i*fBsimmtmwt*i**u (-*>•*¦»•« v UCITELJI PRIPRAVNIKIIN NJIHOV POLOZAJ Okraj, v katerem zavzemajo pripravniki dve tretjini vsega učiteljstva Kje neki je ta predel slovenske zemlje, ki je z mladim učiteljstvom tako obdarjen? Ne bo težko uganiti! Prav gotovo ne v bližini kakega mesta ali pa morda na Gorenjskem; tudi ne v bližini prometne žile, kjer se v senci fabriških dimnikov skrivajo šolske .stavbe. Ne. Daleč od vsega tega, tam ob mejni Sotli, v nekdanjem Urwaldu s središčem v Kozjem, kjer domuje naš mali kmet, kočar, poljski in gozdni delavec, sploh naša vaška bednota; tam, kjer celo govorijo v pomanjševalnici, kjer ne rečejo Bog, temveč Bogec, da bi tako že na zunaj poudarjali svojo skromnost. V tem okraju zavzemajo pripravtxiki veliko večino v učiteljskih vrstah. Učiteljsko društvo v Kozjem je svoje zadnje zborovanje posvetilo tem pripravnikom, ki tvorijo nad dve tretjini članstva. Pripravnik tov. Kert je orisal v svojem referatu goložaj prrpravriikov in njihov odnos do organiziicUe, mTTTSTTbvi cesar" se je razvila iivahna cfiskusija, katere resume bi bil: 1. Položaj v šoli. Na najviše organiziranih šolah v okraju: Kozje ima 5 oddelkov, na katerih poučujejo 3 učitelji, od tega dva pripravnika; Pilštanj ima 5 oddelkov, na katerih poučuje 5 učnih moči, ki so vsi pripravniki; Dobje ima 6 oddelkov, na katerih poučuje 5 učnih moči in od tega 4 pripravniki; Podsreda ima 4 oddelke, na katerih poučujejo 3 učiteljice, ki so vse pripravnice. Tako bi lahko naštevali naprej do najniže organiziranih šol in bi bila slika povsod enaka. Okraj ima 15 šol, na katerih poučuje 53 učiteljev in je od teh 33 pripravnikov. Klic in zahteva, da naj bodo pripravniki prvenstveno nameščeni na više organiziranih šolah, da bi se ti uvajali v pedagoško prakso pod spretnim pedagoškim vodstvom, dobiva spričo gornjih dejstev plehko vsebino. Pripravnik je tu prepuščen samemu sebi, daleč od primernega pedagoškega vodstva in strokovne literature. K temu se pridružujejo še nenormalne šolske prilike v kraju. Socialna beda ima za posledico, da nimajo učenci najnujnejših šolskih potrebščin; težke terenske prilike (oddaljenost od šole in slabe ceste) ter nezadostna obleka povzročajo skrajno slab šolski obisk v zimskih mesecih, v poletnih pa zaposlitev pri poljskih delih, ker očetje zapuščajo dom in gredo za zaslužkom. Taro preko Sotle, v banovini Hrvatski, je uveIjavljena samo štiriletna šolska obveznost in ni redek primer, da pošiljajo naši starši 12 letne otroke tja preko v službo, da se tako izognejo osemletne šolske obveznosti. Vse to ustvarja skrajno težek položaj v razredu. V ta položaj je vržen pripravnik naravnost iz šolske klopi, ne da bi bil količkaj pripravljen na ovire in prepreke, ki se mu sedaj stavljajo na pot pri normalnem šolskem delu. Razočaranja so nujna! Idealizem plahni! Po čegavi krivdi? 2. Materialni položaj pripravnika. Vzel je pripravnik svinčnik in potegnil bilanco: narednik v vojaški službi, katehet, občinski tajnik in celo cerkovnik so v pogledu dohodkov precej na boljšem kot pa pripravnik, ki ga postavlja v gmotnem pogledu Oa stopnjo kmečkega hlapca. Upoštevajoč prilike, v katerih tu pripravnik živi, bodo ti zaključki točni. Navezan je izključno na svojo borno mesečno plačo. Tu ni ne obrtno in ne trgovsko nadaljevalnih šol kot so v večjih krajih. Sploh ni možnosti za kakršen koli postranski zaslužek. Poleg tega je hrana, če se sploh dobi po vaseh, kakor vsi ostali trgovski artikli mnogo dražje, saj prevoz iz nad 30 km oddaljenega mesta vse to znatno podraži. In vendar oblikuje učitelj mladino, na katero se polaga tolika važnost. Iz vrst te mladine prihajajo visoki državni uradniki, župniki, uradniki in zdravniki, zato je spričo te zavesti rana tem hujša, ker se ne nudi za trdo in pošteno delo tudi pošteno plačilo. Bedno vegetiranje in borba za vsakodnevni obstoj ubija v pripravniku vse tisto, kar je predpogoj za dobrega vzgojitelja in pedagoga. 3. Odnos do organizacije. Kljub vsemu temu je večina pripravnikov organizirana v sreskem učiteljskem društvu in se redno udeležuje društvenega življenjaLanskoletni banovinski skupščini so stavili svoje predloge, v večini materialnega značaja, s pripombo, da v primeru, ako se njihovim težnjam ne ugodi, izstopijo iz organizacije. Njihovim težnjam ni bilo ugodeno. Kljub temu niso izstopili iz organizacije, ker so se zavedali, da le tisti dobi, kdor se bori in da je borba le tedaj uspešna, če je povezana v enotno hotenje vseh, ki imajo skupne težnje in zahteve. Zavedali so se, da jim je organizacija potrebna. Vendar pa imajo do te organizacije svoje zahteve. V glavnem naj bi bile: a) za pripravnike je članarina v znesku 180 din letno prevelika žrtev in bo treba misliti na znižanje; b) organizacija naj povede odločno in uspešno borbo za redna napredovanja in zvišanje naših plač;  c) aktivnim pripravnikom naj bodo odprta odborniška mesta v sreskem društvu in sekciji, da bodo pravočasno dobili vpogled v življenje in delo organizacije, ker je to najboljša šola za društvene člane; č) Na naše skupščine naj bi se pošiljali tudi pripravniki kot delegati, da bodo tam sorazmemo zastopane tudi težnje pripravnikov. Take misli in težnje prihajajo iz vrst pripravnikov tistega dela slovenske zemlje, kjer so relativno najštevilnejši. M. PRIJATELJEM STANU V času mračne sivine, krivci smo narodne nadloge, kaj, če ob svitu jasnine menjali bi kdaj naše vloge? Učitelj Nerad. V Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru dobite vse pisarniške potrebščine za šolo in dom; knjige za šolanje svojih otrok; učila za vse šole; knjige znanstvene in leposlovne vsebine zase, za odraslo mladino, otroke, prijatelje in znance; mer i 1 a in razne merilne instrumente za šolo in praktično uporabo; papir »J a s n i t« za kopiranje načrtov in skic. — V tiskarni se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela od najnavadnejšega pa vse do najbolj finega večbarsmega tiska. — V knjitjoveznici se vežejo knjige, brošure in izdelujejo najfinejša in tudi preprosta knjigoveška dela.