Gospodarstvo, Kapifalistična ,,l/iniria<4 v Ptuiu. Ona sicer pravi, da je delniška družba vinogradnikov. Boljše bi pa bilo, ako bi rekla, da je delniška družba za izkoriščanje vinogradnikov. Do danes še namreč ni dokazano, da bi banke in delniške družbe bile prijateljice kmetskega ljudstva in revuejših slojev. Pač pa opažamo vsepovsod, da se banke in akcijske družbevsesavajo kakor deteljna predenica (grinta) v narodno gospodarstvo in da kot pravi paraziti živijo od pridelkov kmetskih rok in da se hranijo od kmetskih žuljev. Pogubonosni upliv kapitalizma se opaža na vseh kon- cih in krajih naše države. Poglejmo si samo položaj na šega žitnega trga, kjer banke in velekapitalistične dru-žbe pokupijo ob času žetve vso razpoložljivo blago inga potem prodajajo po ogromnih cenah. Poljedelec alikmet nima od svojih pridelkov nobene koristi, čeravnoje on oral, on sejal, on trepetal pred vsakim hudournim oblakom, čeravno je on žel in mlatil. Trpijo pa tudi vsi tisti, ki morajo žito, moko kupovati. To so razni sloji našega naroda: državni uradniki, učitelji, fabriški de-lavci, viničarj td.i Oni morajo to blago drago plačevati, razlika med kupno in prodajno ceno, dobiček, pa ostanebanki, akcijski družbi. Da ima Jugoslavija kot agrarna država tako neznosno visoke žitne cene, je v prvi vrsti kriva špekulacija bank in akcijskih družb. Slovenski kmctski vinogradniki še do danes niso občutili blagodara vinarskih akcijskih družb in delovanja bank na tcm polju. jPtujska »Vinaria« hoče začeti. Gnezdo si je dobro izbrala. Ležeča med slovenskimi,haloškimi in ljutomerskimi goricami misli, da bode v kapitalistični ljubezni objela vse vinogradnike. Pa ne bo šlo. Naši vinogradniki nočejo iti v nastavljeno kapitalistično past, teravno je »Vinaria« poslala svoje prospekte vsem denarnim zavodom Slorenije. Vsi vedo, da je vsako kapitalistično podjetje zmožnu na podla gi svojih milijonov (cVinaria« zviša svoj kapita) Jui 10 milijonov kron),da nakupi ob času bratve :n tudi p«zneje velike množine mošta ali vina po najnižji cera od revnih in najrevneiših vinogradnikov, ki rabijo brezpogojno denar za. &olu ^I.'lj.;:j: ":i plačevanje d*fkov, V velikih sodih in kleteh se potem to vino pod nadzorslvom kapitalističnih državnih vinarskih stroko^jakov sezori in tvori konkurenčno maso napram diugitJ vinom. Vsled cenega nakupa pa se bodo cene oslalih vin slalno pritiskalc k tlom, in posameznim vinogradnikcaa ne bo več mogoče konkuriratii z milijonskim kapitalom.«Vinaria« bo seveda tudi nastavila cel n>j \inskib agentov. Ti bodo hodili cl k:^:. :jt do krčmarja, od trgovca do trgovca ter mu ponujali svoip '.!:•.""> ^a podlagi prinešenih vzorcev. Tako se bo polagoma zgedilo, da bodo začeli izostajati kupci naših. vin. Do sedaj 60 prišli trgovci in krčmarji na deželo, na kmele, kakor smo dejali, in so tukaj kupovali po dnevnih cenah di rektno od vinogradnikov. Odslej bo drugače, ako MTia dajo milijoni. Postali bomo hlapci kapitala. Edino sredstvo, da se rešimo kapitalističnJL kug, so kmetdce zadruge. Kakor smo se pred 30 leti rešii po tom našib kmetskih posojilnic raznih oderuhoT, tako mornir :¦;¦.¦.. aj potom gospodarsldh zadrug rcšiti izinozgava\s. i po kapitalu delniških drnžb. Boj me bodi vež lako težek, kakor nel.naj, ker že imamo mosečne < inizacijo — Zadružnr Zvezo y Ljubljani ia (Sa^i Zii^ružni Savez v Bergradu. Kmcti; !ca podn^nica Maribor in okoliš ima vme~ deljo, due 14. 1. m., v učni dvorani vinarske in sadjarskc šole občni zbor z naslednjim v .oredom: 1. Poročšlo načeliiikovo. 2.Pregledcvanje raču.a. 3. Volitev novega udbora. 4. Volitev delegatov za ol;aii z!.or Kmetijskc družbe. 5.1'reJlogi za. delokrog podružnice in za glavno skupščino. 6. Poučno ogledovanje vinarske in sadjarske šole. Začetck ob 9. uri. Vsi udje podružnice se mijc-o vabijo, da se udeleže zborovanja. Nima samo podrufaica dolžnosti do članov, imajo jih tudi ti-le do podružnice; ena izmed njih je, da se odzovejo, kadar jih odl>or vabi. — Odbor. Prvi plemenski sejm za bike v Št. Jurju ob juž. želemfci se je vršil dne 19, aprila 1922. Prignalo se je. skupno 21 bikov in sicer v starosti 3—6 let, 11 v starosti 1 en četrt do 2 let in 5 pod enim letom. Število dogona je z ozirom aa  posledice suše bilo zadovoljivo. Kakovost bikov je bila v splošnem dobra, nekaterih posestnikov (Mastnak, Frece,  Rozman, Ocvirk) se lahko klasificirajo s prav dobro. Ven dar bo pa v prihodnjosti treba še dosti dela za izjedna čenje tipa. Na tem plemenskem sejmu se je nakupllo sa lanskoletne prošnjike pri Kmetijski družbi 7 plemenskih bikov. Cene so se ravnale po kakovosti in pokolenju io sa bile povprečno 10—15 odstotkov višje kakor so sedanje običajne mesarske cene. Najvišja kupna cena je bila 15 tisoč 600' kron, najnižja pa 7500 kron. To prireditev, ki je prva v Sloveniji, je obiskalo veliko število interesentov ia kupcev iz vseh okrajev, kjer se redi pšenično-sivo govedo. Če bi bilo zadosti pripravnega materijala, bi se bilo lahko sklenilo vsaj še petkrat toliko kupčij kakor se je. Iz tega se jasno kaže, da so take prireditve v prihodnjosti za oešo živinorejo velikega pomena. Vsekakor je napravljen pi*vS korak in upati je, da bo pri drugi prireditvi prihodnjo pomlad zadostno materijala na razpolago. Prijetno iznenadeni smo bili nad prostovoljnim prigonom krav in telic; obiskovalci so s tem dobili verno sliko kravjega materijala. To delo je organiziral živinorejski odsek kmetijske podriižnice v St. Jurju ob juž. žel. Prignanih je bilo 54 krav in 17 telic. Splošen vtis je bil, da je podlaga za vzrejo dobrih bičkov primerna. Živinorejski nadzornik Zidanšek je imel kratek pouk o nadaljnem delu. Priporočal je, da izbira živinorejski odsek najboljie molznice, jih zaznanaenuje iu vpiše v matično knjigo; potomci od teh odbranih živali naj se redijo vsi za pleme. Za te krave naj se odberejo najboljši biki. Uvede naj se poskusna molža in gospodinje na| se ne ustrašijo, vsakih 14 dni zmeriti mleko od vsake krave in to v mlečni zapisnik zapisati. Le tedaj, ko jborao imt;li o pokolenju vzrejenih bikov zanesljivih podatkor, smemo računati, da bo kupec zadovoljen in bo rad segel globeje v žep. Solidno in vstrajno delo se povsod ceni, la$i tukaj bo in mora prinesti uspeha. H koncu so se razdelile nagrade, ki jih je dovolila pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani za dobro vzrejo bikov in sicer Stiri po 200 dinarjev in dve po 100 dinarjev. S to prireditvijo je napravljen prvi korak k osamosvojitvi gJede nabave plemenskih bikov. Je to še le začetek. Živinorejci, ne ustrašits se zgoraj začrtanega dela; zavest, da delamo za pravi aotranji napredek naše mlade domovine, naj nam bo zvezdavodnica. 2ivinska kuga v naših obmejnih državah. V nažih sosednih državah, kot v Madžarski, zlasti v Rumuniajl je začela v zadnjih tednih razsajati goveja kuga, ki je v teh državah povzročila že niilijonsko škodo. Uvoz živine iz Madžarske in Rumunije v našo državo je začasoo prepovedan. Na svinjski sejni v Maribor dne 28. aprila 1022 M je pripeljalo 135 svinj in dva kozliča. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 400—600 K, 7—• tednov stari 000—900 K, 3—4 mescev stari 1000—1108 kron, 4—6 mescev stari 1300—1400 K, 8—10 mescev stari 1500—1600 K. Pol pitane mrtve teže 1 gk 65 kron, plemenske, 1 leto stare komad 2000—2100 K. Kozltei komad 220 K. Uporaba umetnih gnojO (Nadaljevanje). Kalijeva ametna gnojila. Kalijeve soli se kopljejo t Nemčiji ln sicer v Meklanburšekm, Tburingiji in drugih krajih 200—700 metrov pftd zemljo. Koplje se ta zelo različne soli, v glavnem pa kafnit, Carnalit in Silvinit. Kako izgledajo? Vse te soli imajo podobo dobelozrMte soli, Tečkrat umazanobele barve, včasih tudi rdečkasto ali rjaTkasto Na zraku vsrkavajo vlago in se strdijo. Zato sc morajo shranjevati le na zelo suhih prostorih, sicer postanejo trde kot kamen. 7 Eajnit. Najseč se je pri nas uporabilo tega umetnega gnojila fttfavea Tomaževe žlindre. Vsebuje povprcčno 12 odstotkov J&aHjft. Sestoji iz klorovoga kalija in žveplenokisle ma3gaezJje. Kalij v njem je v večji množini vode topljiv. Kako deluje? Deluje precej hitro, a tudi dalje čafca, ker ga zemlja razven močno peščene, dobro drži. Cas gnojenja? Na travnikih se vporablja že v jeteeni aM zgodaj spomlagi. Na njivah ga moramo trositi f&recej časa pred setvijo, ker vpliva velika množina klora »f«l*ibo na kaljivost in dokler se isti nahaja še v zgornjem Melu zemlje tndi postaja zemlja skorjasta in se pogostoma jtako s&rčk, da je kalčeku težko prodreti na dan. Na kakšni zemlji? Vse lahke, humozne in močar*ae zemlje so revne Ba kaliju in poplačajo kalijevo gnojenj^ 'izvanredno. Težje zemlje imajo pogosto dovolj kalija, vensiar se tudi tam gnojenje s kalijem dobro pozna. Kakšnim rastlinam? V splošnem so vse rast>2ae bvaiežne za kalijevo gnojenje! So pa gotove vrste rasttSin kot n. pr. vse zeljnate vrste, krompir, sočivje, detelje i atravniške rastline. Izmed žit najbolj rž in ječmen. Vin!i»ka trta in lobak se s kajnitom ne smeta gnojiti, ker imata '*a tom slab okus. Tudi ajdo ne gnojimo s kajnitom, ker ga vae moremo trositi dalje časa pred setvijo. V fcakšni množini? Uporabi se ga toliko, da pri'Me na 1 hektar to je 10.000 kv. metrov 30—100 kg čistega k&lija. Tiorej kajnita 3—8 stotov, kalijeve soli 10. odstot. "'Camalit in Silvinit se pri nas sploh ne uporabljata. '"""'¦""'"¦"" "~ _jq odstotna kalijeva gol. ¦• To sol uporabljamo pri nas irajveč, ker pride radi drage prevožnje 1 kg kalija tukaj najceneje, ker 100 kg odgorarja 300 kg kajnita. Pripravljajo se v tovarnah iz kali';eviJx izkopavin, mnogokje se najdejo že tudi v rudnikih Tisoko procentne soli. V kakšnih slučajih je boljše rabiti 40 oditotno kalijevo sol kot kajnit? 1. Vsled visoIcifa preroznib stroškov, kot že omenjeno. 2. Pri tobaku, vittski trti in krompirju je boljšc rabiti kalijevo sol. 3. Pri .ežkih zemljahj ker ne postanejo tako skorjaste. 4. Če se kaiij rabi tik pred setvijo, ker ne ovira tako kaljenja. imamo pa še eno vrsto in sicer žveplenokisli kallj z *8—52 odstot. kalija, ki se pa pri nas malo uporablja. Fosforna uinetna gnojila. i SuperfosfaL Superfosfat se napravlja iz minera¦JSj, fci so bogate na fosforokislem apnu v prvi vrsti iz niiaeraJija fosforit in kosti. Fosforit se koplje v bližini ILutticha v Belgiji, ob Sommi, v Karolini in Floridi vArae:riM, pri Ambergu na Bavarskem, na Jamajskem otočju itd. Uporabljajo se nadalje človeške (na nekdanjih Napole2BOvih bojiščih so se v to svrho nabirale kosti) in živalske iosti, kostno oglje iin pepel, ker so bogate na fosforokis¦.tan apnu. Fosforiti, oz. kosti se polivajo z žvepleno kislitota se pripravlja tako težko razstopna fosforova kislina v iahko razstopno. Superfosfat je zelo različno barven, aajveč svetlo, do temnorujav. Ne stne biti preveč mazav, •iHa. se da trositi. Fosforna kislina v njem je vodorazstopna. Kako deluje? Deluje naglo, zemlja fosforno kislino •Eočno vpije in jo, razven peščene, tudi drži. Kedaj uporabljati? Uporablja se navadno s *etvijo in se najbolje podbraua. Na kakšni zemlji? Hvaležna zanj je vsaka zem3Ja» najbolj težja, ker tam kostna moka in Tomaževa žlinCtra zelo počasi učinkujejo. Sakšnim rastlinam? Vse rastline so zanj zelo Araležne, najbolj pa take, ki imajo kratko odmerjen čas za rast, in to so: repa, ajda itd. iV kakšni množini Imamo 16—18 odstotne super"ftsfate. Mineralni (rndninski) superfosfat je lGodstoten, koitai pa navadno 18odstotni. Rabi se ga kakor kalije, da priie od 25 do 10 kg fosforne kisline na 1 ha, Torej 2 do 6 stetor* Tomaževa žlindra. Napravlja se iz žlindre, ki preostane pri napravi želela in jfekla in je to napravljanje izumil Anglež Thomas 1. 1876 in se zato po njem imenuje. Njegova iznajdba je omo- gočila napravo železa tudi iz močno fosfornih železnih rud, katere prej ni bilo mogoče uporabljali. (Dalje prihodnjič.) Zitne cenc v Vojvodini so bile zadnje dni sledeče: pšenica 1650 K, koruza 1120 K in oves 1170 K. Poročilo Hmelj. društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Žalec v Sav. dolini, dne 1. maja 1922. Skrajno neugodno \Tcme meseca marca in aprila je zdatno oviralo vsa dela v hmeljiščih. Le s skrajno silo se je izvršila rez in postavljanje drogov še ni končano. V obče se lahko reče, da je rastlinska korenika dobro prezimila; pri odkopavanju so se letos našli že izgotovljeni eksemplarji hmeljskega kebra — phinthus porcatus — kar je izvanredno hitro; morda je to dej ¦ stvo povzročila lanska suša. Kupčija počiva popolnoma. Le nekaj zanimanja za stari hmelj je bilo nekaj dni. Izvoz našcga lesa leta 1920. V letu 1920 smo izvozili iz naše države raznovrslnega lesa, skorje, oglja, smole itd. v vrednosti 396 milijonov dinarjev. V Italijo smo iz važali lesa, katerega vrednost je znašala 279 milijonov dinarjev. V istem letu se je uvozilo v našo državo lesa v vrednosti 28 milijonov dinarjev. Izvoz našega lesa v Egipt. Po poročilih iz Egipta je postal izvoz našega lesa v Egipt zopet zelo živahen ter je že večji, kakor je bil pred vojno. Svojčas je imela Rusija na lesnem trgu v Egiptu glavno besedo, zatem je pa prišla bivša Avstro-Ogrska, nadalje Bosna. 2e za časa svetovne vojne je prenehal uvoz lesa iz Rusije v Egipt, istotako iz Avstro-Ogrske. Sedaj pa izvaža Bosna zelo veliko lesa ne samo v Egipt, ampak tudi v druge države ob Sredozemskem morju. V novejšem času je postal les iz Švedske zelo nevaren tekmec. Skoro 60 odstotkov vsega lesa pride sedaj iz švedske. Tudi Rumunija se je začela zelo zanimati za lesni trg v Egiptu. Iz Jugoslavije pride v Egipt in v druge države ob Sredozemskem morju več kakor 10 odstotkov vsega lesa. Izvoz našega lesa znaša letno okrog 571.000 kubičnih metrov sortiranega blaga. Tudi je popraševanje po okroglem lesu postalo v novejšem času zlasti v Egiptu, Grčiji in južiii Italiji zelo živahno. Naš les gre pred vsem v Aleksandrijo, Kahiro in v Port Said. V Port Saidu je bila nedavno ustanovljena posebna trgovska agentura za Jugoslavijo. Vodja te trgovske agenture je veleindustrijec Vojvodič. Lesne ccne v Itaiiji. V Trstu so cene za les, ki se izvaža v Italijo, sledeče: Jelkina debla 175 do 210 lir za ku bični meter, deske iz jelke 280 do 320 lir in sicer za prvovrstno kakovost, za drugovrstno 180 do 200 lir, mecesnova debla 220 do 245, mecesnove deske sortirane 355 do 395, topolova debla 120 do 135 lir, deske iz topolovine 235 do 275, deske bukov les 310 do 375 lir, bukove deske za pohištvo 395 do 445, hrastove deske 795 do 950, deske iz orehovega lesa 600 do 1185 lir, deske iz ko- stanjevega lesa 300 do 320 lir za kubi&ri meter. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 256—2fifrancoski frank stane 23.60—24.40 naših kron. Za 1Oavstrijških kron je plačati 3.24—3.30, za 100 čehosl«vaških lo-on 504—524, za 100 ncmških mark 96—100 za sto laških lir 13^2 jugoslovanskih kron. V Curibznaša vrednost naše krone 1.87 ccntima. (1 centiin jevinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše kroaostala nespremenjena.