St. ;&.
„8o6a" isshaja vsak petck in velja
dopoStiprojemana ali v Goriri na <loni
pogiljana:
Vse !cto.....!'. 4.40
Pol leta.......".20
Cetvrt Ifta     ......i.10
Pri oznnnilib it: f;>ko tudi <>r. ..pv
slnnicah" se plaeujir vra inmnhnftriarop-
mo vrsto:
8 kr. 6e s<> fiska I fcsas
7    „   „   „      .,   2    .,
« „ „ -.   » 3 ;,
Za mV r»!-f»   po prostorn
V Gorici, 22. maja 1885.
Te6aj XV
Posaroezne *fceyilke se dobivajo pa
8 kr. v tobakftrjiicah v gosposlri ulici ii", na starem ftgu 'or v Trstu,   via Ca-
l»I'*u .,treh 1 i«i v muwki u'i soma, '>.
Do;.is! naj"' . .u.mlniS.(v.iL„S.oc
3>Tagovo!jno poSiljajo -v Gnrici na Tsavniku 16,1., MiHOt'uiiiii pa opravniSfra „So8e« Via della Croce if. 4, II,
Kcflcopisi he no vratfajo; dopisri naj se WagovoJjiso fnuiKujejo. — Dolnlcem iu drugiui uepivmctfiiiw si» narofiuinii 2»i*?.a, alcosc ugliw pri opravniatvu.
Opozorojemo veleposestnike, ki bodo volili enega poslanca due 8. junija, da se vrsi volitev le po listkih, katerc jim c. k. naincstniStvo poSlje po zitpanstvili. Ime poslanca mora biti na ta listek zapisano, ker ee bi se ime poslanca na drug listek zapisaio, bi bil glas neveljaven. Tako postava odloduje. Veleposestniki! branite dobro volilne listke, ki Vam bodo izroCeni z volilno izkaznieo vred, da ne bote glasov za-metali.
Tiste veleposestnike pa, ki le pooblastila poiljejo, opozorojemo, naj na prazne vrstice v pooblastila nikakega imeua ne zapisujejo, ker more le veleposestnik §e za enega velcposestni-ka po pooblastilu voliti.
Zatoraj pustite prostor za poobla§6enca pra* zen, podpisite le poobiustilo in posijitc ga potent z volilno izkaznieo in z uradnim vo 1 i 1-nim listkom gospodu predsedniku aSloge* v Oorico.
Volitve.
1. Knicckc ob6ine 29. maja.
Banes teden stopijo mozje iz naiih kmedkih >b-din na voliSce ter bodo dajali glasove mozema, ki naj
4*ih zastopata Seat let v drzavnem zboru. Volitev se >o vrSila na slovenski strani, kakor znamenja kalejo, mirno in slozno ; viharna bo pa v gradiskem okraji, kjer si bota stala Valussi in Vicentini nasproti. Od vseh stranij doha)ajo nam porofiila, da slovenski vo-lilci stojijo kakor en moz za „Slogina" kandidata, dr. Jozefa viteza Tonklija in monsignora Evgena Va-lussija, dosedanja zastopnika goriikih kmeSkih ob-<Sin v drzavnem zboru na Dunaji.
Dr. vitez Tonkli je slovenska zaatava na Gori-ikem; njega se naSi narodoi nasprotniki boje kakor peklenSeeka. Prav zato moramo toliko trdneje stati za tega moza, da pokazemo v dejauji, da njegove za-hteve sofnaie zahteve, dajujegova Jpolitika je narodova politika. UstaTOverai trzaiki prijateyi bi namred radi dokazali, da vitez Tonkli je osamljen, da tcznje goriikih Slovenes? so teinje nekaterih napetezev in vzne-mirovalcev ljudslva. Karod naj zdaj pokafe, da to ni res, da se eoti zaljen, ko ga hoce kdo lociti od nje-govega zastopnika, ali ko ga hoce ataviti v naaprotje 8 prizadevanjem in trudom njegovih pozrtovalnih moz. To pa dokazemo se slozno volitrijo, ki postavi -viteza Tonklija zopet zastopnika goriSkih Slovencev v drzav-nem zboru za dobo Seat let. Toliini moz j e okrajaih glavarstev tolminskega, goriikega in seiaa-skega, pridite vsi dan volitve 20. maja na voli-i^e in t o 1 i t e t s i dr. Joieia viteza Tonklija. S tern si pridobite cast pred slovenakim narodom in apostovanje pri svojih nasprotaikih
Yam pa, blagorodni gospod, ki ate zdaj na§ kandidat in bote v kratkem nas poslanec, polagamo na sree dolznosti do naroda. Narod Yas klice na delo, zaupava Yam svojo najdraijo pravieo, sodelovati pri postavodajstvu t njegovem imenu, dovolj^Tati davke in vojake, nadzorovati izvrsevanje drzavnih postav po gosposki, ki je za to placana, karati mogo€o nepo-polaoati in zihtevati pravieo v vsakem oziru. Temu klicu se nikakor ne smete ustavljati. Po pesni-kovih besedah je vsakdo dolzan storiti v prid naroda, kar more; Yam je dana zmoznost in sposobnost bolje nego drugtm, da uspesao zastopate goriake kme6ke ob5ine v avstrijskem drzavnem zboru; zato se tej Sastni nalogi ne smete odtegniti.
Ko ate pa enkrat sprejeli to Castno nalogo, veze Yas svefca dollnost, da jo veatno izpolnite. TJstava Yaa varuje in brani v izvrfevanji Vaaih. dol^nostij; zago-tovljena Yam je v zbornici prosta beaeda, za katero Yas ne morejo klicati ua odgovor. Ako se mi poto-iujemo ter razodevamo naie gmotne in dnlne fane, moramo biH jakc previdni, ^drn^ait nam ofttajo, 4«
nasa to/ba vzncmirja narod ter ponizujo doielako oblast. Vi niato v takom polo^aji; dovoljono Vam je, da govorite, kakor Yam sree veleva, To pravieo po-slugujto se in povejte odkritoBrcno, kako m nam godi: kako hira nafi kroefiki stan, kake butare nam nakla-da domovinska postava, kako jo zomljiSfie zgubilo vso vrodnost, kako nas tarejo vaakovrstne naklado, kako malo se spofituje naS jezik od onih, ki ljubijo nai kruh, kako pomanjkljiva je v marsikaterom oziru uravnava naSih aodnij, kako se nam otezuje pot do omike po uredbah, ki se sicor nikjer drugod ne na-hajajo, itd. itd. Ni treba, da Vam nafitcvamo vse svoje tozave in britkosti; znano so Vam, a oznanite jih tudi na pristojnem mestu, da nam dojde pomo^, druga^o bo drzava v &su nevarnosti zastonj zdiho-vala po zvestom in krepkem narodu, ki je zarad splo-hho oslabelosti ne bo mogel bmniti. Ni treba, da bi stvari pove^evali, kakor je delal Knots, ampakle res* n i o o povejte, in ona bo imela tako moo, da se jej ne bo mogel natavl.jati. kdor ^eli Avstriji rao6 in trden obstanek, Eazkrivajte in btfujto hudobno na* klope, ki se delajo proti nam, ter zahtevajte, da se bumo tudi gorilki Blovenoi deianski smatrali ravno-pravni z drugimi narodi v fiimi AvBtriji.
Mnogo truda Vaa bo stalo, ako bote liotoli vse izvr&iti, kar zolimo in kar nam je neobhodno potrob-no; ali pladilo za Ya§ trud Yam no izoatano. Za-vest, da ste izpolnili svojo doHuost kot zvesti avstrij-ski dizavljivn, kot zaatopnlk zvestega slovenskega naroda, da sto pripomogli k blaginji slavno naao dr^a-ve iu ozjo domovine, goriSke grofije, bo prvo in go-tovo pladilo VaSemu trudapolnemu delu. Pa tudi pri-znauje modrih drzavnikov in hvale^nih rojakov Yam ne izostane. Va§a dela Vas bodo slavila, v srei svo-jega naroda postavite si nevenljiv spomin. V to po-mozi Bog I
Tiati dan bodo volile tudi kmecke ob^ine v okrajnera glavarstvu gradiskem. Prepricani smo, da volilai mozje sloveoskih obfiin, ki bodo volili s fur-lanskimi obdinami, bodo glasovali vsi za monsignora V a 1 u s s i j a, konservativnega kandidata, ki bo kakor do zdaj v Hohenwartovem klubu zagovarjal naSe koristi ter podpiral pravidne nale zahteve. Slovenci, pokazito se svojim sloznim postopanjem svojim sode-zelanom, Furlanom, da ste zavodni mozje, ki umojo volilno diseiplino!
2. Kneat Hohe&lohe.
Za izvolitev tega kandidata pogarja se kaj iivo visoka in uplivna ustavoverna gospoda trLaika in go-riika, ona gospoda, ki prijateljuje z goriSko „Unionett in jej je pomagala do zmage pri volitvah t kupfiijsko zbornico in v mestno starasmstvo goriako. Ne bo cu-do, ako se ti dve stranki slednji6 zdru2iti tudi glede* volitev v drzavni zbor. Ustavoverci vidijo svojo dast v tern, da pomagajo do zmage kandidatu, ki jim je ukazan. Ponaiajo se ti ustavoverci z omiko in bo-gastvom; pa so v politiki bolj odvisni od tlacana, ki je ailjen voliti onega, ki mu ga narekuje krusni o5e. Take brezna6elnosti in slepe posluSnosti in poslulno-sti, kakersna je pri nasih ustavovercih, ki se bahajo se svojim bogaatvom, ne najdei tako lahko po Sirnem svetu. Slovenski zavedni kmet stoji na veliko viSjem staliidi svojega prepti6anja od te gospode. Slovenski kmet ima svoj razum in popm, da yoli po svojem spoznanji; na5i ustavoverci pa zamizljo na svoje o5i, da jim pride lu6 od drugod. Zakaj podpiiajo Hohen-loha? morda zato, ker ga smatrajo sposobnega kandidata ? Nikakor ne; ampak zato, kor jim je u k a-zano. Taka gospoda si pusti ukazati in potem se Se Sopiri, kakor da bi delovala po svojem spoznanji,! Kaj se P ustavoverna gospoda v6 prav dobro, koliko vaga knez Hohenlohe; alinjej je priporoccno, uka-zano, naj dela zanj, in ona ho6e pokazati, daje zvesta postre2nica nasproti oidm, ki nimajo pravice ukazovati kandidata.
Ta gospoda nabira pa glasov za ukazanega kandidata tudi pri Slovencih; in kakih sredstev ee tu posluiujeP Veleposeatnikom pripoveduje, da knez Hohenlohe ima strijea na cesarekem drorn in da 2 uje^ovo pomo^jo oWfc> m Doiuyi » m&> deielp,
kar bo hotel, To so pravi voliico za noroa imeti; strijci pomagajo najproj svojim stricnikom, ako l'oa kaj morejo, potem 8e lo onim, za katero strifinik prosi. I Vomo pft prav dobro, da knoss Jlohonloho jo lotos sam za 80 na Dunaji nekaj prosil, fiosar u i d o b i 1, ce tudi ima strijea na Dunaji. Ako torej strijc niti knezu no moro aj| nog6 pomagati, koliko manjo bo poraagal dezoli. |Dobrot ne podeljujejo strijci, ampak drzavni zbor in vlada; tarn pa nimajo strijci niS opra-viti. Rojaki, to priporofiilo je zanjka, no hodifco v Djo, Prej naj poka^o knez, da more s poinoojo strjj-^ovo za se kaj pridobiti, potom borao verovali nje-govim priporo^evalcem; do zdaj je pa prav nasprot-no dokazano,
Priporofievalci lcncza Hohenloha pravijo tudi to, da knez bo skrbel za pravice sloveuslwga naroda tako kakor za Italijauo in svoje pokrovitwljo. To jo zopet le zvijaca; knez Hohenlohe ni tega nikomur re* kel, to obeLujejo le njegovi agenti, Ko bo knez iz-voljen, lahko norece: Jaz Vam nlaem nid obcCal; kdor Vam je obecaf, naj izpolni Va§e obljube, Pa tudi ver-jetiio je, da knez tako odgovori, fie no z bosedo, pa z dcjtiDjem, kojti knez je iskal najprej zualombo pri wUnioneB in ni bil nasproten pogojera, katere stavlj* to druStvo. Kaki so ti pogoji, nam je znano, ia mo-niiiio, da nikdo ne more biti praviien zastopnik slo> venskih tt^en|, ako sprejme program drufttva „Unio-neK v vsem njegovem obsegii. Hohenlohe je bil k temu pripravljen in to nam mora sadostovati, da ga kot Slovenci in zastopuiki stalnih nacol nikakor no moremo pod pi rati. V nasi sodbi o kne^evi bodoCi politiki potrjuje nas goriaki list, ki je knezu prijazen in ga priporoca med drugim tudi za to, ker bi delal z a i t a 1 i j a n s t v o, ako bi bil voljen. iBBassegnaa pravi razlocuo, da ne v6, kaj misli knez o Slovencih, da ti ga odbijajo, in da prav zarad tega smejo Itali-jani upati, da bo zual in hotel plemenito zagovarjati in pospe§e^ati njih koristi kot sin, ki je bil odgojen po oni svetli iu Castivredni gospi kneginji Terezi, ki je obogatila — umetnica ufiiteljica— s tolikimi svit-limi biseri stovstvo i tali j ausk o. Torej po mi-sljenji in odgoji priCakovati je, da knez bo zagovarjal italijanstvo; ali kaj misli o slovenstvu, to ni znano.
Slovenci, ne kupujte amcke v mehu; moCno se opeharitc, ako bote kneza volili. Poiuislitc, da ga pri-porofiajo na§i nasprotniki, ki se pri drugih volitvah druiijo z 8Unione" in BCorrier(imtt na kvar Sloven-cem. Pomislite, da priporofiila so prazna; kar se go-vori o knezevem strijci, je prazna lupina; kar se tr-di o njegovem ravnopravnostnem miSljcnji, se ne stri-nja i njegovim postopanjem nasproti italijanskcmu druStvu. Knezu je na tern, da bi prisel vi§e, zato iS6e stopnic, ki naj bi ga vzdignile. Na naso de^elo ga nic ue ve^e. Malo posestvice mu ne zadostuje; niti toliko davka ne plafiuje, da bi bil v velikem posestvu; kar je materino, najbrze ne bo njegovo. Torej mu ostaja ediuo le dr^avna ali dezelna sluzba, ki bi mu dala dela in jela. (Kne2eva soproga je pa jako imo-vita in uLiva svojemu premozenju primerno neodvis-nost.) Torej stojijo refii tako, da ueki ustavoverni gospod bi rad imel na Dunaji suhega kneza kot zago* vornika zoper mogoCe prito^be, zarad Lesar bi ga potem priporotil za uplivna mesta, ki ni6 ne stanejo. Korist bi imeli knez in uaSi nasprotniki, a mi bi se opekli! Knez Hohenlohe ni za nasi
3. Yeleposestnikom. Kdor premisli Hohenlohovo zadevo, nikakor ne more zanj glasovati. Ali mirsikaterega slovenskega veleposestuika so ustavoverci u2e ujeli na svoje lima-niee. Kako je tern pomagati ? Rojaki, iz „Sofiiniha popisov lahko spoznatc, da podpora, katero bi dali knezu, bi bila Vam v kvar in pogubo; zato je Va§a doUnost, da preklifietc pooblastila, katera ste dali. Ako imate izkaznieo v rokah, obdr^ite jo in pri-tlite osebno volit; brez izkaznice ne more nikdo v Va§em imenu glasovati. Ako previdite, da ne bote mogli priti osebno volit, posljite izkaznieo in poobla-stilo, ki Vam je doSlo od draStva ^Sloga", predsed-niStvii imenovanega draStva. Na pooblastilu naj ae I podpifie veleposestiii* in dve pri^i. Ime tistcgamo%
kateri se pooblasti,  da sme glasovati ˇ imenu dro- | gcga, se pa ne zapise, ampak pusti se za  zdaj tisti I prostor prazcn Ime pooblaSdenca zapise se§ele zad-nji dau,  ko bodo volilci oze zbraoi, da dobi tsakd© svoje pooblastilo.                                             .     I
Kaj pa, ako je kdo pooblastilo in lzkaznico uze izrodil kakemu Hohenlohovemn agenta? Tak naj zahteva pooblastilo in izkaznico nazaj in doticnik ma jo mora vrniti, naj ho katere koli stopinje in vrste gospod. Ako bi je ne dobil nazaj, naj oznaui svoj preklic po 8Sofi", ki mo ga sprejme brezplacno. I Pooblastilo mora preklicati se na vsak nafin. Dajali ste pooblastilo ker ste verovali team,* kar se Vam je govorilo; zdaj spoznavate, da je bilo tse le lai in zvijaca. VaSa dolzoost je, da preklifiete pooblastila za Hohtnloha in da volite amino vsesWrasko dobrega kandidata, Sigmunda grofii Attemsa. Ako Vas je hotel kdo z deoarom podknpiti (tudi to se pripovcduje), obdrzite denar ali pa prinesite ga seboj k volitvi in fcrodite ga volilni komisiji.
BcV-ki in rodoljubi po deleli 1 Tu gre za na-rodovo east in deielno korist. Sveta dolinos; vezc vsc, da delujemo za srecen izid letoSnjih volitev. Poj-te torej na roko volilcein iz veleposestva, kjer koli vidite, da je treba. Pomagajte jim pri njih rodoljub- j nem delu, resite jih usiljencev, ki svojo mod Y to obradajo, da bi pripomogli do zmage kandidatu aasih naspmtnikoT. Neodvisna aristok racija je za grofa Attemsa; z nj o giasujmo tudi Slovene i, in naSa zniagajegotova!
4. Zmaga pred bitko.
Navadno govori so o zraagi so le po bitki, ko sti si nasprotni vojaki uze stall nasproti, ko sti a© u2e pozdravili se smrtnim orozjem. Drugade je v Gorici glede „Katoliskega drustva" (Circolo catfcolico) in dru-fitva „tfaione*, kajti prvo je premagalo, predno bi se bilo spustilo v boj. Ko je Se le pripravo delalo za boj, sejeuzo9Unionett ustrasila, je obupala ter utekla — pod varni uslavoverni plase, kamor „Circoloa ne erne in ne more za njo. Tolika je mod krSdanakih nadel, da zndostuje brenkniti na to strano, in na* sprotna stran se preatrali, zgubi pogum in isce za-vetja pri drugem svojem naaprotniku.
Moralna zmaga je na atrani katoliskega droStva, poptirjouost in poraz na atrani BUniono"; navidezni uspeh naaprotnikov, ker proderejo ae svojimi kandi-dati za mestni zastop, je slepljiv, kajti toniso njihovi kandidati, ampak kandidati, ki ao jim bill nsiljeni bodisi po katoliSkem drustvu, bodiai po njih zavezni-kih nstavovereib. Skrajna italijanska stranka sme ae le a tern pouaSati, da je prisiljena pripon;ogla do zmage kaudidatom, katerih sicer ne mara, aamo da bi ne prodrli njeni konservativni aorojaki, zmerni, ka-toliski Italijani, pri mestnih volitvah.
Cudom moramo se duditi toliko glede skrajae italijanske, kolikor glede ustavoverne stranke pri se-danjib dopolnilnih volitvah. Drustvo 9Umonett posta-vilo si je nalogo, braniti pravice italijanske narodno-> sti, kakor jih ono ume. Med onimi pravicami nahaja se tudi ta, da Goricaje disto italijansko mesto, v katerem se ne sme slisati drag glas. Ustavoverna stranka se pa vedao razglasuje za nemsko in skrbi po svoji moci, da se nemaki zivelj krepi in siri. Pri tern blagem prizadetji ima svoje zasluge Kitterjeva druzina. Karol pi. Bitter je nacelnik nemakema sulferajnu, ki vzdr-iaje v Gorici §tirirazredno privatno nemsko solo. Karol pi. Bitter je tudi tisti moz, ki je ulozilna mestni zastop v zadevi podpore, ki naj bi ae dala vseu6i-liscnikom, prosnjo, pisano v nemskem jeziku, katero je prebral \ javni seji g. Alfred Lenaasi. Mestni sta-rasina gosp. Fr. Zoratti se je nad tern izpodtikal in sCorriere* je ostro grajal neprevidnost mestoih sta-rasin, ki so oni trenotek pozabili braniti prirojene na-rodne pravice goriskega mesta ter so puati'i, da so se oakruQsli z barbarsko besedo sveti prostori mesine dvoraoe, katero posvecuje Dantejev kip. In cujte! ^Unione", braniteljica italijanskih narodnih pravic, ni imela za 2. volilni razred nobenega sposobnejsega kandidata od Karla pi. Ritterja! En sam starasina se bo volil v 2. razredu, in ta bo Nemec, predaed-nik sulferajna, poapesiteij nemSkih dopisov na gori-§ko sfcarasinatvo. In tega kandidata poatavila je „U-nione", katere glasilo je „Comere% katerega prija-telj in simpati^en list je ^Indipendente*, in za tega kandidata bo „Unione" naudusevala svoje pri.itase z yso Ijubeznijo, katere gori za narodne pravice goriskega mesta! Da so taki, vedeli smo uze prej; a to je zasiuga katoliskega druStva, da jih je prisililo, da morajojavno priznati svoje politicno uboS tvo.
Kaj pa o Bitterjih? Ali ni ta druzina dovolj neodvisna, da bi mogla delati po svojem spoznanji? Ali nima dovolj podpore med avojimi nemSkimi ro-jaki in pii vladi? Ali jej je neobhodno poirebno, da se druzi z nUaione"? Ali mislr, da se vladi a tern prikupi, da njen clan Karol pi. Bitter podpise program drugtva BUnione"? Ali ti goapodje aebi tako malo zaupajo ? ali pa jim je ona italijanska atranka, kateri pripada omenjeno drustvo, tako pd srei, da jo laorajo podpirati ne aamo z glasovi, ampak celo z podpisovanjem drustvenega programa? Neverjetne leci ae godijo. Nikoii bi ne bill raialili, da Bitterji »abrede;o tako dale^  && U ae mop t ta»', «l|
porocila so isiko zanesljiva, da ne moremo dvomiti o ajih, in znano je na^elo droitva „Unione% da ne aprejme im ne priporodi kandidata, ako ni sprejel druitfenega programa. — KatolEkemn drnStvu gre zasiuga, da ^ spravilo na dan, kar je bilo sicer ule prej znano, kar pa ni bilo tako ocividno injasnodo-kazano, ko zdaj, namreS: najozja zveza italijanske narodne in nemike ustavoverne stranke proti katoliskim nace-lom in slovenskim prarienim zahteva m.
Pripravo .Katoliskega draitva" za letoSuje mest-ne volitve so neprecenijive vrednosti. Javni in jaani dokaz omenjenega atdruzenja je ved vreden, nego da bi^bflo drustvo spravilo svoje kandidate t mestni zastop. Kali drlavni poslanci naj prasajo visoko c. k. miniatoratvo, s kako praviso si priivojujejo nasi nata-voverci ime v 1 adne stranke in kdo jih je v to pooblaatil? Ako sodimo po dejanjih, moramo reci, da ustavoverna atranka ai vladna, ampak protivladna, ki komaj caka, da bi morale Taaffejcvo ministerstvo odatopiti, in da bi na njegovo mesto pnSlo kako li-beralno ministerstvo, kakersnih smo imeli vze vec. Ta 2eljani tuja naaim uatavovercem in njih kolovod-jam niti .Corriero*, glasilu natavovernih zaveznikov. In en del te nenaravne zveze bi hotel veljati za vlad-no atranko! Ali ae ijudem mesa P kali ? -— Is tega naj posnamejo potrebni poduk tudi oni naii Slovenci, kisomilili, da bi bilo primorno, stopiti v dogovore z ustavoverci ter okleniti se Hohenlohaf lei da s tem bi uatavoverce za se pridobili, tudi v drugih ozirih. Prijatelji, kam mislite? Stranka, ki simpatizuje % „Unionett, naj bi bila nala zaveznieaf poltena za-veznica? To ni mogofiel Prej se obrne solnce proti jutra, odkodar izttaja; zato Slovenci, trdni bo-dite za grofa Attemsa. KatoliSko draltvo je pripomog-lo, da ae je o pravem casu razjaanilo naie stanje. Cast mn bodi! — Te razmare ne bodo veSnej pre-menijo se morda prej nego bi se komu sanjalo.
5. T r ^ a s k i m   S 1 ov e n c (mh !
Kakor se veselijo roditelji, ko vrdijo svojo deco jedino in neumorno delavno v svojo korist in m visje ideale, isto tako veselili smo se i rai, opazujoCi zivahuo gibanje in navduseuost trzaskih nadih bratov povotlom sedaiijih volitev. Z veseljem sledili smo vsem volilnim shodom, katere je osnovato puIitiCno drustvo BEdino3t" na razliCuih krajih trzaske okolice in ra-dovalismo sc, ko smo poizvedeli, da so bill shodivrlo dobro obiskovaui, da je vladala povsodi jedinost, nav-duSenost, neomahljiva staluost glede jedinega poslan-ca, katerega si morejo slovcnski na§i bratje v trLaLki okolici izbrati. Pazljtvo smo fiitali vsako ve3t o se-daoji kandidaturi v imenovanem kraji, a v dnu srea nas je zaboleto, ko smo <5itali, da bi se lehko neki brezdoinovinski stranki vender le — ce tudi ne z lepa — posrefiilo, da bi spravila v nevarnost z zvijacami, lazmi, strahovanjem, obljubami in prilizovanjem mesto jedinega narodnega poslauca tr^askega. Z nejevoljo odvraCali smo na§ pogled od gnjusuega rovanja ozna-5ene svojati in obfalujemo, da je sploh dovoljeno tako ravnanje.
Bratje! z nemirnim sreem pri<3akujemo dan volitve, odlcCHni dan; kajti" misel, da bi sveta vaSa stvar vender le lehko podlegta nezaslisaneum rogo-viljenju vaSih zakletih sovragov, nam je neznosna, grozna. Pa ne le mi, ves sloveoski narod — tega smo uverjeni — gleda z nado in ponosora, pa tudi z ne* kako boJHznijo na vas, neposredne Cuvarje sinje Adrije.
Ne ndajte se 1 Nepremakljivi stojte kot skale.ob morji nasproti silnim navalom vaSih sovraznikovl Cu-vajle z bistrim okoin nad svetiujo va§e narodnosh itt branite z ievovo srfiuostjo va§o Cast, vaio vero in u-danost do naSega vladaija, katero hofiejo va§i sov-razniki v oveji obieki skruniti t Svarite omahljivce, poduiujte zapeljanc, ohrabrite obupaue, katerim je uesreca-toCa-vzela pogum ter napoinila jih s skrbijo za bliznjo prihodnost. Bog in slovenska postenost jim bota pomagala, stalno pomagala, in ne Judezevi grosi.
Pogumno, skupno  korakajts  na voiisde v dan
volitve, nobena sila, nobeno delo naj vas isti dan ne
zadrzuje. Vestno izpolnujte isti dan vaio sveto &o\2-
uost do naroda, Boga in cesarja s tern, da vskliknete:
Na§ d^avni poslanec je IVAN NABERGOJ,
Resna beseda uditeljem gori$%ega okraja.
Misel, ustanoviti tudi za goriski okraj u* citeljsko drustvo, ni nova. Uze dolgo je tega, kar ao bili posamezniki navduseni za koristno napravo, a njih zelja je ostala — 2elja in dobra misel. Tudi pri raznih prilikah, ko so bili ucitelji tega okraja zbrani, izpregovorila se je marsikatera beseda v isti namen in ako se ne motim, pred nekimi leti volil se je celo odbor, kateremu se je nalozllo, naj drustvo ozivi. Vse to ni ni6 pomogto! Ko sem pa cital y „EdinostiB dopis iz goriske okolice od 12. marcija t. 1., v katerem gosp. dopisnik proti koncu orko piiporoLa uafcanoritev u<5i telj a k ega rnStva za goriski okraj, sem t&e npal» da se vazna ta zadeva gotovo reSi. Gosp, dopisnik je a^yjl ^jredl^ naj bi *> mord* 9 r«BI am fttfii-
je, katerim je za drustvo mar, zbrali v Gorici ter potrebno ukrenili, da bi druStvo olivelo. Kolikor je meni znano, ostal je tudi zdaj predlog neizvrsen. Ke-daj vender se ganemo in pricnemo r e a n o premi-sljevati nase zalostne razmere ter iskati poti, po katerih bi dospeli do boljse bodocnosti?
Govoriti o potrebi uSiteljakega drustva, o nje-govi koristi, bilo bi odvec. Dandanes, ko uze vsak stan — tudi iievljarski — ima svoje dru§tvp, v katerem se drustveniki skupno pogovarjajo o akupnih koristih in potrebah, da bi bil uSiteljski stan brez svojega drustva? Nemogoe'e! Prepddau sem, da ni pravega ncttelja niti prijatelja narodne iole, ki ne bi bil preprican, da le „zj e dinj enim i mod mi* je mogode napredovati in da morda ni stand, kateri hi imel toliko opravieenih 2elj in potreb, kakor prav uditeljski. Pregovor pak pravi: pomagaj ai sam, in pomore ti Bog!
Uciteljsko druStvo je velike va^nosti posebno v tem, da seznanja uditelje med seboj, da zboljsujenarodnoiolstvo in da zboljSuje materijalno stanje udlteljev. To bi bile med drtigimi tri tocke, v katerih relitev je potrebno drujtveno delovanje.
Medsebojno poznanje oseb istega atanu, je vo-likega pomena; tim vecjega pri uciteljsken atanu. Nedoatatek v tem obziru je bil o&viden pri ne-kej priliki lanskega leta, kjer se je pokazalo, da se ucitelji med seboj res malo poznajo, — zraozoosti jednih so drugim — Spanske vasi! Pa dosti, — do one epizodo lanskega leta bi ne bilo priSIo, ako bi se dobro med seboj poznali. In ona — ni bila goto-vo uditeljstvu niti v prid, — niti v dastl
Po tehtnem medsebojnem spoznanji pridemo le ledojednacega delovanja inle tako more roditi sad, kakorsnega zahteva in potrebuje narod indrzava od narodnega Solstva. V tem oziru stor6 ronogo uditeljske konference, a dela je toliko, da ga preostaja in sicer se proved tudi drustvu, katerega ustanovitev naj bi pospeSile te le vrstice. I         Materijalno staije uditeljev pa je u2o tako,   da
se vsak omikanec cudi, da ae uditelji ne ganejo ter ne store potrebnih korakov v zboljsanje zalostnega polozaja. Krivico, ki se gode v tem oziru, so pre-obdutljive, da bi raogli ie dalje voljno preaaSati jih. Ako se v drugih stvareh kaj doso2e tudi z razeep-Ijenim delovanjem, v tej gotovo ne. Neobhodno potrebno je dru&tveno delovanje, druitveno, skupno tir-janje zboljSanja.
Kakor ata mi pravila prijatelja, nameravati u* ditelj ski drustvi za tolminski in ae-z an ski okraj poslati dezeluemu zboru neko prosnjo, katera je velike va^nosti za uSiteljski stan. Kar tlaci nditeljstvo bliznjih dveh okrajev, to In fie vec tladi tudi goriSko in skupno moramo odstranjevati na-pake. Kar se lahko odrefie jednemu, to se no bo dalo odredi vsem. Bliznja okraja se bodeta potegovala za olaj§ave pretezavnega stanu, le goriSki okraj da bi apal spanje pravidnega ? Ako se med seboj ne pod-piramo. Skodujemo jedni drugim!
Kaj zadostuje to, ce tudi bi bilo treba se moo-go kaj izustiti; kedor ima u§esa, naj slisi ter naj de-luje v ustanovitev prepotrebnega druStval
Ker sem prepridan, da je mnogo tacih, ki 2el6t da bi ae drultvo v kratkem ustanovilo, prosim jih, naj se dogovore1, kedaj naj se sklide posve-tovanje. Vsakdo naj objavi svoje misli v cenjeni „Sodi", tako bi ucitelji prisli dru§tva, katerega pre-mnogi arcoo zelijo. Na delo!
O. k. kmetijsko dru§tvo v Gorici.
To dra§tvo ima zdaj 211 udov, in sicer steje oddelek za gorilko meato in okolico 110 "domadih in 14 zvunanjih udov; med temi pa je Jle 26 Slo-vencev. Ajdovski okraj steje 6, komenski in se-zanski skupaj 9, tolminski, bolski, cerkljanski in kanalski skupaj 12, cervinjanski 50, gradiSki 3S, korminski 26, med temi en sam Slovenec iz Brd, tr2i§ki 43 domadih in 3T zunanjih udov (iz Trsta in Istre).
Ka podlagi stevila dlanov ima oddelek za g o-riiko mesto in okolico 8 zastopnikov v glavaem odboru, in ker so udje slovenske narodnosti v tako znameniti manjsini, je namvno, da so vsi zastopniki tega oddelka druge narodnosti. (Nam to nikakor n i naravno; pad pa bi bilo namvno, da bi imeli Slovenci iz Gorice in okolice vsaj dva zastopnika v glav-nem odboru, kakor so jih vedno imeli. 0 dasu Ian-akih volitev v glavni odbor bila je med goriskinri Slovenci in Italijani nekaka napetost v narodnem oziru, ki je Ifalijane zapeljala, da so svoje prevagujode Itevilo z 1 o t a b i 1 i ter izkljudtli iz glavnega odbora dva Slovenca, ki bi morala torn sedeti. V gospodar-skih in kmetijskih zadevah naj politika molci, drugace ne bomo dobro orali. (Jr.) Vigilantibus jura, pravi st iri pregjvor, to je: kdor se poteguje za avoje pravice, si jih pridobi ali ohrani. Ajdovski okraj nima nobenega zastopnika; tudi ko-ra e nski in aezanski okraj bi praviloma ne mo-gla imeti ga in tako tudi ne vsi Stirji gorski okraji
(i>alje ? priio^)
W    ..if
-«-
nikom. Hvala Bogu, da je papir dober kup. Dau da-nos ho ga uporabi veliko.
Kedaj && ]e bilo sliaati, da je sedanji finaneni minister rekel, da je driavni aparafc preob§iren in da ga roisli skrelti. Ne ree'emo, da bi ae imeli uraduiki dovolj posla; v tern nam pa gotovo rad vsakdo pri-trdi, da imajo veliko nepotrebnega opravila, veliko nepotrebn'ili pisaiij.
Enako, kakor s skreeajem aparata godi se men-da tudi s stedilno komisijo. PaS Be ravna vse po svetopisemskem izrekur da kdorimaT se mil ie da^ kdor pa nima, se mu ie tisto malo odvzame. Vse gre zmirom na slabeje, Dohodkov zmirom mafl|, stroS-kov zmirom ve5. Zmirom veeje so doklade, obclnske, deMne, §olske in SpBalske. Zlasii o dveh poslednjik bi se dal > marsikaj reel. Pa saj poslauci kmecicih obfiin dobro vedo, kak stan zaatopajo; zato naj skr* bijo, da pomorejo kaj kmetu.
IZ Komna, 18. maja. — Kdo bi si bil raislil, da z moj tin zadnjim dopisom v Valem cenjenem listu g. dopisnika v „3uriji spuio" tako ddbro zadel-ncm, da razlijo zadnjb kaplje svbjega zol8a v „Edmosti8, ker sem se drznil g. 6., kt je bil grdo napaden, vsaj toliko ojiisati, da bi svet spoznal, da nam jo za reanieo mar in da zaamo Ie cemti zasluge mo2, ki so nam v aplolno korist. Oni dopis^v „J u r-j i « p n » o* je v iatini vzbudil splolno nevoljo pri obcanih, ki g. (1, spoStujejo, razen dopisnikove stranko, katcra pa je silno silno majlina. Na zadhji dopis v „Kd.* pa odgovoriin Se iledede:
Vi vsi gg. dopisniki raznih slovenskth casnikov, ki nam o raziicnih prilikah, poaebno v Hgospodarsko* kiri(!tiJ!skilia listik, javno razglaaujete iraeiia in po-kvuluo piSete o moSob, ki so n. pr. pri kaki z" i v i n-a k i, ali obrtnijski itd. razstavi dobili kako lepo — morebiti ki colo dragoceno darilo — ali vsaj sploSud prjziumo pohvalo za modro in urnno vzrejeno livino, ali dobro in koristno izdelano obrtnijsko orodje —» vsi ate 7, menoj vredP po mislih in besedah naSoga g dopisnika v „Ed.u bedaki; — ker dotiSni iivinorojee ali obstnik „j o vie to napravil le sebi v dobicek in korist"; in co itna lepo zlvino, saj jo tudi boljft© proda in vee* zanjo potegne; toraj k eemu ga fie hvuliti, ali So celo obdariti? ~ Da morebiti bi celo boljfi« bilo, da hi so nemarui iivinorejco za svoja ktjuscta, ali leni obitnik pobvalil in obdaril, kor ti xitt tako malo potogtiejo m svoja morlasta kljuseta. Ali ni tit narobe svet g. dopisnik?
Tako je tudi g. (I. napravil parm Julia in ko-vacijo, veliko podjetje na sivem Kiaau — na v»e tott — pravi g. dopianik — „j e napravil 1 o s o b i v k o 11 a t in d o b i 6 e ka — ceS$ da k sploSuomu blugru to nic ne pomore; saj pravi: gledd mlina nmeiiim, da tudi naii pradedje ulc stoletja niso nez-mletega ztta uzivali^ saj imamo v blixnjem Peklu, Dombergu, Prvaemi, Batujab itd. mline, ki so kralko zito v inoko zdrobili." — Toraj pri Vas, g. dopisnik, kateri ste se tudi uze marsikaterih prakti6nib vedno-sti roenda nfiiii, je se vedno ono staio uadelo: nTako je delai moj o6e, ^tari oce, ded, praded, in tako naj bo tudi se&aj.* Ko. dobro je, da se tako starih na-vad dtzite in da se bvalezno spornnite avojih prade-dov, a v vseh reLeh, pa vaejedno ono naSelo ne more veljati, ker Slovek, t nmetnostib ia iznajdbah na-predujo, in iice si olajlati bremoua in porabljati ^aa kolikor jo mogoio.
Sicer pa je le zdaj na prosto voljo dano vsak-tereniu, komur <ks nima nobene veljave, ceie dnove zgubljati in nositi ali voziti svoje 2ito po Br a v n iu (?!) cesti na bliznjo BVipavo* inlet, ako prav Uo6e. — Ali nekega zimskega dne, ko sem od sv. Tilha do-mov Sel in sredal starega mo2i6ka z vrefio na rame-nu, mi je drugafe govoril. Rekei je blizu od besede do besede tako le: ,Ej, kako dobroto aam ie na» pravil t& efrlan"! Zdaj neaem tja lakelj, po6akam nekoliko im&, med tem opravim svoja opravila v uradu (kancliji) in si nakupim Ie potrebnega blaga v Stacuni, pa nesem moko vie bitro nazaj. Kako smo mo tali poprej po eele dneve zgubljati in dakati ter v mlinu zmraovati !* — Tako je govoril starSek, ki je skusal, kako prijetna je pot v bliznje (?) flBatuje ali v Pekel". Spoznal je skusani stardek, kai viso-kouceni dopisnik, (ki mu ni treba flstrutt napenjati," da enii ljudi pred svetom) ie zdaj raZumeti ne more in tudi ne bo mogel, dokier ga zavidnost in strast ne poimsti.
I'rav tako, kakor mlin, tako je g. G. tudi kra-§ko pnscavo ie v svoj prid premenil v krasen vino-grad, ker Ie njemu (Be izvzamei delavce, katerim daje mnogo zasluzka) donasa dober dobieek.
Zatoraj je nespameten, kdor hvali pridnega kmetovalcat kdor stavlja pridne kmetovalce drugim kmetom v izglod, ali jih celo obdaruje, saj bi vender le z g. dopisnikom morali vedeti, da, 5e si je kdo zboljbul svoje zemljiSce, da bo vze samo zcmlji-pcc le njemu ia ne drugim najvec koristi donasalo. Aii bi no ijiio boljse. oa bi se rajse nemaruemu kxueiu kako darilo podelilo, da bi si nakupil gnoja ia mcrebici so zboljsal svoje zemljisce? — Pa take-mu cloveka, ki drugcmu moiu Se vode iz kala ne piivcsoi (bocem redi, ki mora mocno pcudarjati v ^yujem dopi^u, da mu jo jpriyp^ ^otoro fiobpatpv*
^.
hvala ne bo po volji in jo vsakemu odreco. Tako bi rad popolnom vse tajil, kar je g. Oc. storil za cerke'v ali obfiiuo, ali ker se je najbrze med pisanjem vender le premislilj pravi, nda mu vze Bog povrne", ker tako ga sv. vera u&i. Dobro, gospod dopisnik, storite tudi Yi kaj za obcni blagor, ko Vani ni bilo treba privandrati nikamor, ker ste imeli dobre in fckrbue stariso, za kar jim morate biti hvalezni; storite tudi "Vi kaj in tudi Vi prejmete pla&lo, kakor tudi Vas sv. vera uci.
Kar se pa sobe nasega „Bralnega drustvatt tide, ki nam jo jog. Q. dal vnajem po 5 gld. na mesec in 1 gld. za suazenjo, menim, da so vsi udjo nBraluega druatva" popoluem zadovoljni s pogodbo, ker znaue so jim razmere v Komnu, znano jim je, so da tukaj stanovanja silno droga zato. ker priliuja gospoda iz Trsta ua poletje semkaj in si takrat liiSni posestnik v samo nekoliko meseciti za stanovanje pridobi toliko, kolikor bi ntu kdo drug celo leto dajal. Zadovoljni pa smo se sobo zato, ker je na najlopsom komenskem kraji.
Pred letom dni se je mnogo mnogo pisalo iu govorilo o tramvaji tukaj po Krasu, tako da Se je kdo za/viigal, smo vJ,o mislili, da je tramVaj prizviz-gal, kakor se jo bit nekjo uekdo izrazila; zdaj je vse potikuilo, vsi nasi upk da se bomo vozili s parom od kraja do kraja ua&e do/olico, splavali so po v»di. In prav je, da jo prislo tako, kur tudi oni pudjetniki uapravili bi bili najbrXe Btramvaj" le za so, iu le njim bi dobieek donaSal — tako bo govoril nr* g, dop. v „Ed.B Tako godi se s ntolegratbmH, 2elozuico itd.; toraj kaj so bomo za to potegovali, ker doticiiiki so jo za se naredili, iu ne za s p 1 o fi n i blagor.
Hameu poprejsnjega in sedanjega mojega dopisa v nSoei" ni bil iu ui drugi, ko braniti poiteue ia zopet refiem zaslu^ne mo/,o prod gi dim napadom.
Vipolie, 12. maja. — Sprejmi, draga wSo^att, tuzuo poiocilo v svoje prudulo. Tu/aii glas zvonov naznani nam v nedeljo zajutra zuloatuo novieo, snut c. g. vikarja Josipa Zoma, ki jo svojo blago dudo izdihnil v soboto zvuoor ob lu. uri po kiutki, pa nmfiui bolozni v 69. lotu wvojoga zivljonja. Pogrob so je vinil y ponodeljek due 11, t, m. ob 10. zajutra, Navzoru bilo je muogo Ijudstva iz vseh Bid iu vna-kega staou.
Pri /acotku sprevoda zapeli so kozanjski iu drugi pevci „Lioeitov* pod vodatvom g. J. Marini&i. i'otom zasviia doniuoa vipol^ka godba tri '/.aloatiuko prav dobro. Sprevod dospo v cerkov, kjer se prifiue hv. inuaa, kuterj je pel pre& g. dekau locuiaki. Of-glal je goro imenovani g. J. M. in ujegovi vrli pevci so prav lepo peli. to odpetom sv. evaugeiiji oorno se prec. g. <k-kau proti ljudatvu ter c tako gmljlvimi be-aedauu opiae v kratkem dela ranjcega, Ua ni bilo su-bega ocesa v cerkvi; sleliorni Vipolzauec ia kdor jo bil navzoc, tugoval jo po blagem ranjkem gospodu, ki je bil jako priljubljeu. Posebuo ljub je Oil ljudatvu, ker je bit dober apovednik. Okolo njegove apo-vedniee ae je vse trio; a kaj bi se ne ? gotovo je ael gresuik z lehkini srccm od toliko blagega, potr-pe?,ijivega iu mirnega spovednika. Po dokoucani syeti maai zapeli so vrli pevci v cerkvi lalostiako ,Nad zvozdami*.
Iz cerkve na pokopaliace pricne se sprevod raz-vijati. Vipol^ka godoa zaavira dve zalostiuki prav po-kvalno. Na pokopaliice pri&edii polo^ijo truplo ranjcega v grob, v crno zemljo. Zdaj zapojd vrli pevci z miiimi prijetnimi glasovi nJamico tiuo!" Tideti ttuplo blagega gospoda v grobu, aliaati milo peseta, zaceio jo na ves gias ljudsivo jokati ia ihteti. Tako je bilo izrooeno zemlji truplo naaega blagega gOapo-da, kateri nam ostane v vocnem apomiuu. Bkleaem moj dopis iu iz dna area zaklicem: bodi Yam, blagi duaui pastir, vecai mir ia vecna iu6 naj Yam sveti!
Vipolzanec.
S. VitO p/1 AjellU, 20. maja 1885. — Slav-no uredni§tvo 1 btejeiii si v dolfelost, da sporo&m avo-jim sobratom nailednje vrstice. Naj mi blagovolijo povedati oni gospodjo, ki so poslavili pri volilnem ahodu v Korminu Kudolta grofo Pace-ja euoglaano kot kandidata za drzavni zbor, ali so se podu6ili o njegovih zmo^nostib, piedno so ga odmeaih za bodo-oega svojega zastopnisa? Zdi semi, da ael Ker ako bi se bili dali podu&ti po kateri koU osobi, ki ga popolno pozna, gotovo no bi ga bili izbrali, da bi ae ne prevarili v svoj em upu (ako bi zmagal) in da bi ne bili v zasmcb onim, ki kandidata poznajo. Res je, daje dober mo2 (uomo alia b^ioaa), kakor pravi 8Uorriere*, in celo predober, da bi bi! drsSavni, poslanec. Onje postenjak (galantuomo), gesar mu nikdo ne more tajiti, ali revem manjka delavnost (energia) ia sposobuost.      /
Nikdo ga ne more v tem bolje soditi od nas v S. Vitu. Uze 18 let je zupan tej obcini, ker mu to dopade, in v vsem tem <Sasu ni nic posebnega storil za obo^ne. ObiSina gre rakovo pot iu kmalu bo njeno stanje neizuosno. Dokaz imamo v vaSkih cestah. Dasi se je o tem mnogokrat govorilo v staraiiastvu, ae do zdaj ni eo nic zgodilo,  in voda,  ki po vsakem
cesto, tako da vas se premeni v laguao (jezero). Yrliu tega prinaSa voda z 'dvoriSc oatank© gndj& ia napravlja irno gosco, ki kvari in grdi cesto vsak cas, kar je Skodljivo tudi zdravlju, kakor ka2e razmdrbitia velika mrljivost vaSKanov. Da bi se to odstranilo uka-zala je visja gospOska prav ostro, naj fee zaprejd vse jame, v katerih sezbira voda, bodiai po dvoriSfira bodisi ob cesti. Ali zupahstvo, ki bi bil6 moialb dati prvo lep izgled, hi izvrsilo tOg|a ukaza, in med tem ko so jame po dvoriSiiili uze vec let zasute, bbstolfi oWinake Se vedno.
„CorriereB pravi v neki svbji Stevilki: »VsiJpo-sostniki na§e ni2ave (le Basse) piizhavajd'v njbtn vb-Ijaka (autorita) v kmetijskih prh§ahjih.« To jtl pb-polno nereanifino in amijali shio so vsi, ko smo to brali. Grot' so fiisto hid ne mbSa v kmetystvo (agii-coltura) in pus^a svojim kolonom, da obdolujejo Zemljo po svoji glavi, do tudi jo ud osVodnjoga bdborlt o, k. kmetijsko dmzbo goriske. Da kbttS'atn na kratlco; Ta ni moz, od katoroga bi mogla nasa de^ola pricft-kovati zboljSanja, ker kakor ni storil nie dobroga za svojo obfiiuo, tako bi gotovb ne storil niti m do.
Mo
K.
Politi6ni pregled.
Ta teden veljal je volitvam volilnih inoiS v kmeikih ob6iuah, z danasnjim duevoin so te vo-litve povsod koncane; vrSiiesose, kakor jcjbilo pri^akovati, v alovenskcm oddnlku na GoriSkem ugodno m narodnbp kandidata; iz Futianijo dolla poioCUa govor4, kakor bi bilo tamkaj skoro enako Ktovilo volilnih mo2 za „Corriorovogau kandidata dr. Yicentinija in za monsignora Va-liiBsija; po tem takem odlofiijo tu za posled-njega volilci slovohskih ob6in iz Brd in s Kraso. V velikeiu poscstvu pride nujbiio do ozjo vo-litve, kor so skoro ni nadejati, da bi kutbri iz-med treh nastavljcnih kandidatov t. j. trMko vlade, „Corrierovow stranko, in pa Slovencov In konservativnih Lahov, u2o pri prvl volltvi za-dobil absolutno vcCino glasov, ako se ne bodo nasi vclcposcstuiki prav strogo drzali disciplino ter z ariBtokrati slozno kot on moz glasovali za grofa Attomna, kar toplo priporocamo.
Osrcdnji volilni odbor na Kranjskem izdal jc oldie do volikev, v katerom priporoia stare poslanec, izvzcmsi v Ljubjjoui, kjer se je kan* didaturi odpovedal dosedauji poslanec in mestni /upau g. Grasselli. Na njega mesto priporofia odbor grofa HoUcnwarta, katerega je proglasil kot kandidata shod ljubljanskik volikev. Ce tddi je bil do zdaj Hoheuwart zastopnik gorenjskill kme6-Irilt ob5in in ga te bocejo imeti tudi zanaprej; vender ho&e tudi sredisce vse Slovcnije s po-siahstvom po6astiti onega, ki je bil do sedaj vo-ditelj dr^avnozborske vedioo in nositelj sedauje sisteme. Na Doleujskcm ubraca se nekoliko k boljSemu, ko dr. Poznik ne kandidoje ve6 proti Pfeifcrju; ali s tem se cdinost ni §e povrnila med doicnjske volilce, ker Suklje Se vedno na svojo roko vzdrzuje svojo kandidaturo proti grofu Margheriju, podpiran od ljubljauskili prijateljev, co jc tudi vladni list uekako kasno objavil, da Suklje ni vladni kandidat. Kako lahko se zgodil, da vsled razpora, po Suklje-ji prouzro6enega, bi se veselil zmaga kak nemskutar.
Na Zgornjem Avstrijskem je zagotovljena V kme&kih ob6inah izvolitev konservativnih kandi* datov; tudi stajerski konservativni Nemci povr-ncjo se v zbor v dosedanjem Stevilu. V trgih solnograskih kandidiije po svojein vladnem siste-mu znani nekdanji minister Bach, ki ho6e v druzbi z Lienbacherjem v drL. zboru ustanoviti novo stranko, ki bi ne bila ne tic ne miS, zra-ven pa strogo centralisticna in bi hotela z vezjo nem§kega jezika vezati srea raznih avstjrijskih narodov na skupno domovino. Nekaj enacega je uze v poslednjem zasedanji nameraval poslanec Lienbacher, ali nemski konservativci pustili so ga na ce'dilu. Bo li Bach sre6nej§i ?
Naroduo ceSko plemstvo na Moravskem bode v prihodnjem drz. zboru broz zastopnikov. Sred-nja ali v 1 a d n a strauka se je zed.inila z usta-voverci; izmed devet poslancev, katere voli mo-ravsko veleposestvo, jih bode vsled dogovora med strankama pripadalo srednji stranki pet in Stiri bodo zmerni ustavoverci, kakor trdi izdani oklic.
Priloga k 21. štev. „Soče"
skupaj: a glavni odbor je vendar dozdaj §e Krasa in Go ram pustil vsakemu po enega zastopnika; fiervinjinski okraj ima 4, korminski 1 in t r z i s k i 4 zastopriike. Glavni odbor Steje po tem takem dan danes s predsednikom vred 20 udov, med kterimi eta a a mo dva zastopnika veliko obsirnise slovenske strani in se ta dva tako rekoc po krivici ali ce se nam bolje dopad* po milosti vacine.
Tojevsokako nenaravno, krivicno raz-merje, kaj ne da? Gotovo da je, v vsakem oziru je nenaravno in krivicno. Aialibog moramo priznati, da si to krivico sami aebi delamo po avoji neza-vednosti in maloraaraoati, Saj je le na nas, da pri-•topimo druitvu, da se deleiimo njegovih zborov, da sploh sodelujemo, kakor bi inorali aodelovati ˇ svojo korist in t avojo east, pa v cast in korist nase do-iele, t kteri je sicer prebivalatvo loceno po narod-noati, na drugi strani pa trdno svezano po akupnih materijalQih interest; in ker je deiela popolno kme-Ujika, nam je v prvi vrati vaem sknpaj sloino akr-bed in delovati a» napredek in razvoj naaega kme-tijitta,
Ker je prebivalstvn naSe dezele kmetijstvo po-glavitni vir iivenja, amemo trditi, da zastopa kmetijsko druStvo najvainise nase gmotne intereso. Posebno dobrodejen Tplir pa ima v tem oziru, da kot tehnieen organ kmetiiskega ininislerstva posrednje raed vlado in deielo, prizadevaje ai, kolikor mogo5e podpore dobiti ii dmvnega aaloga v proapeh kmetijskega napredka v deteli in sploli v korist nasemu kme-tystfu.
In 7 tem ae kale nase drustvo vedno pravieno vaem stranem nase dezele. Zvesto visokoduanim na-menom svoje alavne ustanovite jico podpira, kder more in kolikor more, napredek in razvoj naaega kmetij-atva ne glede na narodnost pr^Mvalstva, arapak vseloj le a ozirom na spoznane potrebe dokicne strani. Tako deluje ono ze nad 120 let in maraikteri lep vspeh more vstevati ai v svojo posebno zaalugo. Oziraje a© samo na ono dobo, od kar je krenilo kmetijstvo na nova pota, do zdaj, fidimo, da se je kmetijsko drustvo pri vsakej priliki iskreno in uspesno potezalo, kedar koli je bio za kako vaino piidobitev na kme-tijakem polji v prid nase dezele. Da je drzava se anameoitimi vaotami pripomogla k ustanovitvi naiih kmtiijakih Sol, da se je v Gorici odprlo c. kr. po-skusevaJi&ce za avilorejo in vinarstvo, da je drzavni aalog izplacal lepe podpore za posusenje tako ime-novanega koboriskega "Blata,, to je mocvirne doline med Koboridom in Staroaelom, da so se kraSkim ob« cmam podeljevale izdatae denarne pomoci za napravo vodnjakov in napajalisc; da se je moglo z driavno pomodjo na viso stopinjo povzdigniti mlekarstvo in sirarstvo na Tolminakem, da je visoka vlada kakemu viharskemu drustvu pomagala do dobre kletarske oprave; da se leto za letom v dezelo uvaza dobra plemenska zivina in da se sploh na razne nacine po-spesuje zboljsanje nase zivinoreje, da se napravljajo kmetijske razstave, da imamo imenoma zdaj stalno razstavo kmetijskin strojev in kmetijskega orodja v Gorici itd. itd., za vse to je proailo, v dosego vsega tega je z veljavnim svojim glasom posredovalo nase kmetijsko drustvo in mhLe mane more oditati, dabi bilo pri tem bolje skrbelo za eno nego za drugo Btran dezele.
Ge jemljemo v poatev, kako neznatno je zaato-pano slovensko prebivalatvo nase dezele v kmetijskem druStvn, moramo celb priznati, da je ono tndi v svo-jem poalovanji v vsakem oziru pravicno. V svojem uradu ima sposobnega slovenskega uradnika in vae, karkoli ono javi v interesn cele dezele, javi v obeh dezelnih jezikih; se slovesskimi zupanstvi in stran-kami pa obeuje vedno v njihovi materinscini: za malo peSdico slovenskih druStvenikov izdaje posebno slovensko glasilo, ktero stane vec, nego znasajo njihove letnine. Res je, da se pri obcuih zborih in v odbo-rovih sejah govori navaduo le italijansko: je li pa to drugace mogofie pri sedanjib razmerah, ko se pri sborih med znamenito stevilo zavednib italijanskih drostvenikov le slucajno zgubi par Slovencev in ko sta v odborovih sejah, kedar so polnostevilno obisko-vane, med Italijani samo dva Slovenca, ktera se tem laiej vdasta italijanski obravnavi, ker zaata jezik, v ktcrem se govori in ker jima mora biti za to, da v sloznem spoiazumljenji se svojimi tovarsi sodelujeta t dosego druStvemh, dezelnim gmotnim koristim po-sveeenUi namenov. Sicer pa ni po pravilib nikomur zabranjeno govoriti v drugem jeziku in dobro se se spominjamo izrednih obcnib zborov v Tolminu in v Kifenbergu, kder se je vae razpravljalo v slovenscini.
Pravica, govoriti v aasem jeziku, je po tem takem zagotovijeaa in se nikomur ne krati, in le na kmetovalcih in prijateljih kmetijstva nase narodnosti je, da dosezejo, kar zele.
Sicer pa moramo tudi za ta slufej jasno in od-kritosrcno izraziti svoje menenje, ce si tudi nakoplje-mo po njem mnogoBtransko zamero. Kmetijsko drustvo, Daj je sestavijeno kakor si bodi, mora vedno zvesto ostati svojemn programu, svojim namenom in zato 8 e mora skrbno ogibati vsacega poli-i |ikPF»^i#,}Mfpp##b»»$*maiQ&QQpf
nib prepirnostit po kterih bi kraalu zgubilo vea avoj Tpliv in vso stojo veljavo ter bi birovaje zt^elo propadati.
Hekteri menijo, da je slovenaka stran tudi za to tako revno zastopana v druitvu, ker je po pravilib ustanovljena letnina 4 gld. prevelika. Na nasej strand pravijo, je posestvo razkosano vecinoma v majhna poseatva in le malo je tacih poseatnikov, kteri bi v sedanjib hudib casih. ko jib akoro zaporedoma iarejo slabe letine m^^ ko_^ je^posestvoL_ pri jraem_jtem jobio obloieoo z mnogovrstnimi davki in dokladami, lahko odrajtavali po 4 gld, na leto. Hekoliko reanice je v tem in dobro bi bilo, da bi m letnina znizala, in drustvo bi jo menda tudi znizalo, ako bi moglo raSuniti na to, da prwtopi potem primerno vefe stevilo z a-nealjivili druatvenikov, zanealjivih pravimo, to je tacih, kteri bi trajno oatali in redno opravljali svoje druStvene dolanosti. A dokler ninm nobenega prostva, nobeno gotovoati, da bi se a veelm itevilom manjiih doneakov dopolnilo, kar bi odpadlo po znizanej letnini, tako dolgo mora ostati pri sedanji letnini, na kteri se leto za letom nabira vendar toliko dohodka, da je drnitveno finanfoo stanje zadosta vgodno, da tor^j drustvo iz svojib pribodkov redno zalaga avo^ oskrb-niatvene stroske in se kaj dodaje drzavnim in dezelnim podpoiam za obce koristne kmetijske namene.
Akoravno pa niso gospodarske razmere naiih poaeatiukov v oble cveto6e, menimo vendar, da rev-Icina se ni tako splosna, da bi se ne moglo n. pr, v ajdovskem, v komenskem, aeianskem^ tolminskem in vsakem drugem okraji najti vsaj po 15 takih moz, kterim bi ne bilo sila tezavno, zrtovati vsake 3 me-sece po eden gotdinar, ali vsako leto po 4 gld. kot clanu kmetijskega druitva, da bi imel potem vsak izmed nasih okrajev vsaj pc enega svojega zaatop-nika v glavnem dru§tvenem odboru. In na vse zadnje, ce bi se res ne nailo toliko za cast slovenske strani in za napredek in razvoj kmetijstva vnetib moz, man' bi ne mogle v to svrho pripomo6i premo2nise ob6ine, menimo tako, da bi vsako staresinstv© odbralo po enega ali dva razumna kmetovalca iz svoje ob6ine ter jim iz obcmake denarnice placevalo letnino. Saj to bi ne koristilo osebno odbmnim modern, ampak posrednje celim okrajem, kteri bi si na ta nacm za-gotovili dostojno zastopatvo v glavnem odboru kmetijskega drustva. To bi se lahko izv6dlo brez velikih zrtev v obcno korist. A castniSe M bilo vsekakor za na§e zavedne, premozniso poseatuike, ako bi sami omogli mali strosek ter se vpiaali v dcu§tvo, in <Se bi potem se ob^ine kaj vkrenile v naSem zmialu in po nasem naavefcu, tem bolje, Jruitvo bi se brie namno-zilo, postavilo bi se na Se ugednise staliiSe in ker bi bile vse dezelne strani dostojno zastopane, bilo bi potem pravi, zivi izraz na§ega kmetijstva. Toda, kdor se oglasi za vstop, naj bo moz, naj se po svojih moceh delezuje druitvenega delovanja in naj redno placuje svoje doneske.
Le takih udov ne, kteri enkrat pridejo k zboru in enkrat placajo letnino, dokler so ravno malo ogreti za drustvo, potem pa, kedar se ohlade, odlasajo in odlasajo, dokler jih. odbor po pravilib ne izkljugi.
V tem oziru se §e otozao spominjamo, kako se je bilo drustvo pred nekterimi let! po umetni agita-ciji z udi od nase strani napolnilo, da so imeli vai okraji ne samo po enega, ampak nekteri tudi po dva in po vtjc" zastopnikov; — a koliko 6asa je to trpelo? Nekteri slabo poduLeni noviaci, koji so menili. da druitvo razsiplje k polnega rokava gmotne podpore med svoje clane, da jim brezpogojno podeluje plemen-ske zivali, sadna drevesca, semena itd., pa da nid ne zabteva, da nobenib doneskov ne pobira, odstopili so koj, ko jih je drustveni urad streznil s tirjatvo prve letnine; oatali so za njimi odpadali drug za drugim, dokler seje Stevilo naiih skrcUo do danalnje peadice. Tako maIoca8tno ne zelimo, da bi ae kedaj ve6 na-mnozilo na§e drustvo. — V obce moramo oMalovaje priznati, da se nasi kmetovalci zelo mlacno vedejo nasproti kmetijskemu drustvu in da se le takrat za-nimajo za-nj, kedar je cas uzivati sad njegovega delovanja in prizadevanja: — kedar drustvo deti ple-menske bike in junice, kedar podeluje darila za naj-boljso zivino, kedar razplsuje podpore za razne kmetijske namene itd. Prej in pozneje ga ne poznajo.—
Bral arao, da v nekterih okrajih snujejo zupan-ske shode in da na njih razpravljajo vazna, v obcno korist segajoca vprasanja. Maii bi ne bilo vmestno, da bi pri takih prilikah v prav reaen pretres vzeli tudi vse to, kar smo v tem dlanku razlozili o nasem kmetijskem drustvu in da bi preudarili in sklenili, kaj bi bilo afcoriti, da bodo tudi nasi okraji dostojno zastopani v drustvu in dosledno v njegovem glavnera odboru, pa da bo vsak okraj imel pod vodstvom ra-znmnega, za stvar unetega naoelnika svojo kmetijsko poddruznico? Tudi vinarske dru^be, dornberska, §ta-njelska in ce obstoji se ktera druga, morale bi za to skrbeti, da bi bile po preinoznisih svojih 51anih za-stopane v kmetijskem drustvu. in naSib veleposestni-kov bi pad ne smelo nobenega manjkati v drustvu, ktero pospeauje njih poglavitne interese.
Slozno, Lvrsto aodelovanje vseh, kteri preraorejo
zagotovi spoatovanje poatenih sodeManov, veljavo v merodajnih krogih — in bode nam in sknpni nasi domovini v obcno, veliko korist.
E. KL v ,0. L.«
Dopisi
Iz Batuj, 4m 18 maja. — V 17. ia  18. §fc * cenjene nSoSett brali smo marsikaj zanimivega. Poseb-I no pa sta nas zaniraala dopisa iz Sela dne 14. aprila in iz dornberSke okolice dne 28. aprila.
Hanipn teh dopisov je, grajati in drniti po vsem slovenskein sveta nsiega g. ucitelja. (Kako natanko poznate namene drugih ljudij!) — Ker vidira, da g. uCitelj k temu molLi, Le§ da poSasi se ze izve, kdo ima prav, moram prijeti jaz za pero in povedati gg. dopisnikoma, da g. ucitelj ui tako trmast, kakor ona, raislita, Uditelj dela po volji in M}\ ljudatva. (Kdo je tisto Ijudstvo? Ur.) On bi rad, kakor smo ga v teku poldruzega lela spoznali, vsakemu ustregel. (To ni prav; mo2 naj se drzi nacel. Ur.) Ako grei po na&ej ubLinif praSaj vse od naj mlajscga do naj star§ega, nikdo ti ue bo znal nic druzega o njem povedati, ko da je priljnbljen vsej obCini. (To ja prav lepo. Ur.) Vsak zeli, da bi ostal §e pri nas.
Kar se tide ve5ernic, kakor 9. dopisnik iz dorn-berSke okolice pise, nam jih gospod ucitelj se ni ni-kjer izpremenil, ker te so le trikrat v letu in se po-jejo, kakor so se pele, 3 tem raziockom, da malo bolje. Ako bi se pa mislil g. ucitelj s tem komu pri-lizniti, bi gotovo sam sebe po nosu bil. Morda se je kje pri vas prilizoval? pri nas §e nikjer! Glede li-tanij naj omenim le to, da sem sli§al tudi v drugih slovenskih vaseh latinske litanije o veejih prazuikib. Ako se tedaj pojejo drugje, zakaj bi vzeli za zlo nasemu g. orgaaistu, Ce jih je pel morda trikrat prott svojej volji ?
Stejem si v dolznost, da skoro bi rekel v imenu vse obcine zagovorjam naSega g, ufiitelja, kterega mora vsak poslea ilouk spoitovati.        Kesaicoljub.
S Krasa, 17. maja. — Zadnjie sem omenil, da naSi drzavni poslanci bodo imeli ve5 posla z na-rodno gospodarskimi nego z naifodno-politifinimi zade-vami. In to je tudi res.
Srednji kme6ki stan, ki pia6uje primeroma naj* ve6 krvnega in denarnega davka, ki je podlaga vsem drugim stanovom, zabredel je tako zelo v dolgove, da ne hirajo samo manj§a poseatva, ampak da tudi vecji posestniki zeljno prigakujejo relilne roke. Bo-Sem dobrih svetov dajati nasim poslancem, le opo-zoriti hocem merodajne nase moze na nekatere stvari, ker na vsak nafiin se mora nekaj zgoditi, 6e hoc'emo, da se ne povrnejo prezalostne srednjeveske razmere na§emu kmetu, in sicer hujSe od onih. Ceprav mora posestnik od svojega zemljjs5a visoke davke pla6evati, vender zemlja nima nobene vrednosti. Ce pride do eksekutivne drazbe, »e proda zemljiige za se tako majhne krajcarje. Ta postava je gotovo zelo koristna oderuhom, Skodljiva pa prav tako kmetu. Ce ima denar, kovina, svojo veljavo, xakaj bi pa vsak kos zemlje ne imel svoje ce tudi male vrednosti, kar bi vender dalo posestvu neko veljavo in bi branilo up-niku poljedelca na tako lahek na^in pripraviti ob ^^f® iniefcJe' Gotovo ima vsakdo rajSi denar nego zemljiace. Od zemljiica, kateio ne nese po pet od 8to, je treba davek plafievati. Davkar ne praSa, je li seme kal pognalo ali ne, davke je treba odrajtati; kapitaliat pa od svojega denarja, na kafcerega ne pride ni dez ni slana, placa davek, le ce hoce, in nikdar ne tako visocega, kakor posestnik od poaestva. Vemo, da je kontrola, koliko denarja ima kapitalist nemo-goda; vemo tudi, da ce bi morali kapitalisti tolik davek plagevati od svojih kapitalov, kakor posestniki od svojega posestva, bi naii vrednostni papirji kmala zgubili na ceni; pri vsem tem pa mislimo, da bi se nobenemu krivica ne godila, ce bi n. pr. borsni gos-podi v Trstu od svojib tolstih konj, ktere krme a aeaom, od kterega je moral ubozni Krasevec ali si-romaini Pivcan davek placati doma in potem za na-mecSek Se v Trstu, 6e bi tudi taki in njim enaki go-spodi nekoliko davka odrajtovali od reclj, katere imajo samo za potrato in baharijo.
131 poslancev kmeckib oblin sedi v krasni pa-la5i na Banaji in 85 je zastopnikov velicega posestva. Eazumemo, da kmet sebe v vseh stvareh ne more zastopati; to pa vendar lahko zahtevamo, da naj imajo zastopniki za kmeta saj srce ISe kazejo pa pray velike nagajenosti do kmeta pcstave, sklenjene v visokem drzavnem zboru, ktere vse bolj ovirajo posestuika, mesto da bi ma olajaevale njegove napo-re:„ ^d vsacega Se tako priprostega pisma, katero spise lahko vsak, Le le brati in pisati zna, placati moras pristojbino in koJeke. Ce imai kako opraviio v nsadnijah, brez odvetmka ne opraviS niL, in para-gran nasih postav so pravi pravcati zaviti paragraS
r veliko jml}B jj>m^m js $ewjpfyfyw»*faflr
letni proracun in odlozil svoje delovanje dc je-seni; tudi ogerski zbor se u kratkem razide in nastopi svoje poCitnice.
Srbski kralj Milan je do§el te dni na Du-naj j pred svojim odhodom je se odposlal v stalni pokoj nekdanjega ministerskega predsednika Kisti6-a; za svoje nenavzocnosti izro&l je vla-danje novoimenovanemu ministerstvu.
Francoski senat se bavi sedaj s preosnovo volilnega reda v zbornico in jeuze sprejel § 1. predlozenega nacrta, kateri v nacelu dolocuje volitev po listinah; posrefii se tedaj Brissonu, kar se ni hotelo posreciti niti Gambetti.
Med Rusijo in Anglijo ni §e priSlo do spo-razumljenja glede* meje v Afganistanu in najno-vej§e vesti celo govore, kakor da bi se hotelo vse pogajanje razbiti. Buski car je generalu Komarovu zarad zaslug v Afganistanu v pri-znanje hrabrosti in srfcnosti podaril zlato sabljo z dijamanti.                  ,   ..,,
Domafie in razne vesti
Duhovske zadeve. Umrl je 16. t. to, v Eu-dofiSft, v Gorici Julijan Felinski, dosluzeni profe-Bor dogmatike na akadeiniji v Var&avi, brat Foliksa, nadSkofa varSavskega, ki se je udelezil 18. t. m. po-greba svojega brata. — 18. t. m. umrl je v B]arri onda§nji Lupnik Lenard Si on v 65. letu svojega ztvljenja. Siovesni pogreb bil je v sredo 20. t. m. med obilno udelezltvijo obuinstva in sosednje duhov-B^ine.
Imenovanja. 0. k. okrajni komisar, elu/J)iijo6 v Trstn pri e. k. namestni&tvu kot predsedniStveni tajnik, Albert vitez Conti pi. Cedassamere dobil je naslov in zuacaj namestniStvenega tajnika. — 0, k. okrajne sodnije pristav v Trzi6i Karol D e j a k ime-novan je Bodnijski pristav pri e. k. de^elni aodnji v Trstu. — C. k. okrajne sodnije pristav v Montoni Heorik Di m i n i c h postal je aodnijaki priatav pri e. k. okrolni sodaiji v Gorici.
Sigmuad grof Attenas dobiva vedro vee" prijateljev kot kandidat za prihodnje volitve goriSkcga veleposeatva v driavni zbor. Posebno med aristokra-cijo izgovarja se rsjegovo irae z zadovoljnostjo, med tem ko njegova naaprotnika potrebujeta moSnega pri-tiska: Pace italijanskega, Hohenlohe vladnega, jako mogocnega, da se vzdrzoijeta. Vidi se, da Attemsova kandidaturaje naravni i z r a z goriSkega posestva, med tem ko Pace in Hohenlohe sta usiljena.
Mnogo slovenskih veleposestnikov izjmS-Cenih je iz iinenika za prihodnje volitve v drMvni zbor. Mnogi so tirjali svojo pravico, a mnogi niso o pravem casu izvedeli, da so izpuSceni. Pri reklaraa-cijah delate so se razne tezave, ki se obeludanijo o svojem Casu in na pravem mestu. Postopanje davcnih uradov bilo je v nekaterih sMajih nepravilno, uazna-nili so namreC samo zemlji§ki davek od 40 gl. naprej brez hilnega davka; tako so posebno v nekaterih krajih mnogi veleposesiuiki zgubili svojo pravico. Stvar je naznaojena vladi s pro§njo, oaj ona urad no po-pravi, kar so uradi greSili,
Volitve v mestaio staraSinstvo vriijo se prav mirno. wUnione8 je iz strahu pred katoUikim draStvom razposlala vse svoje moie na delo in je pazila, da bi e kandidati ne pahala volilcev od se-be. V 2. razredu postavila je kot kandidata predsednika tukaj&ijega nemskega sSchulvereina", dabi si zagotovila zmago 8 pomocjo one stranke, kateri pri-pada Kitterjeva drulina. V 3. razredu priilo je volit 284 volikev} izvoljeni so: dr. Maurovieh in Anton Nigris z 284, Jozef Venuti z 283 in Janez Jo2ef Stre-chel z 281 glasovi.
J^enski oddelek nemSkega §ulferajna sestavil se je v Gorici vceraj, 21. maja, v palaci Karla pi. Ritterja. Oglasilo se je bliza 60 gospa in gospodiihn, kakor nazoanje goriSki dopisnik nekemu dunajskemu lista.
Na c. k. svilorejskem posku§evali§6i zacel je tedaj za svilorejo in vinarsi,:o, ki smo ga bili v naSero listu uie uaznanili. PoslaSalcev je 24, med njimi 2 goriSka Slovenca, profesor g. E. Kramar za tr^aSko okolico, 4 Serbi iz Dalmacije, 1 Rus iz Ti-flisa, drugi Italijani. Razpisani so bili Sttpendiji za Gori§ko in za trzaSko okolico, in vender tako malo udele^itve se slovenske strani. To ni lepo; ako ne bomo skrbeli 2a zbo\j§anje svojega gmotnega stanja, nam pojde slabo tudi v drugih ozirih.
Studentovska kuhinja. Darovali so pre^e-stiti pol. nasi. gg. Dekleva 2 gld., Hafner 1 gld., Kat-nik 1 gl., Skert t gl., vitez KIodi6 10 gl., Ferfila 1 gl., Drufa 2 gl., dr. Mahnii 5 gl., Gentazzo 2 gl., Fras 1 gl., grof Obizzi 1 gl., Eiien 50 kr., Coppag 30 kr., Rude* 2 gl., Hribar 2 gl, Hribar 2 gl. na meaee, Jenko 1 gl. na mesec. Hvala dobrotnikom; naj jim
Rokodelsko bralno dragtvo v Tolminu priredi dne 25. maja t. 1. v prostorili gospoda Deve-taka slavnostno „Besedoff v spomm petindvajsetletnice skladbe: ^Napvej, zastava Slave" s sledefiim spore-dom: 1. Godba; „Naprej;a D. Jenko. 2. Petje: „Na-prej ;„ mo2ki zbor. 3, Petje: „Kam ?« tenor solo in meSan zbor s spremljovanjem klavirja. K. Ma§ek. 4. Pe^je: „Novinci;« mo2ki zbor zbor. H. Volarifi. 5. Igra: „Stari Slovani" (v 5 dejanjih); poslovenil Fr. Dominko. 6. Petje: „Siovo od domovino"; meSani zbor, A. Leban. 7. Petje: ttDanes tukaj, jutri tamaj mo2ki zbor. _I. Kocijan&6._________
Med dejanji svha tolminska godba. Ustopnina k besedi 30 kr. Ze^etek to&o ob 1% uri zve6er. K obilni udele^bi vabi uljudno                       Odbor.
U6iteljski izpiti v Eopra so se za uHto-1 j e dovrSili 9. t. m. — Izmed 19 u&reljev bilo je 10 Sloveneev, 1 Ilrvat, 7 Lahov in 1 Nemee. Vsi so srecno dovrSili, kar je dozdaj redka prikazen, a vefi njib dobilo je gprifievalo druge vrBte; izmed Sloveneev je v usposobljen 1 za slovenske in nemSke, 1 pa za slovenske, nemske in hrvalke lole. Radosfc, da se je trud povoljno izpladal, razlila se je v krasno ve-Belico, ki ae je priredila pred odhodom. V ob6nem veselji med godbo in petjem, govori in zdmvicami pa se ni pozabilo tudi v dejanji pokazati narodno src6 slovenskega uSitelja, kajti po napitnici na tuM Govotan, nabralaae je vsota 16 gld. za wMir* — vrli slovenski list v Celovci. Dtnar ae je koj drugi dan odposlal.
Obesil se Je pred nekafcerirai dnevi neki palir (nadzorovalec oestnih delavcev), ki je bil dalje dasa brez dela, na goriskem polji med Strafiieami in ono cesto, ki vede iz mesta proti soSkomu mostu pri Pevmi.—Te dni je hotel neki drug moL skofiiti raz ta most v Sofio, da bi si ohladil boleStne, ki ga tarejo. Mitni^ar ga je o pravem 6asu zagledal, je pritekel in ga jo ujel 8e za noge zadnji trenotek, da ni iz-vrfiii svojega .pregreStiega namena, V zahvalo jo ne-Bte^neX svojega reSitelja dobro oStol in ozmirjal. m» lostui casi!, — V Grgarji so dobili na obginskih pa-gnikih mrtvega mo^a, ki je u/.o pred 9 tedni iel z doma, no da bi bo vedelo, kam.
Listniccv urednifitvn. Q. dop. iz Loija: Vail domafii ljudjo vodo, Icako so efcvari; znto no potrolmjojo no-jttMiila; drugo fiitutcljo pa no zunhiiiijo malonkostni propiri ; zato smo dopis opustili. — O. dop. iz Volikega Dola; prihodnjlfi.
Poslano.
Slavnemu e. k. kmetijskemu druStvu v Gorici.
Udano podpisani so prisrino -zahvaljujejo slavnemu c. k. kmetijskemu drustvu za flDr. Bleiweisa 2ivi« norejo", katero jim je blagovolilo podariti v spomin na dezelno kmetijsko razstavo lanskega leta.
V Gorici, dne 18. maja 1885.
jGojenci slovenskega oddelka delelne ___________________kmetijske Sole.
N.o 673.
Zahvala.
Podpisani se zalivaljujejo druitvenikom podpor-nega drustva in nadelnikom obdne Bilje za lepi spre-jem in izkazano gostoljubnost pre§lo jnedeljo o priliki pomladanskega izieta.
Nekateri dru§tveniki bralno-podpornoga druStva v Gorici.
Vodstvo   bratov§6ine ^Vednega   LeSLen.ja
sv. BeHnjega Tclesa" opozarja cestito duhovscino in gg. drustvenike, da navadna r a z s t a v a (• e r-kvene obleke bo tudi letos v hisi Matilde grofinje Coroninijeve v Babati§6i h. §t. 16 od 8. do 11. junija.
Razen cerkvene obleke, namenjene cerkvam, ki so se (oglasile pismeno in o pravem 6asu, razstavijo se tudi masni plasdi, ogrinjala (veli), nararanice, stole in perilo, ki bo na prodaj cer-kvenim predstojnikom. Pri tej priliki sprejemala se bodo tudi naro&la, ki se izvrsijo z vso na-tandnostjo.      _____________^___________
-^   ^ »6isti liitro iu gotovo."
n C Profeso: EARL pi, BEA'JN a Danaji,
F r a__________
•T n 7 P "f n Vne rassrokuje nikakih tezav
Gr r e H jL 1 »dela bolj uspesno, ko j^g          ,                    druge grenke vode,"
Studenec Mm wmm u mji
Zahteva naj se vedno in razloCno: FRANC-J02EF0V GRENKI STUDENEC. Zaloge povsod. V Gorici: lekar gosp. Cristofoletti, Gironccli, Pontoni in A. Seppenhofer Bazpo«ilja se iz 1 BudaneStfiL.
Y tern okraji se s tem razpisujejo sledeiSe b1u2» be: 1.) naduditelja dvorazrednice v Kanalu; 2.) u^ite-ya — voditelja enorazrednice v Lokovei, 3.) Oseku, 4.) Opatjemselu, 5.) na Dolu, 6.) v Kalu; 7.) sluibe ufiiteljice v CernWah, 8.) v Renfah, 9.) v Sempasu.
Dohodkivseh navedenih alu2eb so poleg dei. Solskih postav 10. marea 1870. in 4. marca 1879. III. pla^lne vrate. T krajih pod fit. 1, 2, 3, 4, 5, 7 m 9 je stanovanje v naravi, drugod dotigna stanarina.
ProSnje s postevnimi Bpri5evali aposobnoBti, kakor tudi sfe spriSevalom o. k. okrajnoga zdrovnika (za zuuanje) je vlo^iti do 12. julija t. 1. som le po prodBtavljenih oblastnijah.
C K. OKRAJin SOLSKI SV1T V GORICI, _____________dne 20. maja 1885.
St. IOIjE.
OzmmIo.
Ravnatoljstvo zastavljavnice (Monte di pieta), vstanovljene po grofu Thurnu v Gorici naznanja, da bode dne 15. junija zafielajavna drazlra (kant) nereienih zastav I. 6etrt leta 1884. t. j. tistlh, ki so bile zastavljene meseca januarja, fobruar-ja in marca 1884.
Bavnatelj: D. LOVISONI.
Cllasovir,
ki ,jo v dobrem stanu (posebno za zacetnike pri-meren), je na prodaj po prav nizki coni v ullci „Via Vogel« lii§. St. 8.
St: 183io. I s.
Stavbena drazba
bode dne 20. maja 1885 od 10 do 11 are dopoldno pri c. kr. okrajnem glavarstvu Se2anskem za oddajo Btavbe novega iolskega poslopja v Lokvah.
Klicna cena je 4048 gold. 66 kr.; drafcbeni vadium in stavbena vaccina po 200 gold. Pismene ponudne se ne sprejmejo.
Naris, prera5un stroikov in stavbeni pogoji so pri c. kr. okrajnem glavarstvu, pa pri zupanstvu V Lokvah v spregled razpolo^eni.
C. KR. OKRAJNI gOLSKI 8TET
v 8e2ani, dne 7. maja 1885.
Cudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in nuravno rdravilo je prava dobrodejna pomofi in ni treba mno-gih besodi, da bo dokaJe lyihova Cudovita mod. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajfiajo in prplenejo prav kmalu najtrdovratniSea-todene bolesti. Prav izvretno vstrezajo coper Itemorojde, proti bolezoim na Jetrih in na vraMlci, proti irevesnim boleznim in proti glistam, pri zenskih xnesednih nadieSnostili, zoper beli tok, bojast, zoper bitje sreater ciBtijo pokrarjeno kri. One no preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se ˇ vseh glavnih lekarnioah na sreta; za narofibe in poiii'atvo pa edino r lokarnici Oristofoletti V Gorici, v Trstu v lekarni G. Zanetti in G. B. Rovia  in
ˇ lekarni Alia Madonna
Ena steklenica stane SO noToeT.
Najve5ja krojaLnica v Gorici. Zaloga
vsakovrstnega sukna ter gotove  obleke
za gospode vseh stanov
pri
MARHNU POVERAJ-I!
na Travntka
poleg kosarne. Narocbe se hitro in elegantno izvrSnjejo \ po najnovejsem kroji.
?607
edino in nepresegljivo 2elod<5no zdravilo.
Izbrati v nunih zelodcnih boleznih zdravilo, katera bi t resnici odgovarjalo namenu, ni lahka stvar dandanes, ko se prodajajo vsakovratna taka zdravila.
Veeji del onih kapljie, izlickov itd itd., ki »e oznanjnjo in priporo&ijo obciAStvn z visoko lcteciim beaedami, ni drttxeg* ko pmar*, pogosto §e akodljivo.
Samo jemzalcjnski fcaban-, n*e dayno wan po svoji priprosti seatavi in po oiivljajoci avojt raofii na ielodcne fcivce, si je pridobil prednost pred vsenu dru-gimi do zdaj znanimi pomocki, kar potrjuje njegova razprodaja, ki vedno raato.                 ,  . .   mw
T» balzam, bogat krepeajoee modi kraeikega ra-barbara, komiike, ki jo aploh «mm po avojem pre-hnvnem u'pchii, daje gotOTO aredatto proU ielodcnim alabostim, izviraj©eiw is nerednega prebavljanja. Zato «« priporor*, ko jeati ne *Wi, pTOti wprijctw aapt, gnjuau, riganjn, zabas&njn, hemorojdalnim teiavam; poraaga tudi proti zlatonicl, gliatam in bolexiiint t drobn.
Stoklenica a podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni G. B, POBtani v Gorici. V TRSTU pri 6. B. B«rris. v KCfcMISU pri A. Franzoiii, v TOLXINU pri C. Palisca.
i
I!
m m \m m fiiyi
bJVttl vccletni sckundarij v bolnici in zadnji (jjjji uus operator na c. kr.  vscuciliSki  kliniki ffid| za porodoslovje in 2enske bolezni na Duuaji,  ordinira od zdaj naprej   za YSC bolezol v lastnej hiSi v Gosposkej U-liei ft. st 23 v Gorici.
Opravlja tudi vse zobne operacije in plonibovanja po najncvejSem natimi.
Vsega zdravnistva doktor
| ANDREJ LISJAK
m m m
k
i!i (%SEEHEHiiiiIIIllPs'
Mnogo prihrani,
kdor kupi obleko v
numm mm .uiiiiu,
ki je najvecja v Gorici,
v katcri se dobi  vsak das  na veliko izbiro narejena obleka po nasledojib cenah:
Popoifi. pottlidiwh pblsh	si gcspods	tin	o 3D &1.
»       »       »	„ defo	.6,	, IS ,
»                      JJ                      »	» olrolrc	,3	, U ,
Pantae psalada&tk. nkaje	b gofpodo	, 9 ,	30,
Ponkdmld saM	»   »	>i;	, 13 -
Vrbu tega bogata zaloga vsakovrstne robe iz raznih tovaren po narogilu vsled mere, ki se iz-vr§i toino in hitro.
Novo doSIi dolmani uajnovejsega kroja od 8 do 50 gl. za gosp6. Saki za gospe od 4 do 15 gld.
Gotov pomogek.
Tsadko dobi plaSUo hitro nazaj, ako bi oatal moj gotori
ROBORANTIUM     (pomodek, da brada raste,)
brez nspeba. Inta tudi gotoruapeh. proti pleii, izpadaaju las, luski-nastiglari inosirljenjn las. Uspeb je gotov po nekaterem drgnenji. IDelajehitro. ttvirne steklenico razposi-ja po 1 gl. SO kr., steklenico za posku-snjo po 1 gl. I. Grolich rBrnu. Za-loge: t Gorici: Cristofolotti, Iekar; V Tratu: Pavel Rocca, Iekar v mest&i palrci; v Ljubljani: Ed.   Mahr; v
______S a d r u: N. Androvich.
iiuuurautinm rabi se pogosto z ospehom tudi prod si abosti spomina in bolestivglavi, kar se labko dokaze se spricevali in zahvalami.
KB. V imenovanik zalogah dobi se tudi nstna karpa§l;a voda Grolichova, goto fa porno 6 zoper vaakoriuo bolenje zob, neobbodno potrebna, da se oLrani njih lepota, iavratno aredstro, da se obranijo in 6i-stijo zobje, nsta in leans, ftestarljena iz zdravilnih korenik • steklenioe
moraTskih Karpat; p rare a
> po 80 kar.
^M.SE1TEZET'
V GORICI,
ozkc ultci (Via Strrtta), h. st. 5.
VEUKA ZALOGA
pristnili vin, domaCih  in zimanjih, belih
in crnih.
8GLAVNA ZALOGA
marcnega piva iz Klcin-Schwcchut-a
g. A. Dreher-ja
v posodab od 25—50 in po 100 litrov, v stc-kleuicah po pol Htia in po polifii.
po dr. Malidi
jf) odloCno nnjboijfiu zducvito zopor protitt tor ravmatizem, trganje po udih, boIeLine v krizi ter iivcih, oteklino, otrpnele u<le in kite itd., malo iusa ce se rabi, pa mine po polncm trganje, kar dokazuje obilno zahvnl. Zabtova naj ne samo „cvet zoper trganje po dr. Malici" s zraven stojefim znamenjem; 1 steklonica 50 kr.
^H| Zahvala. *^H
f*« Gospodu pi. Trnkoczy-ju, lckurju v Ljubljani. Moja mati bo na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domaca zdruvila brezvspesno rabili. Ko je pa bolezen cedalje hajJa prihajala in uze ve« dnij niso nioglL stopifci na nogo, spomnim bo na VaS dr. MaliLev protiliski cvet po 5** kr. ter ai ga nemudoma narocim. In res imel jo eudovit TSpeh, da so sc po krutkej rabi oprostili muLnib bolet'in. S popolnim prepricanjem priznavam torej dr. MaliCev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vga-kerau bolniku v jednakej bolezni priporoeani, Vaiej blugo-rodnosti pa izrekam najprisrLnejio zahval^ z vsem spoato-vanjom udani
Franc Jug, posestnik v Smarji pri Celji.
g^" Planinski zelis^ui sirup kranjski, "^M
izboren zoper kaselj, hripavost, vratobol, prsne in pljucne bolecine,* 1 steklonica 56 kr. Koristnejsi nego vsi v trgovinib se nahajajoci soki in stropt.
Pfr*" Kri cistilne kroglice, c. kr. priv., ~^|
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogregnti in so se uzo tisuCkrat sijajno osvedocile pri zabosanjt clove^kega telosa, glavobolu, otrpnenih udih, skazenem iolodci, jetrnih in obistai h boleznih, v skituljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 skatuijarui 1 gold. 5 kr. Razpoailja se le jeden zavoj.
Narocila se izvrsd: najhitreje s postnini povzetjem v lekarni pri „§amorogu"
Jul. (1. 1UMl-]i aa lite uga r Ljubljasi-
Kazoanjajo5  prav aljudno slavnemu ob-Cinstvu, da sem preaesel svojo
ZALOGO  OBUTVI
iz RaStelja v Seineniske uiice b. st. 10,
priporodam se udatio, da hi mi izkazovulo slavno obCinstvo svoje zaupauje z obiiuiin narodevanjeoi in odjemaojem. Moje blago se bo. odlikovalo tudi naprej, kakor do zdaj, po svoji lifnosti, stanovituosti in nizki ceni. Kdor poskusi, prepriCa se o tern.
2 uljudoim spoStovaojem slavnemu ob-5instvu udani.
Josip Kociancich,
cevlja.ski mojster. V Gorici 28. aprila 1885
ija.sKi rnojster.               mm
1885                                Ijj]
P0TMHF IX BLAI.O
spravlj'a v
Ameriko
najbolje in najceneje Arnold Reif, na Dunaji, I, Koloivratring h. st. 9 ____________ffiajstarcjaa firm a te vrste.)        _______
mtyW} m ojgmrw wdwk; JM, KQmC>  - Hf*»; tMvJjmuk* U«rW t Gelid!
Blagorodni gospod! Polen Iivaloznosti nnzna-njam Vam predober uspeb V,.floga itnenirnogii dr. Koaa zivljenskcga balzama. 5 let trpitieila je niojo soprpgo sirasna zulodcaa bolezen, ki so je v za<lnjili 2 letih tako pomnozila, da jo je pogo«to p'rojeinal kn", posolmo to leto so se ponarljali vaaklh 8—M dnij in no trpeli po Is—20 ur. Vsa zdravila in ves rrud hil jf zavr^.on; najmanjsega uspeba ninmo mogli rtosoci, leer hnio/.onae je vekSala od tedna do tednn in je uzro&tla Se drugih boleznij, namred zlatenico in kre v mntornici, katori joj je delal ponobno ob caHu cisdenja noizrekljivo boloiiino, tako da je bila uzo yefkrat blizu smrfi, Vsi, ki bo jo poznali, ho He }i Cndili, kakor da bi bila priSla iz gro-ba, in run bila je bolj podobna duhu ko zivemu bitju, dokler nifiem kupil na priporocilo nekatorih prijateljov nekaj stckienic VaSega cudo usprsnoga dr. Rosa ziv-ljon»kega balzama v lekarni v M. Scbonbergu, kateri joj ni le tezav zmanjSal, nmpak tudi popolno zdravje podelil; tako da cvruta in zdrnva opravlja VRa bvoja dela. Zabvaljevaje so Vam oba, jnz in aoproga, za cud-ni uspeli Vasega ixvrHtnega dr. Konu zivljenskega balzama, iitejovn At v east, priporouati vnakteremu, ki trpi na takih bolccinab, naj dr. Rosa zivljenski balzam rabi pred Vrfakim zdravilom. Z vsem spoHtoranjetn znamujeva se Vam prohvalezna
v Iteitemloi'fu pri M. Schortbergu, 28. dee, 1880 Franc Monnieh s soprogo.
Nagla in gotova pomo6 za ielodiSne
bolezni in njih nastopke. Ohranitev zdravlja
je odviqna zgoli od ohranltve in pospeievaitjft dobrega prebavljanja, kcr ta je glavni pogoj zdravja in telesReja m duineoa dobrega 6utenja. Naj bolj potrjeno POMACE ZDRAVILO, prebavljanje vrediti, dosoci priraerno meSanle krvi, odpraviti pokvarjene nezdrave krvne dele, to je u?.e vec let sploh znant in priljubljoni
k ROSA l\
Napnivljon h najboljslh, zdravnisko najkrepkejilh zdravilakih zcllifi, potrjen je posebno kakor gotova po-moc pri vaeh slabostih prebavljanja, posebno pri press* danju, po kislem diaefiim riganju, napenianju, bluvanju, pri boiecinah v telesu in ielodcu, zelodcnem krfiu pre-nabaaanju ialodca z jedmi, zaslizenju, krvnent navalu, hemeroidah, zenskih boleznih, boleznih v crevlh, hipohon-driji in melanholij! (vsled tlabega prebavljanja); on o^iv-lja vuo delavnost prebavljanja, dela zdravo in 6isto kri in bolno felo dobiva zopet poprejsno mob in zdravje. Vsled te izvrstne mofii je postal gotovo in potrjeno ljudsko doma6e zdravilo ter so sploh razsirii.
i steklonica 50 kr., dvojna stektenica I gl.
Na tisot-e pohvalnih pisem labko vsak pregleda. Posilja .se ua frankirana pisma proti povzetju zneska na vse strani.
If SVARJENJE! ~i|f
Da se izogncjo neljubim napakam, zato prosim vso p. n. gg. naro6nike, naj povsodi izreSno dr. RozOV zivljenski balzam iz Iekarne B. Pragnor-ja v Pragi zah<evajo, kajti opazil sem, da so narofiniki na ve5 kra-jih dobili nouspeano zmes, ako so zahtevali samo zivljenski balzam, in ne izreCno dr. RoZOVega zivljenskega balzama.
fir. Rosa ilj
dobi se samo v glavni zalogi izdelovalca B. Fragner-ja, v lekarni „k Crnemu orltt" v Pragi, Eeko det Spor-nergasse 5r. 21:,—3. — V GORICI: G. Cristofoletti, lekarnirar; (J. B. Pontoni, lekarnicar; R. Kiirner, lekarnkar. A. de Hironcoli lekara. V OGLEJI: Ba-maso d'EIia. - V TRSTU: P. Prendtni, lekarniearj G. Foraboschi, lekarnicar, 3. Serravallo; Ed. de Leitenburg, lekarnicar. Ant. Suttiua — V ZAGRE-BU: C. Arazim, lekarnidar.
Vse Iekarne in ve6je trgovine 2 materi-jalnlm blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega givljemEkega balzama.
TAM SE TODI DOBI;
Prazko doraa^e mazilo zoper bule, raue
in vnetje vsake vrste.
Ako as zenam prsa vnamejo, ali strdijo, pri bu-lab vsake vrste, pri turib,gnojnih tokih, pri firvn v prstu in pri nohtanji, pri izlezah, oteklinah, pri zma§5enji, pri morski [mrtvij kosti zoper revmaticue oteklinQ in pntiko. zoper kroni^no tnetja v kolenih, rokah, v ledji 6e si kdo nogo spahne, zoper kurja ofiesa in potne no-ge, pri razkopa ih rokah, zoper iisaje, zopar otekli&o po piku mrceaov, zoper tekofie rane, odprte noge, zoper raka in vneto ko&o ni boljsega zdravila, ko to mazilo.
Zaprtc bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa >en te<5eT potegne mazilo v kratkem vso gno-jico na-se, in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker liitro pomaga in ker se po njem fana prej ne zaceli, dokler ni.vsa bolna gnojica ven pote-gucna. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (crnim prisadom); tudi bolecine to hladil-no mazilo potesi.— Odprte in tekoce rane se morajo 7. lnlacno voiio umiti poiem se le se mazilo na nje prilepi.
Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam   z a   uho.
Skuseno in po mnogih poskusih kot najzaneslji-vejSe sredstvo znano odstrani nagluhost, po njem se dobi tudi popolno oze zgubljen Blah. 1 sklenica I gl. a. v.