-^i   210   "—
Škrjančku.
Škrjančeh, veseli moj znanec,           Jaz tadi uesel te poslušam,
kako mi //«66 žvrgoliš,                    zapo/em »ve pesemco vmes
ko s prvim se /utranjim žarkom        in lahhega srca najrajši
iz rahlega sna prebudiš!                  poskočno zagnat bi se v ples.
Tja o /asne mi švigneš višave,         Saj moral bi biti brez srca,
od tamkaj zapoje tvoj glas;             da spev me tvoj ne bi preuzel,
iz spanja prebuja prirodo,                da tebe in širne prirode
posluša ga radostna uas.                  ne bil bi iz duše vesel!
Leon Poljak