Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana _ « ... . .. .. •* A O.__ICSUnnii Rezerve: okro^ K 10,000.000 Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovifc, Opatija, Split, Sarajevo, Šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj. Borzna uaroeila in jih izvršuje naj- Sprejomat Vloge na knjižice. Vloge na tekefti in žiro-rarun proti naiiigoituejšemu obrestovauju. — Renuii davek plača banka iz svojega. Kupuje in prodajal Devize, valute, vrednostne papirje itd Eskontiras Menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: Ceke. nakaznice in akreditive oa vsa tu- in ii. eincka mesta Daje predujme: na vrednostne papirje in na hlago luže* e v javnih skladiščiti. I»aje trgovske kreiiite i»>d najutrodiieiš-mi l>04T"ji Prevzemal kulantneje. Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon M. 257.