Ste v. 60. Trst, v soboto 1. maroa 1913 Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN ad* ab nedeljah tg praznikih «b 5., ah penedeljklh ah 9. zfvtrs^ ^Manične itev. se prodajajo po 3 nv6. (6 s to t.) v mncgA ^bakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, ?©«tejni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdov-t^čmi, Dornbergu itd. Zastarele it*v. po 5 nvfc. (10 sto*.) &3L.A8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE T Sirokosti 1 Žetone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 «t »m. Ha&rtnice, zahval®, poslanica, oglasi denarnih zavodov pa 98 st. mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka .-»daljna vrsta K % Mali oglasi po * stot. besoda. najmanj pa 40 stok Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave jasnosti". — Plačnje se izključno le upravi „Edinoefci«. Plačljive In tožljivo v Trstu. NAROČNINA ZNAŠA Glasilo po U ti te »g m drufttv« aa salo leto k, pel leta 12 K, 3 mesec« OR;mm br»a dopoalane naročnin«, se nprava ne oitra ttiiiiilH a* MMJsk« litug« ^soiaosTr* mu > m •*!• tote Krm m, u l*t* Krta >-«0 T* Aopfai naj m podajo na arodnidtv« Usta. Ntfntka P,mBB •• aa «pr«Jeiaa)a la raktplal aa aa rrtlcja Barožnino, ogiaa« in reklamacije j« pobijati aa aprav« UBEDNISTVO: Mloa Siertfn BalaM 2« (ftaratal *a»> lada^ateM fen odgovorni uradnik ŠTKFA5 GODHi. kooaoraif Maha „Edinost*. - Natisnila Tukarma .EUUmmT* tadrnga a oinajaoim poroifcvon ▼ Trata. «1mb Oiorgio Oalatti fttav O. iraaflaRnJ rzCm Itev. 541-652. TtUTOH A. TKS?, M TurHi prosijo ia rpir. Rumunska definitivno odHIonila popudbo glede razsodbe velesil. Mednarodni politični položaj. DUNAJ 28. (Izv.) V diplomatičnih krogih se označuje danes mednarodna politična situacija kot nespremenjena. Glede mirovnih pogajanj se zdi, da je pričakovati v kratkem pozitivnih vspehov. Diplomati sicer ne verujejo vestem, da bi se vršila med Bolgarsko In Turčijo separatna pogajanja, ker smatrajo vtlesile za potrebno, da sklene Turčija mir z balkansko zvezo kot tako in ne s posamezniki Vrh tega se vodijo glavne predpriprave v Londonu In ne v kakem drugem mestu. Turška vlada je po svojem londonskem poslaniku, Tevflk paši, pred par dnevi podala veleposlanikom konkretne propozicije, kl vstvarjajo predpogoje za obnovitev mirovnih pogajanj. A velesile so te propozicije zavrnile, češ da so pripravljene posredovati le v tem slučaju, če Turčija že v naprej jasno in odkrito obljubi, da odstopi Drlno-polje In se podvrže odločitvi velesil. Tevfik paša je vzel ta odgovor na znanje in pričakovati je, da bo Turčija ustregla željam veleposlanikov, nakar se bodo neposredno takoj lahko zopet pričela nova mirovna pogajanja. Glede albanskega vprašanja ni javiti ničesar novega. Drugače je z rumunsko-bolgarsklm konfliktom, kjer se porajajo vedno večje težkoče. Rumunska je namreč danes definitivno odklonila poziv velevlasti, naj se pod vrže njih razsodbi, dočim so Bolgari pristali na ta predlog že pred par dnevi. Vele -sile smatrajo, da jim sedaj ne preostaja ni česar drugega, ko navadna posredovalna akcija, ki pa ne bo vsebovala nobene garancije za vspeh. Velikanske srbsko-črnogorske izgube pred Skadrom. BELGRAD 28. (Izv.) Listi priobčuje|o seznam srbskih Izgub pred Skadrom. Pri naskoku na Brdico so Srbi izgubili 200 mrtvih In 670 ranjenih, 20 mož se je zadu šilo med žicami in drugimi ovirami na utrdbi. 640 vojakov so Turki vjeli. Od 4. bataljona 11. polka je padlo 13 oficirjev. Crnogorske izgube so pa naravnost strašne. Pri osvojitvi Bardanjola je poginilo nli manj ko 3500 Črnogorcev. Mirovno vprašanje. PARIZ 28. (Izv.) „Matin* poroča iz Carigrada, da je veliki vezir Mahmud Šefket paša na zadnji konferenci z ruskim in francoskim poslanikom izjavil poslanikoma, da so turški mirovni predlogi jasno in natančno označeni v turškem odgovoru na kolektivno noto velevlasti. Da se sklene mir, je sedaj neobhcdno potrebno edino to, da se velesile obrnejo na Bolgarsko in ji nasvetujejo popustljivost. LONDON 28. (Izv.) Angleška vlada |e potom svojih zastopnikov povprašala vlade v Belgradu, Sofiji in Atenah, pod kakimi pogoji bi bile pripravljene skleniti mir. Porta |e sedaj pripravljena pričeti nova mirovna pogajanja in sicer na podlagi pogojev, Izraženih v kolektivni noti velevlasti. LONDON 28. (Izv.) Angleška vlada Je po svojih poslanikih specijalno povprašala tudi v Belgradu in Atenah, pod kakimi pogoji bi bila Srbija in Grška pripravljena skleniti mir s Turčijo. BELGRAD 28. (Izv.) .Politika" poroča !z Petrograda, da so se vršila zadnje dni med petrograjskim bolgarskim poslanikom Bobčevom in dvema tajnima turškima delegatoma neobvezna mirovna pogajanja, ki so prispela že do jako ugodnih vspehov. Turška delegata sta namreč izjavila, da je Tur-ilja pripravljena odstopiti Drinopolje. — Prvotno so Turki zahtevali mejo, ki bi šla od neke sedanje bolgarsko-turške točke preko Tirnova, Bunar-Hisarja, Lule Burgasa do Enosa; a sedaj so že privolili v črto Iniada-Enos. Na vsak način pa Turki zahtevajo, da ostanejo višine Strandža ob Črnem morju in Dekir Daga pri galipolskem polotoku v turških rokah, ker so te višine velikega strategičnega pomena, posebno važne za obrambo Carigrada. SOFIJA 28. (Izv.) Turška vlada se je obrnila na ruskega carigrajskega poslanika, Giersa, s prošnjo za intervencijo. Turčija predlaga sedaj kot mirovni pogoj črto Iniada-Enos. Bolgarska vlada vstraja za sedaj še vedno na zahtevi po meji Mldlja-Rodosto. LONDON 28. (Izv.) Tukajšnji dlplo-matičui krogi potrjujejo vest, da je stavila Turčija potom ruskega poslanika v Cari gradu, balkanskim zaveznikom nove mirovne pogoje. Pripravljena je odstopiti Drinopolje In ves drinopoljskl vllaj:t. Med balkansko zvezo In Turčijo vladajo sedaj le-še diference glede bodoče bolgarsko-turške meje, a dlplomatičnl krogi so prepričani, da bo končno vendarle mogoče doseči kompromis na podlagi meje Mldija-Enos. (Iniada leži severno od Midije. Op. ur.). Velesile in bo'garsk j - rumunski konflikt. BERLIN 28. (Izv.) Velesile se seda) poga]a|o, kako bi bilo mogoče rešiti bolgsr-sko-rumunski konflikt v smislu določb haaške konvencije. Diplomacija priznava, da je Bolgarska v večji meri ustregla željam velesil glede posredovanja, kakor Rumunska. Velesile bodo radi tega napravile še enkrat kolektivni korak v Bukareštu in pozvale Ru-munijo, da se tudi ona podvrže definitivni razsodbi velevlasti. Za slučaj, če Rumunska tudi sedaj ne ustreže želfam velesil, bodo velevlasti odvezale tudi Bolgarsko od obveznosti. Boj za galipolska polotok. Turški ofenzivni načrt. MILAN 28. (Izv.) „Secolo" poroča iz Carigrada: Turške vojne operac'je na galipolskem polotoku se Še vedno vrše po gotovem vojnem načrtu. Napačno je misliti, da je bil Šarkej v zadnjem času, ko so Turki poskusili izkrcati tamkaj svoje čete, v bolgarskih rokah. Turki so se umaknili iz Ro-dosta zgolj radi tega, da so dobro zavarovali obrambno črto pri Bulairju, a Šarkeja in Miriofita kljub temu niso zapustili. Turški generalni Štab ima namen, kolikor mogoče hitro stopiti v ofenzivo in prijeti srb-sko-bolgarske čete na krilu in od |užne strani. Vsled neprestanega viharnega morja se Je izkrcanje trikrat ponesrečilo, konečno pa je vendar Eaver bej izkrcal 20.000 vojakov. Ta armada fe 21. februarja prodirala proti višinam Perian Tepe, napadla bolgarske predsraže in vse pozicije zasedla. Drugo Jutro so Bolgari in Srbi na vse zgodaj pod vzeli protinapad. — Bitka Je trajala cel dan, ne da bi se Bolgarom posrečilo osvojiti izgubljene pozicije. Četudi turška galipolska armada nima zaznamovati nobenih posebnih vspehov, vendar generalni štab še vedno upa, da se ofenzivni načrt končno vendar posreči: Seveda Je v to svrho treba armado najprej ojačiti, kar Je sedaj glavno delo generafnega štaba. — Vojne operacije na galipolskem polotoku so radi slabega vremena sedaj skoro popolnoma prenehale. Pri Ćataldži se bolgarske čete še vedno polagoma umikalo, pri čemer se neprestano vrše manjši spopadi. Pri Midiji se Je izkrcalo okolu 3500 turških vojakov, ki ogrožajo tamošnje prebivalstvo, proti čemer Je ruski konzul energično protestiral. — Seveda Je popolnoma izključeno, da bi te čete mogle ogroževati bolgarsko armado. Ustreljeni avstrofilski srbski vohun. BELGRAD 28. (Izv.) Danes je bil ustreljen v Belgradu bivši državni uradnik Sve-tozar Gavrilovlć, ki Je bil radi vohunstva v prid Avstrije obsojen na smrt. Pred novo bitko pri Bitolju. CARIGRAD 28. (Izv.) Časopisi poročajo, da Džavid paša, kateremu se Je po bitki pri Bitolju posrečilo pobegniti s svojim oddelkom proti Jugu, sedaj zmagovito prodira nazaj proti Bitolju. Pričakovati Je, da pride tu do nove resne bitke med Srbi in Turki. Prvi oddelki Džavid pašine armade so že zasedli Lerin (Florlna.) Hrabra drinopoljska posadka. DUNAJ 28. (Izv.) „Neues Wiener Journal" poroča iz Carigrada, da so drinopoljskl konzuli protestirali pri svojih poslaništvih proti bombardiranju hiš, v katerih stanujejo tujci. DUNAJ 28. (Izv.) »Zeit* javlja iz Bel-grada, da Je bolgarski general Paprikov izjavil, da Bolgarska ne potrebuje nove srbske pomoči za Drinopolje, ker se bo trdnjava morala udati še preje, predno bodo končana mirovna pogajanja. Zavezniki Imajo na bojišču 345.000 mož. CARIGRAD 28. (Izv.) Po vojaških Informacijah imajo balkanski zavezniki na bojišču seda) 345 000 mož in sicer 45 000 na galipolskem polotoku, 80 000, pred Lute Burgasom, 12 000 pred Čortujem in okolu 100.000 pred Drinopoljem. Neprestano slabo vreme je skoro popolnoma ustavilo vojne operacije. General Paprikov v Belgradu. BELGRAD 28. (Kor.) Bolgarski general Paprikov je danes obiskal ministrskega predsednika Pasića in vojnega ministra Božano-vića in ž njima dolgo časa konferiral. ; Srbska jadranska železniča. BELGRAD 28. (Izv.) V ministrstvu se vrŠe živahne konference o srbski železnici, ki ima steči na morje. Kakor znano, so velesile prepustile Srbiji, da si sama izbere pof|ubno Jadransko pristanišče, katero bo lahko vporabljala za svej prekmorski promet. Albanci proti Italijanskemu časopisju. MILAN 28. (Izv.) Italijanski albanski komite Je izdal proklamacijo, v kateri vehementno napada italijansko časopisje, češ da dela proti Albancem in za balkansko zvezo. Proklamacija poživlja vse one Albance, ki so v italijanski državni službi, naj takoj zapuste Italijo. Bolgarsko sobranje. SOFIJA 28. (Izv.) Danes se Je sestalo bolgarsko sobranje. Voditelji posameznih parlamentarnih skupin so zadnfe dni ponovno kocferirali z ministrskim predsednikom Ge-šovom o situaciji. Vlada Je pozvala poslance, na) v tej parlamentarni sszijl nikar ne provociralo razpravo o kakih vprašanjih, na katere vlada v sedanjem trenotku ne bi mogla točno odgovoriti. Seja klubovih načelnikov. DUNAJ 28. (Kor.) Na današnji seji klubovih načelnikov so vsi govorniki povdarlali, da je neobhodno potrebno, da se prihodnji teden sestane poslanska zbornica, ki mora zavzeti svoje stališče napram raznim aktualnim vprašanjem. Predsednik Je naglašal, da se bo deb?ta o finančnem načrtu v plenumu Že radi tega zelo zavlekla, ker |e priglašenih za zakon o davku na žganje 16 in zakon o osebnedohodninskem davku 75 mi-noritetnih predlogov. Glede termina, do katerega bo finančni odsek končal svoje razprave, so bila naziranja govornikov zelo različna. Tekom debate je izjavil dr. Le o, da bo sklical prihodnjo sejo gališk?ga volilnore-formnega odseka sredi prihodnjega tedna. Poslanec Konštantin Lewicky je naglaša*, da finančni načrt ne bo mogel priti poprej na dnevni red, dokler ne bo razjasnjena situacija v Galiciji. Koncem seje Je predsednik naznanil, da se vrši prihodnja plenarna seja poslanske zbornice dne 6. marca, velikonočno zasedanje pa se prične dne 8. aprila. DRŽAVNI ZBOR. PARLAMENTARNA SITUACIJA. DUNAJ 28. (Izv.) Vsled dogodkov pri poljsko-rusinskin spravnih pogajanjih v Lvovu Je postalo sedaj gotovo, da zbornica ne bo mogla rešiti finančnega načrta Še pred Veliko nočjo. Današnji konvent seniorjev se Je odločil sklicati plenarno sejo poslanske zbornice za četrtek ob treh popoldne. Kot prva točka dnevnega reda pride na razpravo krošnjarska predloga. Verjetno pa je, da pride že v tej seji na dnevni red tudi razgovor o zunanji politični situaciji in sicer na podlagi interpelacij, ki bodo stavljene in na podlagi vesti, da namerava podati brambni minister Georgi izjavo o odpustu rezervistov pri mobiliziranih četah. Finančni odsek bo zboroval prihodnji teden in skušal dokončati svoje gradivo. 13. marca naj bi se pričele velikonočne počitnice, nakar bi se vršila nova 3e]a Šele 8. aprila. Mnogo je pač odvisno od vprašanja, če bo mogoče nadaljevati poljsko-rusinska spravna pogajanja, ki so se včeraj razbila. Poljski poslanci izjavljajo, da upa|o za gotovo, da bo torkova volilno-reformna seja nadaljevala z razpravo. Interesantna debata se Je vnela v pod-odseku proračunskega odseka, ki presoja naročila mornariške uprave v Nemčiji. Sub-komite Je namreč zaslišal kot priče zastopnike prizadetih tvrdk, ki so izjavili, da bi dobila mornariška uprava naročila v Av-sttiji za ravno tako ceno kakor v Nemčiji. Temu stoje nasproti trditve mornariške uprave in trgovinskega ministra Schusterja. Vlada se odločno upira predložiti akte in tako omogočiti jasnost vpogleda in pravično sodbo v tej mlsterijozni aferi. Zato Je bil v odseku sprejet predlog, na] se še enkrat pozove vlado, da predloži akte. Brambni minister Georgi je uvide!, da bi se vlada z upiranjem sama obsodila in je konečno obljubil, da bo še enkrat posredoval pri mornariški upravi in skušal do 6. marca izposlovati predložitev aktov. Do zelo burnih prizorov je prišlo v narodno-gospodarskem odseku, kjer so Čehi in Nemci očitali dr. Kreku, da |e izdelal referat o ustanovitvi centralne zadružne blagajne popolnoma enostransko, zgolj s stališča kmečkih zadružnih blagajn. Cehom in Nemcem se je konečno v resnici posrečilo predlogo spraviti v pododsek, ki bo natančno razpravljal o njej. Narodno - gospodarski odsek Je tudi j ostro kritiziral zavlačevalno taktiko vlade {glede izseljeniškega zakona in zato sklenil j pozvati trgovinskega ministra, da poda na-jtančna pojasnila, kake garancije Je izposlo-i vala vlada pri koncesijoniranju Canadian 1 Pacific RaL!way v varstvo izseljencev. ZBOROVANJE ODSEKOV. Proračunski odsek. DUNAJ 28. (Izv.) Popoldne se je vršila seja pododseka za preiskavo oddaje mornariških dobav. Brambni minister Georgi je odgovoril na razna vprašanja, ki so bila stavljena nanj v zadnji seji. Poslanec Glttckl in Friedmann sta predlagala sledeči predlog: Pododsek izraža svoje obžalovanje, da je vlada preiskavo o oddaji mornariških dobav s tem, da je preprečila vpogled v akte, otežkočfla oziroma vsaj zavlekla. Z ozirom na to naj tudi odsek, upiraje se na zvedeniška mnenja, ukrene vse potrebne korake in sklene tudi postopanju vlade primerne sklepe. Poslanec Bugatto je povdar{al, da tu ne gre za to, če je mornariška uprava dolžna predložiti akte ali ne, ampak le za vprašanje, če ima prav. Govornik Je prepričan, da je ravnala mornariška uprava v najboljši veri, a žalibog ni dosegla onega vspeha, katerega je pričakovala, kajti avstrijsko narodno gospodarstvo je bilo močno oškodovano. Poslanci Kolischer, Choc In Stacčk so ponovno prosili vojnega ministra, naj pri mornariški upravi še enkrat intervenira radi predložitve aktov. Poslanec Schraffi je zagovarjal postopan|e vlade in to tembolj, ker Je vpliv železarskega kartela na odsek prevelik, proti čemer so Friedmann, Nčmec in G ockl energično protestirali. Pri glasovanju je bil sprejet predlog poslancev Giockla in Friedmanna. Prihodnja seja se vrši dne 6. marca. Finančni odsek. DUNAJ 28. (Kor.) Finančai odsek je danes nadaljeval debato o predodkazih novih dohodkov deželnim blagajnam. Prvi je govoril poslanec Resner, ki Je z ozirom na sejo klubovih načelnikov prekini! svoj govor. V popoldanski seji Je poslanec Renner nadaljeval svoj govor in naglašal, da *o deželne finance le radi tega v tako slabem stanju, ker se preveč zapravlja denar, proti čemer je posl. StOizel energično protestiral. Finančni minister Zaleski je izjavil, da bi bilo sploh najboljše, če bi država dohodke iz gotovih davkov obdržala zase, druge pa razdelila na dežele. Ker pa je to za enkrat nemogoče, je treba gledati v prvi vrsti na to, da se odpomore najnujnejšim potrebam dežel in sprejme predlogo. Minister ]e konečno izrazil upanje, da bosta odsek in parlament posvetovanja o finančni reformi kmalu končala, da bo zamogla viaiia uveljaviti zakon o službeni pragmatik! in vprašanja, ki so ž njo v zvezi. Ko je govoril še poslanec Rašln je bil sprejet prediog za konec debate in seja zaključena. Prihodnja seja se vrši dne 4. marca ob 10 dopoldne. Narodno gospodarski odsek. DUNAJ 28. (Kor ) Narod no-gospodarski odsek je na svoji današnji seji izročil vladno predlogo glede ustanovitve osrednje zadružne blagajne 12 članskemu pododseku, ki mora referirati do 15. aprila. Sprejet Je bil predlog, naj vlada kolikor mogoče hitro izdela izsel|evalni zakon. Poslanec Schurff je z ozirom ra razburjenje v javnosti stavil predlog, naj vlada poda v prihodnji seji odseka natančno pojasnilo o plovstveni pogodbi s Canadian Pacific Railwayt posebno o odredbah, ki so v prid izseljencem. Predlog je bil spre|ef. Btaan IL__ Epidemija med vojaštvom v Bosni. DUNAJ 28. (Iz?.) Med mobiliziranim moštvom so se pojavile epidemije. Vojna uprava je odposlala Iz garnizljsklh bolnišnic vojaške zdravnike kot epldemlčne zdravnike v Bosno. Prestolonaslednik v avdijenci. DUNAJ 28. (Izv.) Cesar je sprejel danes prestolonaslednika Franca Ferdinanda v posebni avdijenci. 50 štabnih časrnikov vpokojenih. DUNAJ 28. (Izv.) Prihodnje dni dobi okolu 50 višjih štabnih častnikov obvestilo, da vojna uprava ne reflektira več na njih službovanje. Na ta način skuša vojna uprava imenovane častnike prisiliti, da prosijo za vpokojenje. Tovarna za patronske cevi v Stelnfeldu zgorela. — Velika nevarnost. DUNAJ 28. (Izv.) Danes ob 7 zvečer je Izbruhnil v tovarni za patronske cevi v Stelnfeldu silen požar, ki je tovarno docela vpepelil. Vojaški objekti, smodnlšnlce In skladišča so bila naravnost v velikanski nevarnosti. Alarmirano Je bilo vojašlvo v Dunajskem Novem mestu in vse straže v Stelnfeldu. Požarnim brambam iz okolica se je posrečilo lokalizirati ogenj po naravnost strašnih naporih. Finančni položaj ČeSke. PRAGA 28. (Izv.) Princ Lobkovic je danes odpotoval na Dunaj, da konferira z vlado glede mizernega finančnega položaja Češke. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 28. (izv.) Današnje seje reprezentatske zbornice, ki se je vršila pod predsedstvom grofa Tisze, so se udeležili od opozicije samo kršČ. socijalec Giessweln, Štefan Czabo in baron Sennyei. Predsednik je naznanil, da hoče baron Sennyel govoriti še pred prehodom na dnevni red in zavzeti svoje stališče napram sedanjemu političnemu položaju. Baron Sennyei je utemeljeval vzroke, zakaj je izstopil iz Kossuthove stranke, ne da bi vsled tega postal nezvest svojim neodvisnim principom. Bil je vedno odločno proti obstrukclji, ker stoji na stališču, da je na ta način nemogoče delovati za uresničenje narodnih idej. Sprejeta je bila v tretjem čitanju zakonska osnova o sodstvu o mladini, nakar se Je pričela razprava o zakonski osnovi glede občinskih pašnikov. — Prihodnja seja se vrši jutri. BUDIMPEŠTA 28. (kv.) Danes je grof T sza v posebnem apelu apeliral na opozi-c o, naj preneha z državi in narodu škod-k.i'0 dosedanjo taktiko in začneš pozitivnim vdeleževanjem pri parlamentarnem delovanju. BUDIMPEŠTA 28. (Izv.) Vlada se je sporazumila s predsedstvom zbornice, da se prično razprave o volilni reformi še-le v torek ali sredo, ker parlament še ni končal dosedanjega dnevnega reda. Radi tega bo tudi generalni štrajk preložen najbrže na torek. Vlada je odredila še nadaljne odredbe, da prepreči eventualne izgrede. Prepovedala je vse shode in zborovanja in ukrenila tudi potrebne korake, da ne bodo preveč poskočile cene živil, ki še vedno zelo rastejo. Zaplenjena protidinastična brošura. PRAGA 28. (Izv.) Vlada je danes zaplenila brošuro, ki je izšla v Zurichu z naslovom .Avstrijski prestolonaslednik in vojna". Jubilej dinastije Romanov. BELGRAD 28. (Kor.) Metropolit Dimitrijev je s svojim spremstvom odpotoval v Petrograd, da se udeleži slavnosti povodom jubileja dinastije Romanov. PETROGRAD 18. (Izv.) Petrograjske in moskovske banke so darovale cai^u povodom jubileja dinastije Romanov milijon rublje v za blagotvorne namene. DUNAJ 28. (Izv.) Kakor se zatrjuje, bo cesarja zastopat pri jubilejnih slavnostih v Rusiji, veleposlanik knez Thurn-Valsas-sina. Nemčijo bo zastopal princ Eltel Friderik. Novi italijanski poslanik na ruskem dvoru. PETROGRAD 28. (Izv.) Semkaj je dospel danes novoimenovani italijanski poslanik na ruskem dvoru, marki Cariotti. Ogromne žrtve za nemško armado. BERLIN 28. (Izv.) Vojaška reforma bo stala že letos 1 milijardo mark, vsako nadaljne leto pa 200 milijonov. Pokritje za prvi izdatek se izvrši potom posojila, za nadaljne izdatke pa potom davkov na ded-ščine in dividende. Vrh tega namerava vlada vpeljati tudi indirektne davke za premožnejše sloje. Blodnje naše diplomacije, Slavofili in slavofobi so složni vsa) v enem: v tem, da naša diplomacija ne igra ravno naJČastneje vloge spričo sedanje balkanske krize. Eai iz teh, drugi iz drugih in drugačnih vzrokov: vsi jo obsipljejo z oči- tanji 1 Slavofobi jej očitajo, ker ni takoj zaplesala krvavega plesa proti panslavizmu, ker ni nuliflcirala Srbije, ker ni enkrat za vselej z energičnim dejanjem napravila konec „ruskim intrigam" na Balkanu ! Siovanofili, prijatelji balkanskih narodov, pa jej ne morejo odpustiti, ker ni že iz prvega začetka začela izvajati svoje naravne misije, ki jej izhaja Iz nle lastne geografije in lastne zgodovine. Štejejo ji v največi greh, ne le na škodo balkanskih narodov, ampak tudi na nedogiedno škodo monarhije same, ker ni, čim |e bilo jasno, da mora priti do krvavega obračuna med Turčijo in balkansko zvezo, prevzela vloge zaščitnice nad balkanskimi narodi t Ker pa je že v vsaki knjižici za diplomatske začetnike zapisano, ker je to nekaj tako samo ob sebi umevnega, ker je to ena iz tistih elementarnih resnic, ki jih ne treba Še le razlagati, ker so postulat narave in logike, da mora marveč vsaka diplomacija varovati koristi svoje države: tudi nam ne treba šele dokazovati, katera graja na adreso naše diplomacije Je pravilneja in veljavneja: aH ona slavofobov, ali slavofilovll Pa sa| nam govore dovolj odkrito slavofobi sami: da vidijo največi greh avstrijske diplomacije v tem, da ni bila zadosti odločna in energična v varovanju — nemških interesov. Pri tem pa ne smemo pozabiti, kaj si mislijo naši slavofobi, ko govore o nemških interesih 1 Ne mislijo morda samo na kake nadjonalne interese avstrijskih Nemcev, ampak na interese velikega nemštva, na interese nemške drža v e I! Seveda hočejo pri tem — da bi odvrnili od sebe prav grd odij — dokazovati nekaj, kar je v odkritem navskrižju z resnico : uverjajo namreč, da so interesi Nemčije identični z interesi avstro-ogrske monarhije. Ako ne bi proti tej trditvi govorila že narodnostna struktura naše monarhije, pa izhaja absurdnost takega dokazovanja že iz dejstva, znanega vsakomur, torej neutajljl-vega, da namreč Nemčija že vsied svojega velikanskega gospodarskega razvoja in radi mogočnih svojih tekmecev na severu ln zapadu mora biti se svojo bujno razvito industrijo in trgovino neizprosna konku-rentinja naši monarhiji na — Balkanu 1 Ker pa naši slavofobi vendar ne morejo odkrito pripoznati, da so brezbrižni za interes lastne monarhije, pa pripovedujejo ba|ko o identičnosti interesov Nemčije ln avstro-ogrske monarhije na Balkanu. Ali bajka ostaja le bajka, pa naj Jo mamica v zapečku Še tako lepo pripovedujejo. Na drugi strani pa niti ne treba, da je človek med avstrijskimi diplomati — ti se namreč odlikujejo baje s posebno brihtno-stjo —, da si zna vendar sešteti na prstih, da ima naša država ves svoj interes na čim lepšem razvoju balkanskih držav, ker bi dobila v njih najbolje odjemalce za svoje industrijske izdelke in najboljša tržišča za svojo trgovino. Evo vam pouka iz te najjasneje in najjednostavneje resnice: da smo mi Slovani, da so prijatelji Slovanstva v resnici najbolji avstrofili, najbolji prijatelji avstro-ogrske monarhije. In potisnena notri med to nemško bajko in toli očitno resnico, je zašla naša diplomacija v mučni položaj, v katerem se nahaja sedaj. Se svojimi tradicijami, se svojimi predsodki, se svojim srcem |e na strani Nemcev, da bi tako neznansko rada, da bi bila ona bajka resnica. Na drugi strani pa jej govori trda realnost, da bajka Je le — bajka. Tako blodi revica ves čas baikanske krize med srčno željo in zahtevami realne potrebe. Od etape do etape je v tej balkanski krizi skušala urejevati svoje postopanje v smislu bajke, razvijala silno energijo, postavljala svoje zahteve, od katerih da ne more odjenjati niti za en las, tudi če ima priti do evropskega požarja, in |e potem dosledno — odjenjevala 1 Saj nam Je vsem še v živem spominu l Najprej Je veljalo naši diplomaciji kakor neomajen aksi|om: ohranitev statusa quo na Balkanu, to je, da se meje Turčije ne smejo premakniti niti za en meter. Ta nje volja da Je nespremenljiva, pa naj bo izid balkanske vojne tak ali pa tak. Cim pa so balkanski topovi odpeli prvo svojo veliko pesem, JeženaŠa diplomacija potisnila na stran novi status quo in Je z istim krikom in istimi grožnjami postavila drug aksijom: nikdar in nikoli da ne privoli, da bi Srbija dobila pot do Jadranskega m o r j a 1 Ker pa so se začeli oglašati oni, ki Jim gre za kožo, industrijaini in trgovski krogi, da kontakt Srbije z našim moijem pravzaprav ne le da ne bi bil na našo Škodo, marveč na korist, ker bi nas osvobodil od zavisnosti od madjarskih železnic, Je znatno potihnil ta krik in danes se more govoriti, da Srbija vendar dobi svoj dohod do morja, ne da bi avstriiska diplomacija bogve kako kričala, Kaki Chiumetzky in slične dvomljive politične ekzistence se seveda se razgrevajo radi te zahteve Srbije. Tu pa Je nastopil kakor rešitelj iz zadrege glasoviti konzul Prohaczka, ki |e se svojimi ekstravagancami dal naSi diplomaciji pretvezo — došlo kakor mana z neba — za krik, da mora čuvati prestiž, ugled monarhije. O idealnih interesih sploh ni bilo več govora: edino le afera Prchazka je biia svetilnik, ki Je razsvltljal naši diplomaciji balkanska pota. In tu je naša diplomacija — zmagala. AU ne vprašajte nas — kako! Ob krohotu vse Evrope. Ta etapa se |e zaključila ravnokar z — instra-dacijo slavnega, glorijoznega Prohazke v Brazilijo! Velicega zmagoslovja — smešen zaključek. Prohazka Je odpravljen in naša diplomacija v novi etapi: ali pride svobodna, velika, neodvisna Albanija, ali pa pride polom, k a-koršnjega še ni videla stara Evropa! O kakem avstrijskem interesu, ki bi bil res angažiran pri tem, more zopet govoriti le avstrijska diplomacija v svoji olodnji! Le v toliko Je res tangiran avstrijski interes, v kolikor se je bati, da bomo radi Albanije, te nove državne tvorbe, tega nestvora, morali danes ali jutri res braniti s svojo krvjo svoj gospodarski in državno-politični interes in svoj ugled proti njim, ki nam danes pomagajo na gradnji velike Albanije 1 Tako blodi naša diplomacija! Vsaka nova etapa — nova zmota. Te dni je menila praška .Union*: Duhovi, ki nadvladujejo našo visoko politiko, so v oklepu nekega antislavizma, v strahu pred slovanskim valom na Balkanu. To Je tista ratio movens, ki goni vse blodnje naše diplomacije na Balkanu. Tako Je Slovanski val za našo diplomacijo strašilo, radi katerega se je zgodilo vse to, kar Je v nasprotju s čustvi avstrijske duše in kar bo zgodovina označala kakor zmote politične zaslepljenosti. Ali žalostno Je, da se pri tem vedno pritiska v ospredje — prestiž države. A mi pravimo: ugledu države nI nlkdo toliko škodoval, kolikor naša diplomacija s svojimi bloda-Jami! 1 _ Pogovor o razdelitvi Turčije. u. Vprašanje glede bodočnosti zveze in njene konkretne organizacije Je odloženo za poznejši čas, vendar pa Je vojni dogovor sklenjen za daljšo dobo. Kakor razvidno iz tega, še sedaj ne more biti govora o točni delitvi ozemlja, ker se še ne ve, koliko zavzame zveza v obče in koliko si bo mogel obdržati poedini zaveznik. Nič še ni gotovega, kolika bo Albanija in kaka bo meja med Bolgarsko in Turško v Trakiji in kateri otoki pripadejo Grški ?! Še le, ko bo to rešeno, se bo moglo misliti na določevanje mej. Vse, kar izgubi Srbija v Albaniji, mora dobiti na juguv zapadni Makedoniji. Bolgarska prenaša vedno bol svoje težišče v Trakijo, a Srbija in Grška imata največji interes, da dobi Bolgarska tam Čim največ in zato jej pomagata! Kar se izprva ni mislilo na toliko razširjenje Bolgarske v Trakiji, pač pa na Širjenje Srbije ob morju, Je bilo čisto naravno, da tudi niso mi3lili, da pojdejo južne meje Srbije globlje pod Velesom. Sedaj pa se stvar preobrača in zato Je umevno, da ni bilo težko že sedaj prele-minirano dogovoriti mej med Srbijo, Bolgarsko in Grško v smislu, da Srbija za slučaj uspešnosti vojne v Trakiji, kjer pomagata Bolgarski! Srbija i Grška, obdrži iz-vzemši Albanijo, — prilično vse ono, kar Je zasedla njena armada. Torej zelo ver oj etno vse ozemlje na d es ni o bali Var da rja tako, da bo mejila z Grško, če tudi ni gotovo, da-11 bode mogla nakak način p r i t i d o m o r j a p r i Solunu. Neodločeno je Še o krajinah nad Velesom (in samem starem delu Velesa na levi obali Vardarja), o delu Ovčjega polja ter mestecih Egripalanka, Kratovo, Kočane in Štip. Podrobna omejitev Je pač odvisna od uspehov zaveznikov v Trakiji in od re~ šenja vprašanja glede otokov in albanskih mej. O kakem sporu med zavezniki torej ne more biti govora In razdelitev zemljišča mora koncem koncev izpasti v zadovoljstvo vsakega posameznika. Na to začno govoriti o bodočnosti zveze in o obliki, kako se ima razvijati. Potem pa pride na vrsto vprašanje, da-li se Še sklene posebna direktna zveza med Srbijo in Grško, ali se pa s skupnim dogovorom sklene generalna zveza v kakoršnji si bodi obliki. Vsekakor pa je danes eno gotovo: Zveza ne razpade po sklepu vojne, ker ne more razpasti, niti nimožno, da bi se zavezniki razdružili, ali pa celo trajnorazprli pri delitvi ozemlja. Domače vesti. Odborov« seja političnega društva .Edinost" se vrši v ponedeljek, dne 3. marca t 1. točno ob 3 popoldne v „Slovanski čitalnici". Nepobitna renica je, da se da pravica tlačiti nekaj časa, toda tudi samo nekaj časa, kajti končno pa le prodere na dan in tisti, ki so jej zastavljali pot, se na- V Trstn, dne 1. marca 1913. vadno potem nima|o povoda veseliti svoje krivice. To velja tudi za naše laške liberalce. Koliko hrupa je bilo, ko se je začela na težaških sodiščih uveljavljati jezikovma enakopravnost, ko smo po dolgih bojih dobili Slovenci vsaj tam, k|er naj bi se pred vsemi delila enaka pravica vsakomur, pravice, ki nam gredo po osnovnih zakonik naše države. Italijani, ki so sicer tako zelo občutljive, če se jim tudi le samo zdi, da se kdo misli doteknltl n|ihovlh pravic, so se kazali tu kot najodurnejši samogoltneži, U naj bi edini smeli ukazovati vsepovsod, kjer se Je le kedaj slišala kaka italijanska beseda, češ vse to da je njihova last, njihova nedo-tekljiva narodna posest. Toda pravica je prodirala, zmagovala. Italijani so sicer kričali, bilo je pritožb protestov in ne vemo, česa še, toda ves ta krik se je kmalu polegel, slama protestnega navdušenja je hitro zbakljala, in konec Je bil, da danes ni niti enega, vsaj pametnega, Italijana v Trstu, ki bi se zgražal nad slovenskim sodnim uradovanjem pri tržaških sodiščih, kvečjemu da pogodrn|a kaj kak italijanski odvetnik, ki ne more več zastopati slovenskih strank, ker ne zna slovenski. Le porotno sodišče so Še smatrali Italijani za svojo „posest", seveda z ravno Isto .pravico", kakor prej ostala sodišča, a a sedaj je končno vendarle uvidela justična uprava, da tudi tu ne gre več vzdrževati Italijanom privilegija, do katerega nima|o absolutno nobene pravice, kakor je tudi niso Imeli pri ostalih sodiščih. Italijani se prav dobro zavedajo, da nimajo tu nikakih pred-pravic niti zanje niti za koga drugega, in zato se tudi prav kmalu potolažili zaradi „krivic", ki jim Je baje prizadela justična uprava z uredbo jezikovne enakopravnosti pri tržaških sodiščih, in prav tako se tudi potolažijo zaradi „krivice", ki se jim je baje zgodila pri sestavi letošnje porotne liste. Seveda nekoliko kričati in zabavljati se pač mora, da bi tam gori na Dunaju ne mislili, da se take izpremembe lahko izvršujejo kar tako tjavendan, in končno sta tudi laškoli-beralna poslanca menda tudi izvoljena za to, da „delata", če ne drugega, vsaj — zgago in da na Dunaju vsaj vedo, da ima Trst tudi dva laškoliberalna poslanca, ki imata dolžnost, da zastopata pravice tržaških „clltadlnov di menteu, katerim so baje „tepci*, ki govore slovenski in italijanski, odvzeli pravico do porotniškega posla, kakor pravi „Piccolo". Res čudno se nam zdi, zakaj se „Piccolo" tako huduje na te slovenski in Italijanski govoreče „tepce", zakaj mu delajo v želodcu take težave „gostilničarji in ljudje, ki sade krompir in repo po kraških vaseh", ko ima vendar med svoiiml tako proslavljanim! „cittadini di mente" toliko tega tako zaničevanega kraškega krompirja in o>e tako prezirane člčevske repe, samo da je ta krompir še precej nagnit, repa pa že hudo sklsana! Naj nam le verjame „Piccolo", da nas psovke iz njegovih ust nikakor ne raz-vnamejo, ko vemo, da od vola nI pričakovati drugega nego kos mesa, od Žida pa duh po česnu. Prav tako nepotrebno se nam zdi tudi, da bi zavračali po „Piccolu" že tolikokrat pogreto pobožno željo, da naj bi se ustanovila posebna porota za slovenske sodie okraje v področju tržaškega deželnega sodišča, menda v Komnu, ali Podgradu, aH kje že, samo da bi ostal Trst nedotakljiva domena tržaške „cittadinanze di mente", brez gostilničarjev, pekov, dimnikarjev itd., itd, in bi ta tržaška porota nosila izključni značaj intelektualnega nivoja mesta, ki bi brez „gostilničarjev, pekov in ljudi, ki so Izvežbanl v umetnosti, kako se sadi zelje", poginilo v svoji tržaškolaški lenobi, ko bi ne dobivalo življenja prav odtod. SIcer pa, če vara je porota v tako veliko nadlego, potem pa le vun ž njo iz Trsta in ž njo tudi z vsem, kar Je v zvezi žnjo, deželnim sodiščem itd. ter si napravite za Trst nekaj popolnoma novega; nas, ki tvorimo tretjino domaČega tržaškega prebivalstva, pa menda vendar ne premestite, Če tudi bi nas še tako radi, v Komen ali Pod-grad in nam še vedno ostane neoporekljlva pravica do enakopravnosti našega jezika v vseh državnih uradih. In bodite le uverjenl, da se tej pravici ne odrečemo tudi na vašo najpobožnejšo željo, še manj pa na vaš krik in vik in vaše psovanje. Kakor pa smo že rekli, smo trdno prepričani, da se prav kmalu poleže ta krik ta vik, kakor se Je polegel se vselej, in prej ali sle| pride celo „Piccolo* do prepričanja, da v Trstu ni nikakih „istitutl gludiziari degli Italianl", temveč samo c. kr. avstrijska sodišča, kjer se sme poznati le pravica, ne pa italijanskoliberalna politika. „Minister je obljubil, da preišče to vprašanje", to Je vse, kar sta dosegla oba onorevola, Gasser in Pitacco, na Dunaju, ko sta šla ponovno protestirat proti letošnji porotni listi. Prepričani srao, da to preiskovanje ne bo niti pretežavno niti predolgo-trajno in zato pričakujemo končnega izida tega preiskovanja popolnoma mirno in hladnokrvno. Tako je njihovo — junaštvo! I O posredovanju Crispija istrskim Italijanom v prilog piše „Naša Sloga": Ako se vprašujemo: kaj neki groznega se Je leta 1893. dogodilo istrskim Italijanom, # V Trstu, dne 1. marca 19X3. „EDIKOST" Sf. so. Btrf d m. aioramo priznati odkrito in isktene, a z nam'/na prihodnjo nedeljo, d.-e 9. m^rca t. !., mora priznali vsak nepristr nsici člo^efc, da se jim ni ne poprej, ne ledaj, ne kasneje dogodilo absolutno nič. Italijani so samo nasamarili Crispija, a ta zopet nemškega cesarja, češ, da se v Istri italijanski jezik ne spoštuje tako kakor slovanski, dočim je znano naši vladi in vsakomur, ako le količkaj pozna Javne stvari ob 9 30 dopoldne v prostorih „Tržaškega podpornega in bralnega društva" ul. Tone bianca št. 43, z istim dnevnim redom, ki je bil že naznanjen. Preložitev se Je izvršila radi občnega zbora „Konsorcija čevljarskih mojstrov", ki je sklican tudi za jutri ob 9 30 dopoldne v ulici Lazzaretto vecchio št. 52. Članom naše zadruge se s tem nudi v Istri, najbolj pa Italijanom samim, da je prilika, da se morejo udeležiti občnega zbora bil in da je še njihov jezik vladajoč povsod v pokrajini, dočim Je hrvatski, oziroma slovenski Jezik tu samo trpljen. Neresnice, gnusne laži so se poslužili istrski Italijani proti našemu narodu, pozvavši sebi na pomoč In proti nam največjega državnika Italije in silnega cesarja Nemčije. Proti našemu narodu v Istri, proti 200.000 siromašnih in golorokih Hrvatov in Slovencev Istre, sta stopili v boj dve močni velevlasti s preko 80 milijonov duš! V zgodovini je težko najti večjega — junaštva!! O tukajšnjem zavodu za pospeševanje obrti. Z obžalovanjem moramo grajati, da ni v naših ŠirŠIh krogih prav nisakršnega zanimanja za važen zavod za pospeševanje male obrti, kateri že več let pod nadzorstvom in s pomočjo vlade deluje potom svojega urada, nastanjenega v ulici Lazzaretto vecchio 52. Ta zavod Je pristopen povsem brezplačno vsakomur in vsak dan ter Je namenjen obrtnikom, gospodarjem in delavcem Trsta in Istre. Seveda Slovencev, ki se ne poslužujejo laščine, ne bi videli tam nič kaj radi, ker ta zavod upravljajo in vodijo skoraj izključno itaiijansko-nacljo-nalistični zastopniki, imenovani od tržaškega in istrskega deželnega odbora in od dotičnih dveh trgovinskih zbornic. Gotovo Je, da noče v tem zavodu nihče razumeti niti slovenske besedice, da-si ga vzdržuje avstrijsko ministrstvo javnih del z 20 tisočaki na leto, in prispevata skupno istotoliko vsa istrska dežela in tržaška občina, tako da bržkone niti polovica potrebnega denarja ne prihaja z laških rok. In kakoršna je uprava, tako je tudi uradnlštvo In učiteljstvo in tako tudi njihovo delovanje 1 Vse za laško obrt in doslej še prav nič in za v -jodoče kolikor možno še dolgo nič, ali skoraj nič za slovenske ali hrvatske obrtnike Trsta in Istre I To pristransko delovanje zavoda se tudi jasno izkazuje iz poročila za leto 1911., priobčenega pred kratkim. Izvzemšl nekega čipkarskega tečaja v Vrbniku na otoku Krku, so se vsi (24) tečaji o čevljarstvu, usnjarstvu, krojaštvu in obrtnem knjigovodstvu, vršjli v italijanskih delih in mestih Istre, a 20 samolašklh tečajev v Trstu. — Istotako konsultacije, biblioteka, publikacije, razstave trgovcev, vse ima Čisto italijanski značaj, da-si Je namenjeno za pospeševanje obrti po vsej deželi tržaški in istrski, ki ukupno nimata niti italijanske večine! Da naši obrtniki ne morejo imeti posebnega zaupanja in zanimanja za ta zavod, v katerem se jim stavlja jo največje jezikovne zapreke in težave, Je povsem umljivo in tudi naravno; ae moremo si pa kaj, da ne bi izrazili svojega velikega začudenja na tem, da slavna c. kr. vlada, ki razen izdatne podpore pošilja v to upravo tudi svoje zastopnike, in izvršuje nad tem zavodom svoje nadzorstvo: da ti njeni organi ne znajo uveljaviti principa ravnopravnosti z ozirom na drugo narodnost, ki biva v Trstu in Istri poleg itali|anske! Cas bi že bil, da se tudi v zavoda za pospeševanje obrti spremeni stari krivični zistem ln se reformira na način, da bo ustreženo vsem! Shod volilcev v Kastvu o vseuči-liščnem vprašanju. V nedeljo se Je vršil v Kastvu mnogoštevilno obiskan shod volilcev, na katerem je poročal posl. profesor Vjekoslav Spinčič. Sprejeta resolucija protestira najodločneje proti sklepu proračunskega odseka zbornice poslancev' na Dunaju dne 14. februarja, ki se je izjavil za ustanovitev pravne fakultete v Trstu, dočim je odklonil vse predloge, tičoče se vseučiliščnlh zahtev Hrvatov in Slovencev, obžalovaje posebej, da za ta sklep niso glasovali samo Italijani in Nemci vseh strank, ampak tudi Cehi, Poljaki, Malorusi, in celo tudi en Hrvat! — Resolucija zahteva nadalje, da se store vsi koraki, ki bi nauke in Izpite, položene na vseučilišču v Zagrebu, v najkrajšem času popolnoma izjednačili z nauki in izpiti na vseučiliščih v tej polovici monarhije, ter da bo zadovoljeno tudi vseučiliščnim zahtevam Slovencev. Resolucija obsoja italijanske poslance deželnega zbora istrskega, ker ne dopuščajo, da se brez kakršnih si bodi pogojev uresniči popolna enakopravnost hrvatskega Jezika v deželnem zboru in v vsem avtonomnem življenju Istre, ter odobruje dosedanje postopanje hrvatsko-slovenskih poslancev v deželnem zboru. Zahteva od njih, naj ne odnehajo nimalo v pravicah hrvatskega jezika v deželnem zboru in v vseh avtonomnih uradih Istre ter da pri eventuelnem zaokroženju občin ne odstopijo niti za ped naše zemlje Italijanom. Resolucija naglaša tudi razne lokalne koristi Kastavščine. Občni zbor zadruge „Združenih Čevljarjev v Trstu ln okolici", ki |e bil sklican za Jutri, dne 2. marca, se prenaša .Konsorcija", kjer morejo zastopati svoje stanovske in narodne pravice. Poljaki in vseučiliščno vprašanje »Hrvatskemu Pokretu" poročajo iz Krakova, da Je v onih tamošnjih političnih krogih, ki simpatizujejo z Jugoslovani, glasovanje poljskega Kola silno osupnilo, da-si sicer niso morali čuditi temu, poznavajoči dosedanje delo tega udruženja, ki se ni moglo dosedaj nikoli ničesar naučiti, ostajajoče vedno gluho za govore Jugoslovanov v parlamentu. Četudi so se poslanci v Kolu poljskem menjali In da Je to na zadnjih volitvah dobilo povsem drugo strankarko fizijognomijo, vendar nas tudi gospoda »liberalci" traktirajo istotako kakor so nas „stanczyld". Poročevalec „Pokretov" pa Je doznal, da je znani poljski slovanofil v Krakovu, dr. Marijan Zdziechowski ukrenil korake pri prvakih Koia, da bi pri glasovanju v parlamentu spremenili stališče tega kluba Jugoslovanom na korist! Gospodu Zdziechowskemu moramo biti iskreni hvaležni na njegovi blagi volji. Odkrito pa bodi povedano, da ostajamo skeptiki in da gojimo le malo nade, da bi vspel s svojimi prizadevanji. Saj pravi poročevalec »Pokreta" sam, da se v poljskem „Kolu" pač menjajo osebe, ali eno da ostaja vedno: desinteresiranja za druge Slovane v monarhiji! Če morejo Poljaki ob vsem mučeni-stvu narodnosti na Ogrskem menjavati z Madjari izjave simpatij — česa naj pričakujemo potem mi Jugoslovani ? I Glasbena Sola Šentjakobske »Čitalnice". Opozarjamo, da se vrši danes od 6 do 8 zvečer v „Konsumnem društvu" pri Sv. Jakobu vpisovanje za vse predmete. Razpisana zdravniška služba. Pri c. kr. pomorski upravi v Trstu Je razpisana služba zdravnika v X. činovnem razredu. Zahteva popolno znanje deželnih Jezikov. Prošnje do 15. aprila pomorski vladi v Trstu. Brzojavni promet s Turčijo. Tukajšnje poštno ravnateljstvo razglaša: Zasebne brzojavke za evropsko in azijsko Turčijo se sprejemajo do nadaljnega le na nevarnost odpošiljateljev. Uporaba tajnega besedila, to je šifriranih in dogovorjenih izrazov v zasebnih brzojavkah, naslovljenih v Turčijo, ni dopustna. Zasebne brzojavke smejo biti sestavljene le v nemškem, francoskem, angleškem ali turškem Jeziku. Slovensko gledališče. Fotografije naše čislane gostinje operne pevke gospe Irme Polakove, so že razstavljene v slovanski knjigarni Josipa Gorenjca. Kakor je razvidno že iz slik, je gospa Polakova res izredno elegantne postave. Kot operna pevka ima krasno šolan glas. — V kraljevem hrvatskem deželnem gledališču poje ne le glavnih operetnih partij, temveč tudi glavne operne partije. Z velikim uspehom Je peia gospa Polakova v lanjski sezoni glavno partijo v Puccinijevi „Madame Butterfiy", a v letošnji je šele predkratkim kreirala naslovno partijo v D' Albertovi operi »Hči morja" in dosegla vedno velikanski uspeh. Z gospo Polakovo pride na naš oder ljubimka razvajenega zagrebškega občiustva. Ker so tudi druge uloge v rokah naših najboljših moči, Je tudi razumljivo veliko zanimanje, U vlada za Leharjevo opereto „GROF LUKSEMBURŠKI" Naslovno parti|o poje g. jlličič, Juliette gospica Thalerjeva, Biissarda pa gosp. Unterweger. Popoldne ob 3'30 se uprizori prava ljudska burka s petjem „REZERVISTOVA SVATBA". ki je zelo ugajala pri svoji premijeri in zbujala med gledalci mnogo prisrčnega smeha. Pri obeh predstavah sodeluje popolni crkester bosenskega pešpolka. Vstopnice se dobivajo pri dnevni blagajni „Dramatičnega društva" v „Narodnem domu4'. Tržaška mala kronika. Trst, 28. februarja. Usmiljeni Treves. Gospod Treves Je spravil v opazovalnico za umobolne 301et-nega vrtnarja Pavla Supeka iz Požuna, iz- Dobroznana tvrdka Vittorio Piscm\ Trst ulica Arcata 1, zraven gost. „Alp antico ussaro", opozarja svoje cenj, odjemalce, da je prejela velikansko partijo napravljenih oblak za može in dečke z kolosalno izbero PaitO-Jsv, Ulsterjev, kožuhov, kupljenih pri prvih tovarnah, za prihodnjo jesensko in zimsko sezijo. Prodaja se po tako nizkih cenah, kakor še nlkje- In nikoli Gostilniška in kavarnarska zadr. članoy NDO v Trstu registrovana zadruga z omejenim jamstvom vabi na 4. redni občni zbor ki se bo vršil 1913. v nedeljo, dne 16. marca ob 10 predpoldne v prostorih NDO, ulica S. Frančiška štv. 2 s sledečim dnevnim redom : 1. Pozdrav predsednika. 9. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Čitanje in odobrenje letnega računa. 5. Volitev predsednika in odbornikov. 6. Volitev nadzorništva. 7. Razno. ODBOR. Pripomba. Predlogi, o katerih Be ima na glavnem zbora sklepati, morajo biti doposlani odboru najkasneje 14 dni pred občnim zborom. JHIHii^^^^BHHHHudfliflHKSBMHIHM^ Odlikovana pekarna in slaščičarna Dinko Skerk - trst 2 v XD O -m O ■o o 3 O" O k^.i-VK.ffl l * ."• ** -f /vi g&m '. - —~ .V- v O G- "I C ejt P 03 3 tO CD< Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mline v po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likeiji v steklenicah. Brezplačna postrežba na dom. Kruh in slaščiče se izdelujejo s higijeničnim _ električnim strojem. BRIVEC Andrej Rojic TR8T - ULICA ACQUEDOTTO št. 20. HlglenlSr.a In dobra postrežba. Se prlp«ro6a za ebls* „Slavija" ozn], zavoro«, banka o Prosi Rezervni fondi K 53.7S8J8&-24. Izplačane odškodnine In kap Italije Kros 115,390 603*1. Dividend se je doslej izpl. K 081-85. Po velikosti druga ▼zajemna uvv. m H drlare s vseskozi slov.-narodu« mpm*o. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživete In smrt z manjšajočimi se vpl&Čfi. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najngjlh cenah. Škode cenjuje takoj ta n|-kutantneje. Uživa najboljši sloves* koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. V ulici Carradori št. 4 (vogal ul. Nicol6 Machiavelli) se je otvorila te dni nova, velika trgovina drobnarij v kateri se prodajajo vsakovrstne bižute-rlje, japonske vaze, posode za kavo, čaj itd. katere prihajajo naravnost iz Japonske. ZDRAVNIK Med. Dr. Karol Perničič ordinira od 11—12 Trst, ulica Boaomo 3/IL (nasproti Dreherjeve pivovarne). Glavni zastopnik v Trstu 8. CEGI1AR, unca Cassrma 12, i Zilegi ti- Ib Imzib. vin iplrlt* Hktrjtv h razprodaja na drobno In debela JAKOB PERHAUC Trst, Vin deli« Acque it. 6, Trst (Nasproti Oafft Centrale) ▼oOk tabor francoskega Kampanjo*, peaeffh doooiV nifa Italijanskih tn avstro - ogrskih Tin. Bordoaoa Bnrgundsr, renskih Tin, Mesella In Oh lan ti. Baas, konjak, rasna Iganja tor posebni pristni tropinoTOO, iUtotoo bi brinjOTOO. IsdelU L vrste, dolli Is do-tičnlh krajev. Vsaka naročba so takoj IsttU. Raspe-po povzetja. Ceniki na sahtevo tn franko. iuja so Razprodaja od pol litra npro|. mi Alojzij Povh slovenski urar in zlatar v TRSTU ulica del Rivo St. 26 (na trgu pri Sv. Jakobu) UMETNI ZOBJE »lomftMnl* zobov izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Čormžk V. Tuecher lobasdravaik konce«, zobni tefcaft _TRST — ulloi dali A Caoerma »tav. 13, II. ti. Odlikovana to- nfjpLin Sv-varna sodaviee Ivan pri Trstu, Via S Cilino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tol. 566. oo priporoSa naj topleje olovanokim gostilničarjem, kavarnarjem in dragim odjemalcem soda viČarskih izdelkov v mesta in okolici. V zdraviliščih za bolne na pljučih mod dragimi v Davosu, Arozi in X.eyoini itd. je SiPOHn „ROCHE kot priznano sredstvo v a talni uporabi. Sirolin „ROCHE" ublažuje in odpravlja obolelosti dihalnih organov v raameroma kratkem čaou. Je dobrega okusa. vzbuja tok la izredno ugodno vpliva na sploino stanje Originalni zavoj K 4. Dobiva M v vseh lekarnah. Stran IV. EDINOST" St. 60. V Trstu, dne 1. marca 1913. sel|enca Karola Benisa, ki se Je vrnil z „Martho Washington% in 281etnega Franca Faturja, ki stanuje v ulici Belvedere št. 83. Vsi trije so nenadoma zblazneli. Mesto v Ameriko — v zapor. Ko so pregledovali izseljence, ki hočejo s prvo ladjo odriniti preko morja, |e zapazil stražnik mladeniča, ki se mu nikakor ni bralo z obraza starosti, označene v potnem listu. Posestnik potnega lista, ki je razodeval starost 38 let in se glasil na ime Antona Zorkovića s Hrvatskega, Je trdil, da je on sam Anton Zorkovič, aH tega mu nikdo ni verjel. Ko so ga pa nekoliko hulše prijeli, je priznal, da se piše Anton Rakić, da je še le 20 let star in edino, kar je bilo po potnem listu prav, je bila domovina. Bil je namreč Zor-kovičev ožji rojak, Rakić je kupil od Zorkovića potni list za 50 K, da bi ušel vojaški dolžnosti. Sedaj pa so ga zaprli in Zorko-vić — pride tudi pod ključ. Mar* del. organizacija* Narodna delavska organizacija v Trstu sklicuje za jutri ob 10 predpoldne Javen shod v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška 2. Dnevni red: 1. Slovensko delavstvo v Trstu in organizacija. 2. Kongres „Nar. del organizacije". 3. Slučajnosti. Vabimo slovensko delavstvo, da se v velikem številu udeleži tega važnega shoda. Delavci tehničnega zavoda Sv. Andreja in Sv. Marka so vabljeni na sestanek, ki bo danes v soboto, ob 7 zvečer v društveni dvorani N. D. O., ulica Sv. Frančiška št. 2. Važne izpremembe se pripravljajo v NDO. Razne strokovne skupine, najmočnejše namreč, se osamosvoje. Pretvore se v strokovne zveze, v prave strokovne organizacije: zidarska v .Zvezo Jugoslovanskih zidarjev", pekovska v »Zvezo jugoslovanskih pekovskih delavcev*, lesni delavci v „Zvezo jugoslovanskih lesnih delavcev*, prometni delavci v „Zvezo Jugoslovanskih prometnih delavcev", ženske v „Zvezo jugoslovanskega ženstva". Snuje se tudi „Zveza jugoslovanskih kovinarjev* in „Zveza jugoslovanskih kemičnih delavcev", Vsaka strokovna organizacija bo ustanavljala po vseh jugoslovanskih deželah strokovne skupine, ki bodo podvržene centrali Zveze... Vse Zveze bodo združene v NDO. Vsaka Zveza nastavi sporazumno z osrednjim izvrševalnim odborom NDO strokovnega tajnika, ki bo imel nalogo skrbeti izključno le za ono stroko, oziroma Zvezo, pri kateri bo nastavljen. Glede strokovnih glasil se uredi na podoben način. — Tozadevne reforme so se pripravljale v NDO že davno. Sicer pa je pri tem treba upoštevati, da je imela NDO posebno v začetku mnogo bojev: na eni strani socijalni demo-kratje, ua drugi Italijani in gospodarski nasprotniki itd. Vrhu tega zahtevajo take reforme mnogo sposobnege osobja. Že do bližajočega se kongresa bo urejenih nekaj zvez, ki se proklamlrajo na kongresu. — Glede skupnega nastopa z drugimi delavskimi organizacijami stoji NDO na stališču, kakor je povedano v brošuri, ki jo je izdala lanskega leta: „ Ako se združujejo pod jetniki v močne organizacije, se morajo proti temu postaviti ne samo ena, ampak vse delavske organizacije. NDO gre, če Je potrebno, v gospodarskih bojih v s i k d a r složno v boj z drugimi strokovnimi organizacijami". _ Vesti iz GoriSke. Slovensko gledališče v Gorici. Dramatični odsek „Sokola" v Gorici vprizori v nedeljo, dne 2. marca t. I., v gledališki dvorani „Trgovskega doma" veliko burko v treh dejanjih: „Svet brez mož". Spisala A. Engel in J. Horst. Poslovenil F. Govekar Diletantje „Sokola" v Gorici so si nadeli nalogo, da vprizore letos več iger. Ker nam je tu itak redko dana priložnost prisostvovati gledališkim predstavam, je to misel z veseljem pozdravljati. Kakor je razvidno Iz plakatov, so cene jako nizke, tako, da je res vsakemu omogočen vstop. Igra je poznana In je dosegla na dru-zih odrih lepe vspehe. Polna je komičnih zapletljajev, tako, da človek sploh ne prihaja iz smeha. Ker se vrši predstava na nedeljo, Je upati tudi na veliko udeležbo iz okolice. Kdor se hoče prav pošteno nasmejati naj pride v nedeljo v „Trgovski Dom". Soška podružnica SPD, bo imela svoj letni občni zbor dne 6. marca ob 5 popoldne v čltalnlških prostorih v Tolminu. Razen običajnih točk so na dnevnem redu še: izprememba pravil v smislu dopisa osrednjega odbora in pa nove volitve na-Čelstva za prihodnjo triletno dobo. P. n. Člane prosimo, da se udeleže zborovanja v čim večjem številu. — Ako bi se ne mogel vršiti napovedani občni zbor vsled premale vdeležbe, vrši se uro pozneje istotam drugi občni zbor z istim dnevnim redom, in bo sklepal ob vsakem številu navzočih članov. Iz Tomaja. Podružnica CMD za Toni a J in okolico sklicuje svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 2. marca 1.1. ob 3 po-poteto" v nfcčlr^kl pisarni. N»dpfamo se, da te tiru&Ueiiiki v č rn 6.t;i'u udeleže tega oLiniiga iboia. □□□□□□□□pnnnnnDnannaDDnDannaaaaa* i MALI OGLASI • MALI OGLASI M lafunijo po 4 rln. * besedo. Maštao tiskane besed« enkrat - - vet Najmaruia pristojbina «0 vin. j ......... Plača se takoj Inseratnemn oddelku. ; pru-irii-ii-irif-inrinnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnn zmožni nem- Stalni krajevni agenti, ščine, se sprejmejo ali pa nastavijo s Btalno plačo za prodajo v Avstro-Ojrrski dovoljenih srečk. — Ponudbe pod „Merkur", Brno, Neugasae št. _324 Prnrialn v naJem 86 razne gostilne. 1 ■ UUoJU kavarne, mlekarne in drugi obrtni obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje Kolar5ič, kavarna Corso od 9—11, 3—6, telefon 6t 825. 417 ftncnnrllPiO iSCe elažbe kot prodajalka ali UUopUUlUlScI blagainičarka. — Pouudbe pod ,Ljudovladau na inseratai oddelek ^Edinosti-. 421 Gospodarsko društvo rolca" išče voditelja za društveno gostilno. Ponudbe se sprejemajo do 10. marca. Za informacije obrniti se na Frana TroSta, 8v. M. M. zgorrja 5t. 149 419 Trgovino usnja v Sežani pr;0 pokojnem Franu Macaroln, kar slavnemu občinstvu vljiidno naznanjam in se najtop>ie priporočam vdani Boltežar Mihelčič, čevljarski mojster._435 Barkovlje-Bovedo, p. «" plačujoče najemn neko posestvo s poslopjem in 1500 sežnji zemljišča, zasajenega s trto, gOBtiina in obrtni list. ZadDja cena K 10 000. Ponudbe na naslov: Eitore Ferlatti, ul. S. Giovanni 9. 444 Izvežban korespondent, To" nemškega in laškega jezika, z dovršeno tehniko, tudi zanesljiv računovodja, ponuja na podlagi izvrstnih Bpričeval svojo službo. Prijazni dopisi inseratnemo oddelku „Edinosti" pod .Kcre^pondent". 380 Išče za uradnega slugo zanesljiva eseba, ki zna v govoru in pisavi hrvatski ali slovenski in italijanski jezik. PrednoBt imajo osebe, ki so bile že v podjbni službi. Ponudbe in spričevala je nasloviti na glavno pošto v Trstu, poštni predal 601._441 Ql#lQ HiĆnO v hiši 5t 21 ul Torre bianca, ki OKlaUlduO bi se preuredilo tudi v druge namene, ae odda za 24. avgust v najem. Pojasnila tam v I. nadstr. deBno._445 Qflhn 'eP° meblirano se odda takoj pri slo-OUUU venski rodbini. Ulica Giovanni Boccaccio It. 5, II nad. vrata 11. v bližini južnega kolodvora 451 flHH51 CD lePa meblovana soba, prosti vhod z U U Ud od mostovžem, pečjo in dobro hrano odlični osebi. Belvedere štv. 57, II levo. 452 Piianinn ^rne ^arve, nov> izvrsten glas in me-I Ijdlllllu haniko iz Nemčije, je na prodaj po nizki ceni. Belvedere 57, II. 453 Pncniosi Slovenka, srednje starosti, izobražena, UllOjJlud, želi dopisovati oziroma se seznaniti z gospodom v državni službi. Pisati je treba pod : ,,Grunzing", poštno ležeče, Dunaj, Bz. 19. 449 Ifllhifliolfn posodje, popolno, iz aluminija, za IVUIIIVIJoKU K 35'—, Železnina, Be proda ja ul. Caserma 14. Umberto Oesca. 2313 lf»fl Šolnina IVAN GOBUCAN, Trst, ulica lVrUJaUlll|/a Pasquale Bevoltella ali Chiodino in Monte št. 27, I. nad., se priporoča cenj. občinstva za vsakovrstna delt. Solidna postrežba, velika izber najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju. _ _7728 Cnfrnp^fn Antona JerkJča naslov: Trst, ul ruiuyrala delle Poste 10; Gorica, Gosposka ulica 7. 4444 Trgovina kuhinjskih = potrebščin s=s Trst, ul. Commerciaie 3. Velik izbor kuhinjske in sploh hišne priprave, poreelane in ste* klovine, luei in lesenih priprav. V mesnici u Trstu, Campo t. Glacomo štev. 5. (uiša delavskega konsumnega društva) se prodaja meso prve vrste goveje, telečje, jagnjetina in perutnina iz Štajerske. Udani AtfDRliiA VIA2TELL0. Anton Mahne, trgovec Trst, ulica deli' Istrfa št. 4 b podružnico na Greti 275 v hiši g. Gombača. Priporoča si. obČinBtvu svojo trgovino vsakovrstnega koloni-i i jalnega blaga r i na drobno in na debelo. Postrežba na dom. SVOJI K SVOJIM I Knjigarna in trgovina papirja E. Stadler Trst - Via Belvedere Štv. 2. fm« veffVn l^horo vseli slovenskih, Kitmških italijanskih iccutnov. Novo pogrebno podjetje, Trst (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON St. 14 02.) Prevoz mrličev na vsa kraja Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opfllne it. 170 ; T. VITEZ v NabreZInl na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghore); F. BRNETlO v Skednju. ■■■■ Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj luksuijoznih. Krasna izbira vencev iz umetDega cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste jz kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolani, obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja uL Tesa št. 31. telefon 1402. Družabnik in uoravitelj M d T I B I L J. Ker ni bil občni zbor, sklican za dne 26. februarja sklepčen, sklicuje Obrtnljsko društvo v Barkovljah svoj redni občni zbor ki se bo vršil v soboto dne 15. marca ob 8 zvečer t društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1) Nagovor predsednika. 2) Poročilo tajnika. 3) Odobrenje letnega računa za leto 1912. 4. Slučajnosti. 5. Volitev načelstva. BARKOVLJE, 1. marca 1913. Za odbor: Svetko Martelanc, Anton Vodoplvec, preds. tajnik. NB. Ta občni zbor je sklepčen ob navzočnosti vsakega števila članov. rženi Kruh Z Sili Z (Wiener Kornbrot) tečen in redilen ter ostane po S dneh enako Bvež in sočen. — Ta kruh razpošiljamo po 36 vin. kilogram. Gndlonska pekarna, d. d. Zagreb, Dalmatinska ul. 11. Iščemo marljive krajevne zastopnike. U! W ODLIKOVANA tržnJKn prodajalna oM ULICA OIOSUČ CARDUCCI §T. 21 Razun različnih izberov najfinejših moSkh in £ea akih obuval po aajnitjih oeaah se prodajajo tudi po izrednih cenah : Usnje Bozcalf s trakovi . . . . po K 10 - Usnje Boicalf z elastiko . . . . po K 10 - Usnje Bozcalf oblika Derby . . po K I0 5C Usnje Bozcalf z zaponacnl Trlumpb po K 10 50 Enaki za dečke 1 K manj. - Vsakov. blago L vrst«. Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. Back & Fehl spIoSnl nniformskl zaood Trst, Acquedotto 12 Izdelovanje uniform, livrej in oblek po meri G. Ferluga - Trst via Barriera vecchia 31 priporoča velecenjenemu občinstvu svojo slaščičarno = vedno oskrbljeno s svežim blagom, vseh vrst slaščic in konfeture. — Vsakovrstni likerji in vina v steklenicah CENE JAKO ZMERNE. POSTREŽBA TOČNA Sprejema vsakovrstna peciva. Anton Novak, brivec v,-.™' vedere St. 57, ie toplo priporoča cenj. slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIMI 2661 G. H KLA\ Trst. ulica Glovcnnl Boccaccio 9.14 priporoča cenj. občinstvu svojo novo odprto trgovino jestvin in kolonijalnoga blaga. Vino in likerji v Bteklenicah ter pivo. Cene zmerne Postrežba na dom. Lekarna Brelih u Sežani Ribje olje I. vrste I steklenica K 1*20 3 stekl. po pošti vsa franko 4 50 K. Obiiž za kurja očesa 20 viaarjev. - Neoporekljivo sredstvo. -- Krojačnica Vek.Terzo Trst, ulica Fonderia štev. 4, 1. n. Priporoča se c. občinstvu ca vsakovrstna dela. Solidne postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroj o Bogata izbera najnovejših angleških vzorcev. SVOJI K SVOJIMI II Kavarna M a Pr> rojanskih obokih Mf B (al Volti dl Rolano) Tel. 19-34 U U ima na razpolago vsakovrstne ^^^^ likerje tu- in inozemskih tova-T( ren, sladoled in vedno sveže ^^ pivo. Poleg tega ima vsakovrstne slovenske, italijanske, nemške, češke madjarske časopise in revije ter ilustracije. Dva ljarda. Postrežba točna. Cene zmerne. Snaga zajamče Proti kašlju, grlo bolu, katarju, hripa vosti, upadanju glasu itd. itd. zahtevajte vedno Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, propovedni-klh. učiteljih itd. — Dobivajo se v Skatljicab v Prendinljevi lekarni v Trstu, Via Tiziano Vecellio št. 22 in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. - Škatljioa stane 60 stotlnk. Pekarna in slaščičarna Onorato Furlani Trst, ulica della Guardia 24-. Kruh večkrat na dan svež, raslične moke, vse vrsti biskotov ter prodaja raznih vin in likerjev v steklenicah,