HUH GLAS NARODA!	IsšilT
J I ~	Sundays and Hofida^Sb i
^ ■■■	■■ kj)	list slo?e&ikih delavcev v Ameriki.	f^	i ......
TEUTON WlAMfl; 4«87 OORTLAHDT. - -c^-d-i Matt«. -pto,Wi H. l—I, >1 tte Port Oflioe at New Torte, M. Ika Ac* «f Oonfrf rfMmll, 1171.	f™*™« TTf Olf; 1«17 TOITLAJTPT.
N° 277' ~ fiTEV 277' _NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 26. 1909. _ PETEK, 26. LISTOPADA, 1909.	VOLUME 3CVTL - L1T1IX XVII
Nadaljni mrtveci iz rova St. Paul Coal Go.
MIXOLO SREDO JE NAŠLO REŠILNO MOŽTVO V ROVU NADALJNIH 168 PRE-
MOGARJEV.
Večina teb jo živela teden dni pod
zemljo, ne da bi prišla rešitev.
SKRAJNA MALOMARNOST.
----r,-
Cherry, 111., 2."». nor. Nade, tla se bode v rovu St. Paul Coal Co. našlo še nekoliko živih premosrraj«"*. so sella j popolnoma zginole, kajti včeraj ?o na?li v imenovanem rovu 1G8 na-daijnih trupel j nesrečnih premogar-jev. Poleg njihovih trupelj so našli tudi obilo dokazov, da so nesrečniki ž.h-eli v rovu najmanj teden dni. in da se borili z lakoto in žejo, ko so zaman čakali na rešitev. Pod zemljo so premogarji čakali po cele dni na svoje rešilee. dokler niso popolnoma oslabeli in dokler jih končno ni rešila smrt. Premoga rji še niso bili dolgo časa mrtvi, ko so jih našli.
Trupla so našli skoraj jedno na drugem kinj stopnic, ktere vodijo iz dolenjega v srednji hodnik. Xek ga-^ilec. ki je videl trupla, trdi. da je prepričan, da so nekteri nesrečniki umrli le par ur predno so jih našli.
Premoga rji, kterih trupla so včeraj našli, »o brezdvomuo storili vse, da bi se rešili. Tako so zgradili veliko «teno, da se obvarujejo dima in vode in {totem so z rokami in nekterim orodjem. ktoro so imeli pri sebi, napravili veliko pahalo. da so si na ta j način dobavljaj! sveži zrak. Ko so vse to napravili, so se vlekli tia tla. in v lakoti čakali na s^oje rešitelje, ali pa smrt. Mesto rešiteljev je pri-šia smrt. Ker le ni bilo rešitve, so ostavili svojo barikado v nadi, da: najdejo kak drugi izhod, toda prišli
le d< imenovanih stopnic, kjer so se zadušili z dimom in plinom, ki je prihajal iz srednjega hodnika. Tako
je je len za drugim onesvestil in jeden za drugim je umri. Ko so jih našli je jeden izmed nesrečnikov" držal še komad velikega kamna v rokah. S tem kamnom je napisal na steno: '*Poskušamo rešiti se. kajti čakamo že thdgo na rešitev. Jli smo —" ostale besede so bile nečit- : -Ijive. Ako bi družbeni uradniki ne ukazali zapreti ventilacijo iakoj ]*> razstrelbi, bi morda premog r jem ni bilo treba umreti in mnogo bi se jih našlo še pri življenju. Le uradniki j imenovane družbe so «-, Igovorni za
smrt teh premogarjev.
* * *
Cherry, III., 24. nov. Iz rova, v kterem se je pripetila razstrelba, je i do včerajšnjega dneva prineslo rešilno možtvo med drugimi nesrečniki ! na površje tudi trupla .Štirih sloven- ! skill premogarjev in sieer: Josip Er-makora. Josip Rebsel. Dan >Ioenig ' in Matija Ciril. Da bi bil kedo v ro-i vu še pri življenju, ni več upanja. ! Izmed onih, kteri so nedavno prišli še živi na površje, sta dosedaj umrla i dva.
IB-0- '
Darovi za slovenske sirote in vdove v Cherry,
Illinois.
o
Martin Mohar, Clinton, Ind. $ 1.001 Frank Ro vtar. Hoboken. J. .25 Frane Smolej nabral me<$ rojaki v Presto, Pa.......... 19.55
Frane Dečman, Math. Kogov-šek in Henrik Rožon vsi v Smithdale, Pa., vsak po 50<f
skupaj............ ...... i.5o
SI oven ci iz Rockwooda. Pa. nabrano po Jernej Hočevarju 6.50 Anton Kališek, W. AJIis, Wis. 1.60 Doposlano po podružnici Fr. Sakser Co. Cleveland, O., darovali 50: Geo Travnikar, in Karo! Cot man vsak po $2; Ivan Babntk, Ivan Vintar, Jak. Švigelj in Anton Novak vsak po 50«?; Anton Svete m Anton Pintar, vsak po 25^
skupaj................... 6.50
Ignac Krek in Iran Krek v* a k po $1; Josip Cirar 50^ vsi v Burdine, P, i8a5/jpaj..2.50
j
Jesen in zima Toča, dež in sneg.
V NEW YORKU JE DIVJAL DVA j DNI PRAVI JESENSKI VIHAR. OVIRAN VES PROMET.
Vsled slabega vremena se jo pripetilo več nesreč.
—o—
SNEG V WASHINGTON!!.
-o--
'Bližajoča se zima, nam je tekom zadnjih dni naznanila, da bode kma-10 prišla in da se bode za stalno nastanila nad nami. Tekom zadnjih dni prevladuje v New \orku in oko-' iiei, kakor tudi v vseh i&toenih dr lava h skrajno slabo jesensko vreme. V sredo popoludne je pričelo deževati in ker je bilo dokaj mrzlo, je dež po nekoliko zmrznil, tako da je bil promet v mestu in oko'ici dokaj oviran. Padala je tudi toča in med nji nekoliko snega, tako, da je vse v votli. Ker je za.jedno vel tudi iztočni ■ veter, je bilo na ulicah kmalo opaziti i mnogo klobukov in polomljenih dežnikov. Največ so morale na ulicah prestati ženske, kajti veter ni spo-števal niti njihove obleke, tako da so morale svoja krila držati z obema rokama in žrtvovati svoje klobuke.
trt) vsem atlantskem obrežju je vihar divjal s hitrostjo po 60 milj na uro, toda najhujše je razsajal v državah Xove Anglije. V Washingtonu so dobili ee'o nekoliko snega in tudi v severni West Virginiji so dobili nekoliko bele odeje. V Hampton Roads je pribežalo večje število ladij, da so -*» tako izognile viharju
Promet v naši Inki je bil zelo oviran in prevozni parniki, ki vozijo po reki Hudson, oziroma med New Yor-kom in New Jerseyem. so morali deloma prenehati z vožnjo. Tem večji je pa bil promet v tunelih pod reko, kajti vsakdo se je raje vozil pod vo-
do, kakor na vodi.
# * *
Vsled opolzke poti se je tudi mnogo ljudij ponesrečilo na ulici. Tako < je nesreča zadela tudi rojaka Mr. Fran Cerarja, stanujočega na 217 iz- 1 točna 8.{. nI. v New Yorku. V sredo zvečer, ko se je vračal od dela domov. se mu je na ledeni ulici spodrsnejo in padel je tako nesrečno, da (
je zlomil levo roko.
-o--1
Nesreča na železnici.
Walla Walla, Wash., 26. nov. Na ' Northern Pacific železnici je včeraj neka pomožna lokomotiva za vozila v tiek osobni vlak. Pri tem so bili tri-je ljudje na mestu ubiti in dva sta 1 smrtno ranjena. Šest vagonov ospb-: 1 nega vlaka j«- skočilo raz tir iii so
kasneje zgoreli. -—_
Po našem zastopniku in potniku Janko Pleškotu nabrano med rojaki v Fit z Henry, Pa. in sieer so darovali: Janko PleŠko $1; Pavel Slapničar po 25c: Marija Ribic, Fr. Peternel, Jakob Markič in Fr.
Kkr k, skupaj ............... 2.50
Josip Weiss nabral med roj«-	'
ki v Calumet. Mich., darovali So po $1: Josip Weiss, Josip Staudohar, Martin Budic, Pe-	I
ter Staudohar, Franc Scberin-ger, Ivan Moleč in Lec.p. Papež; 50c sledeči: Josip Verščaj, Josip Smuk, Pavel St a udohar, Josip Seheringer, Matija Vidmar in Matija
Brula, skupaj .............. 11.00
Ivan Telban in Ivan Šuštar	<
nabrala med rojaki v Iselin, P., in sieer so darovali po 50t<: Ivan Telban, Ivan Šuštar, John Klopčar, John Turk, Frank Petrovčič in Štei'. Če-renko; po 25^: Frane Lipove, Gregor Rogel, Ivan Petan,	1
Vinko šušta- Vašo Tepšič, Fr. Milošič, Ankelo Tiinko, Ivan Milošie, Josip Martinčič, Anton Perijevito, Andr. Koc-janČie, Fil. Irena, Ivan T rin-,	1
ko, .Josip M'utie, Josip Šimc in	«
Ivan Rogel, skupaj.......... 6.95
Dosedaj izkazano $136.85.
f T "	*
V imenu rodbin ponesrečencev 1 iskrena zahvala!
Uredništvo ul "GLAS NARODA". «
^^^♦^fajjjfaha^^..j^iiitt,«--' _____j y
Včerajšnji praznik.
t®
Slavnosti v zavodih.
\ POJEDINE v RAZNIH DOBRODELNIH ZAVODIH, BOLNICAH IN ZAPORIH.
—o—
Tudi največji siromaki so včeraj do-
0	bili praznično kosilo.
—o—
RAZNE SLAVNOSTI.
-o-
Včerajšnji praznik je bil zelo ne-q prijeten, kajti skoraj ves dan je de- i zevalo in snežilo, tako, da je bil 1 r> vsakdo vesel, ako je zamogel-ostati j doma. To pa nikakor ni pomanjšalo veselja v raznih dobrodelnih zavodih,' bolnicali in ječah, kjer so vse, kteri. - imajo smolo, da so v teh zavodih, j praznično pogostili in jim poleg tega . priredili še koncerte in druge zaba-j ve. Upravitelji raznih mestnih zaporov so se pripravili na več gostov, j kakor lani. kajti v našem mestu je _ veliko število onih ljudi, kteri preje ; ne mirujejo, dokler si saj na ta dan
1	ne izposlujejo prosto stanovanje v . ječah, ker dobro vedo, da jim na ta , način krasna pojedina ne odide.
Tako je včeraj neki Patrick Flnn-, nerv na zapadni 51. ulici vprašal po- : , lieaja Tom MeCarrcna, koliko časa ' bi moral sedeti, ako bi policaja uda- : . ril ]x> obrazu. Policaj mu je rekel, 1 t da je to odvisno od tega. kakoršna 1 . bi bila poškodba; da zamore sedeti ' j po več let. ali pa tudi le jeden dan, ' i ako le malo udari. Patrick se je od- ' . ločil potem za slednje in je policaja i pri tej priči udaril po glavi, nakar 1 , ga je policaj aretoval. Sodnik ga 1 je takoj obsodil za 24 ur v ječi in 1 . tako jc Patrick prišel baš pravočas- I , no v ječo, da se je zamogel udeležiti 1 . dobrega kosila. Tudi vsi ostali za- 1 . pori so dobili po tem načinu mnogo 5 i novih ljubih gostov, ktere so ]>ogo- < , stili zajedno s starimi gosti.	1
V	Tombah so pogostili tamošnjih ( •">.">4 jetnikov z 200 funti puranov, (»50 funti kokoši in pol tone druzega 1 mesa. Po kosilu so jetnikom prire- .i
1 dili lep koncert. Nekterim jetnikom l so dovolili, da so kosili s svojimi rodbinami v posebnih sobah.
■Tudi v vseh bolnicah so pogostili vse bolnike. V bolnico St. Gregory je nek nepoznanec poslal tamošnjim 1 otrokom obilo igrač. V bolnici na s Ward Island u so priredili bolnikom ] po pojedini koncert s plesom.
Tudi v raznih misijonih so pogo- ^ stili neštevilno siromakov. V miši- • jonu Five Points so priredili obed : za 800 otrok in 400 odraščenih. Vse so pogostili s purani in kokoši. Tudi v mestnem prenočišču se je vršila pojedina, toda tje je prišlo toliko! t ljudi, da je morala policija vzdrže-^s X-fr^i red. Kljub temu pa 111 bilo tre- V ba nikomur oditi lačen iz dvorane in \ , kedor se pii jed ne j pojedini ni nasi-til, so ga povabili, naj se pridruži j onim ljudem, kteri so čakali na pro- { stor in potem je še enkrat dobil o-: bed. Tu so nasitili nad 2000 ljudi. 1
V	prisilni delavnici so pogostili 1 tamošnjih 1100 jetnikov, kterim so 1 priredili tudi vaudevillsko predsta- >
, vo. V to s vrbo so najeli igralce gle- j
dišča All ambra.	: ■
1 J
Tud i v vseh cerkvah različnih ver i 1 so se vršile zahvalne službe božič s
■ (
primernimi propovedi. Najoriginal-' nejšo propoved je priredil svojim ; poslušalcem Rev. dr. Robert S. Mac-Arthur v kalvarijski cerkvi bapti-1 stov. O11 je navedel mnogo razlogov, vsled česar moramo biti letos zahvalni. - Tako je imenovani d uho- 1 1 ven zahvalen, da se v Zjedinjenih j1 državah pripeti sedaj manj linčanj|! kakor preje in da so morali tekom 2 leta razni šerifi v ječe, ker niso pre-!J prečili linčanj. Zahvalen je nadalje 1 tudi. da je dal Rockefeller velike svote denarja za preiskovanje raznih : bolezni in da je bila Standard Oil ' Co. proglašena za nepostaven trust. Zahvalen je tudi, ker se jc posrečilo < priti na severni tečaj, dasiravno je ] treba pred vsem še odkriti, kedo je pravzaprav odkritelj severnega te- 1 čaja. Zahvalen je tudi, da se bližajo i dnevi angleške gorenje zbornice svo- 1 jemu koncu. Zahvalen je tudi, da i je bil pri nas Tammany poražen. Ko-nečno je izrazil nado, da bodemo za prihodnji Zahvalen dan že lahko ' letali po zraku — in g- tem" je bila originalna propoved končana.
Zahvalen dm
predsednika Tafta.
—o-
VČERAJ SE JE POGOSTIL Z VE-, LIKANSKIM PURANOM IN POTREBNIMI SLAŠČICAMI.
V svrho boljšega prebavljanja je odšel za dve uri šetati.
-o—	<
ČLANI KABINETA.
—
j Wasl dngton, 26. nov. Predsednik Taft. kteri je moral na svojem zad-' njem potovanju prisostvovati in so-' j delovati pri neštevilnih banketih, pri kterih si je zlasti na jugu z opossu-mom nekoliko pokvaril svoj želodec, se je včeraj pogostil z velikanskim puranom, kterega mu je poslal nek patrijotičen farmer iz Rhode Islan-da. Ko je bilo kosilo končano, je dejal predsednik: 4'Hvala Bogu, da sem saj ta obed povžil, ne da bi mi M>ilo treba nastopiti s kakim govorom in ne tla bi na-me čakali razni sprejemni odbori.'' Obedu so prisostvovali le člani Taftove rodbine.
Vendar je pa moralo biti včerajšnje predsednikovo kosilo dokaj obilo. kajti po kosilu je telefonično pozval general neg. pravnika Wickers-hama, s kterim je potem napotil na sprehod po niži "ah ob reki Potomac v Alexandrijo, Va. Hodila sta dve uri. Zvečer je bil predsednik doma.
Člani vladi nega kabineta so prebili včerajšnji dan tako. kakor na milijone drugih ljudi. Tajnik Knox je moral par ur delati, kajti ]>osli, ktere ima vsled reouhiike Nicarague. so zelo nujni. Vsi ostali ministri so bili doma pri svojih rodbinah in le generalni poštar Hitchcock, ki ni oženjen. je povžil svojega purana, ne . da bi s£ vedelo, kje je to storil, kajti o tem neče govoriti.
Popoludne so bili vsi višji vladini uradniki r cerkvi. Predsednik Taft je lelos prišel v katoliško cerkev,
kjer so imeli letos najlepšo godbo.
* * *
St. Louis, Mo.. 2G. nov. Tukajšnje jetnike letos niso pogostili s purani, temveč s — frankfurterskiini kloba-sicaini in kislim zeljem. Jetniki so namreč glasovali za "bill of fare" : in tako se jih je večina izjavila za klobaso. Pojedli so 2.">0 funtov ; klobas.
-o-
1
Meteor.	1
Montgomery, Ala., 24. nov. V iz-točnej Alabami je med prebivalstvom na deželi včeraj zavladalo dokaj razburjenja, kajti visoko v zraku se je pojavil velik meteor, kteri se je medtem, ko je letel dalje, raz-počil in razdelil v dva dela. Iz meteorja je prihajalo na milijone isker, ; tako. da je bilo njegovo pot daleč za njim poznati. Komad meteorja je letel potem, ko se je razpočil, proti iztoku, dočim je letel drugi dalje proti zapadu. Pri McCullochs, Ala., je padel velik del meteorja na zemljo, ktero je na dolgo in široko raz-oral.
Jenarje v staro domovine
pošiljamo
za $ 10.30 ............ 50 kron,
za 20.45 ............ 100 kron,
za 40.90 ............ 200 kron,
za 102.25 ............ 500 kron, ,
za 204.00 ............ 1000 kron,
za 1018.00 ............ 5000 kron. ,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. postni hranilni urad v 11, do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporo- < čenem ali registriranem piamn, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft '
FRANK SAKSER CO., 82 Cortlahdt St., New York, IT. Y. ; 6104 St. Clair An., N. £., Cleveland, Ohia.
Pismo predsednike Taftu. 1 Za mehikanske begune.
j NEK MEŠČAN MESTA CINCINNATI JE POSLAL TAPTH PISMO V PRID MEHIKANCA DE LARA.
Pri tem svari predsednika, naj se ne
postavlja na nivo mehikanske-1	i
ga predsednika.
OBILO SENZACIJE.
-o--1
O slučaju L. Guiterez De Lara, oziroma o onem svobodoljubnem Mehikancu, kteri je imel toliko srčnosti, da je v Mehiki izdal skrajno ostro kritiko o predsedovanju predsednika Porfiiija Diaza, vsled česar je moral bežati pred Diazovimi zasledovalci v Zjedinjene države smo že poročali. (Vendar je pa mehikanski predsednik skušal z pomočjo oblasti Zjedinjenih i držav dobiti De Lara nazaj, da ga tam kaznuje, kar se je pa raznim 1 svobodoljubnim ljudem v Zjedinjenih državah posrečilo preprečiti, tako, da : se to ni zgodilo. V Washingtonu s ■ tem naravno niso zadovoljni in tako ! je prišlo do skrajno zanimive kores- : pondence med tajnikom za trgovino ] in deio Nageljem, ter trgovcem Dan 1 Kiefferjem iz t'incinnatija. Kicffer 1 je radikalen naprednjak. in sedaj je l>o naročilu lista Cincinnati Post, n pisal predsedniku Taftu sledeče pis- 1 mo glede izročitve 'Mehikanca De i Lara, mehikanskim oblastim:	i
" Predsedniku William II. Taftu. 1 Washington. D. C. Sicer 11c verja- 1 mem. d.: lxidete mnogo zanimali za 1 zadevo, ktero Vam s tem pre.Uagam, vendar si pa štejem v dolžnost, da postopam na ta način, kajti na ta na- 1 ein morda po svoje pomagam, da se ( justični umor prepreči. Nikakor se 1 pa ne maram uliniti in trditi, da Vam 1 o tej stvari ni ničesar znanega, kajti 1 prepričan sem. da vest" o tem toliko. > kolikor je potrebno, da ^i lahko o za- > devi napravite svojo sodbo. Tudi še » nisem prepričan, bo le it poziv, ki je 1 naslovljen Vam. in ki sloni na pra- ( vičnosti ter človekoljubu, imel zaže-Ijeni uspeh. Toda razni prijatelji mi j zatrjujejo, da se motim, in da so 1 Vam pravi razlogi, vsled kterih se i preganja mehikajniska 1 evolucijonar- t nn junta, nepoznani. Ako t o raj ne 1 veste, da iščejo liberalni Mehikanci 1 zavetja v Zjedinjenih dižavah. v pre- ? pričanju, da diktator Diaz ne kontro- i lira tukajšnja sodišča, in da so tukaj <" i pred njegovim zasledovanjem na var- i I nem. potem Vas ulju lno opozarjam, > 1 na sledeča dejstva: C. uit err cz de I^a-j ra. mehikanski državljan, ki je imel j srčnost, da je pričel z bojem proti tiranski diktaturi predsednika Diaza, je p ribe žal \- Zjedinjene države in je! sedaj tri leta tukaj. Ves ta čas so 1 mehikanske oblasti ktere podpirajo nekteri naši plutokrati in tudi razni zvezini uradniki ter policija v I^os Angeles, Ca., poskusili vse, kar je v ^ njihovih močeh, da bi nesrečnika po- ■ slali nazaj v Mexico. Že pred dvema , , leti so ga prijeli in aretovali vsled f smešne obtožbe, da je kradel drva, ' toda tedaj so ga morali zopet izpu-!1 stiti. Sedaj je zopet v ječi in preti '! se mu z odposlanjem v Mexico, češ,' . da je nevaren inozemski anarhist. A- i ko se ga pošlje nazaj v Mexico, po- j tem bode brezdvomno takoj sodnim : potom umorjen. Ako bi se pa to zgo- j dilo potem bi bili vsi uradniki in sod- j i niki Zjedinjenih držav, kteri so izpo- j ] slovali de Larovo deportaeijo, kakor i 1 tudi Vi, predsednik, ravno tako krivi J umora, kakor oni krivniki. kteri bi j umor izvršili. Vsled tega se sedaj ; j odločite in povejte, hočete li. da Vas I ljudstvo posta-vi na oni nizki nivo, ' « na kterem sta krvoločni, kronani lo- ', por, španski Alfonso in grozoviti j [ mehikanski diktator Diaz.
Obdolžitev, da je de Lara anarhist, še ne daje povoda, da bi se tak zločin s opravdalo, tudi ako bi bila taka trdi- f tev resnična in naše oblasti nimajo pravice de Lara izročiti mehikanskim oblastim.	t
Mogoče je v mojem pismu napram 1 Vam premalo nljudnosti, toda, ker ^ sem prepričan, da se je vse. kar se je r dosedaj v tej zadevi zgodilo, vniilo v 1 Vaši vednosti in po Vašem privolje- . njn, ne zamorem proti Vam tako u- i ljudno postopati, kakor bi se to ina- 1 če zgodilo. Še vedno pa upam, da se 1
! .	1
Južne remiNIke. I Zeliyftw pojasnila.
OBA V NICARAGUI USTRELJENA DRŽAVLJANA ZJED. DRŽAV STA ZASLUŽILA SMRT.
Polagala sta mine za vstaše in skušala sta pognati parnike v zrak.
PRAVILNA OBSODBA.
-o-
Panama. Panama. 25. nov. Tukajšnji niearaguajski poslanik je dobil od niearaguajskega predsednika Zelava uradno naznanilo, s kterim se potrjuje prejšnja vest, da sta bila državljana Zjedinjenih držav, Lerov Cannon in Leonard Grace, obsojena v smrt in potem ustreljena. Njuna smrtna obsodba je pa bila popolnoma opravičena, kajti oba sta polagala za vstaše mine na Rio San Juau in si-;cer v neposredni bližini parnika Dia-mante. Prijeli so ju baš pri lopov-skem delu, nakar ju je sodilo vojno sodišče, pred kterim sta se spoznala krivim in sta svoj zločin tudi priznala. V smrt sta bila obsojena na podlagi zakona. Oba sta imela na razpolago tudi zagovornike, kakor zahteva zakon.
Cannon je že pri prejšnjih revolucijah vznemirjal razne dežele v Srednji Ameriki. Lani so ga zaprli v republiki Honduras, toda potem so ga izpustili, ker je obljubil, da se ne bo več vmešaval v srednjeameriško politiko. Kakor znano, svoje besede 1 ni držal in tako je moral zajedno s svojim tovarišem umreti.
San Francisco. Cal., 25. nov. S parni kom City of Para. ki je dospel danes iz Nicarague, je prišlo poroči- i lo. tla so v mestu Corintu nedavno na povelje predsednika Zelava ustre- 1 lili 40 tamošnjih meščanov, kteri ni- . so storili nič druzega. kakor da so : se veselili, ko so zvedeli, da so vstaši ] dosegli neko neznatno zmago nad če- j lami imenovanega predsednika. V 1 Corinto je mnogo vojaštva.
V Managui so prijeli in poslali v ; ječe mnogo državljanov Zjedinjenih ; držav. Zaprli so vsakega državljana Zjedinjenih držav, kteri ima kako trgovino v Niearagui in ki se je bra- < nil plačati vojni davek, kterega je 1 razpisal predsednik Zelava. Nekteri ' so kasneje plačali zahtevani davek in potem so jih zopet izpustili, do- 1 čim morajo ostali biti še vedno v je- 1 či. ker ne morejo plačati od njih za- 1 htevane svote.
,	1
1
ŽIVI POKOPANI.
Razstrelha v nekem premogovem ro-vu na Japonskem.	;
Tokio. 20. nov. V premogovem rovu v Onouri. pokrajina Fukuoka. se je pripetila razstrelba plinov in pri ' tem je bilo mnogo premogarjev na mestu ubitih. Dosedaj so prinesli na površje le 15 trupel j. Ko se je pripetila razstrelba, je bilt> v rovu 228 premogarjev na delu.
Parnik od Austro-Americana proge
"OCEANIA" odpluje 1. decembra, iz New Yorka v Trst in Reko. S tem ' parnikom dospejo Slovenci in Hrvati najhitreje v svoj rojstni kraj.
Vožnja stane iz New Yorka do:
Trsta ali Reke.....«38.00.
Do Ljubljane ......$38.60.
Do Z?.greba .......$39.20.
ne bodete udali volji plutokratov in poslali nedolžnega človeka v gotovo smrt.
S tem sem izvršil svojo dolžnost svobodoljubnega državljana, kajti o-pozoril sem Vas na ta slučaj.
Udani Dan Kieffer.
Predsednik je to pismo izročil oddelku za trgovino in delo in ta je Kieffer ju odgovoril, da se je s zadevo natančno bavil ter potom dosedanje preiskave dognal, da se bode de , Lara najbrže izpustilo. Tajnik za delo in trgoviuo £e pa v pismu nekoli- i ko pritožuje, ker Kieferjevo pismo na predsednika ni bd^pisano pre- j
'iaflEtL, I 1 „ • ■.jjt
I
j Iz Avsiro-Ogrske. 1 Zopet obštrukcija,
—o—
SLOVANI SO SKLENILI NADALJEVATI V AVSTRIJSKEM DRŽAVNEM ZEORU Z
OBŠTRUKCIJO.	V
S tem so združene nemške stranke stranka zopet dočakale teme-ljit fiasco.
■—o—
RAZPUST DRŽ. ZBORA.
Dunaj. 25. nov. Pri obravnavah, ktere so se vršile med vodjami nemških strank in slovanskimi poslanci, so zmagali Slovani in s tem so se vsi vladini in nemški poskusi preprečiti nadaljno obštrukeijo. izjalovili. Delovanje avstrijskega parlamenta je s tem onemogočeno in sedanja avstrijska vlada jjod vodstvom zagrizenega NemcaBienertha bode morala iti. oziroma zgodilo se bode tako, kakor sp si želeli Slovani. Kakor hitro se začne zopet zasedanje državnega zbora. prično toraj Slovani zopet z obštrukeijo. S tem Wle vsako parlamentarno delovanje onemogočeno in vladi ne bole preostalo kaj druzega, kakor odgoditi zasedanje državnega zbora, ali pa razpustiti parlament in razpisati nove volitve.
Tudi fiasco ogrskega kronskega >veta je bil popolen, kajti cesarje izjavil, da mu na nikak način ni mogoče privoliti v šovinistične ogrske zahteve glede ustanovitve samostojne ogrske banke in raznih vojaških koncesij. Kedaj bode kriza na Ogrskem končana, sedaj nihče ne ve.
Trst. 2.k novembra. Avstrijska vlada je razpustila tukajšnje italijansko telovadno družtvo 1 Tnione Gin-naastica). ker je bilo preveč irreden-tistično. Odkar je mudil rii^ki car v Raeconigi v Italiji in odkar je jasno, da Italija ni več zaveznica Avstrije. pač pa Francije in Rusije, je pričela avstrijska vlada z Italijani postopati skoraj ravno tako strogo, kakor z Slovani.
Dunaj. 2G. novembra. V poslanski zbornici so včeraj naznanili v.,.lj,' j združenih slovanskih strank, da bod > nadaljevati z svojimi nujnimi predlogi. kar p. menja, da se bode obšlruk-eija nadaljevala. in da bode potovanje avstrijskega parlamenta onemogočeno. Zbornični predsednik Pattai je namreč poslance vprašal, kako nameravajo sedaj postopati :n oni so mu takoj naznanili, da se obštrukcija nadaljnje.
Tega tudi nemški poslan-i niso pričakovali in so potem izjavili, da bo lo nastopili proti temu. da se v nadalje vlada z pomočjo znanega paragrafa 14. Nadalje so nemški poslanci bili primorani izjaviti, da so pripravljeni z svojimi slovanskimi tovariši še v nadalje obravnavati, seveda le v slučaju. ako se na ta način doseže konec obštrukeije.
Po izjavah slovanskih'in nemških poslancev je ustal ministerski predsednik Bienerth in je zahteval v imenu vlade, da se položaj po možnosti zjasni. Izjavil je tudi. da je pripravljen storiti vse, da se doseže sporazum med Slovani in Nemci. Vodja Mladočehov. dr. Kramar je potem v laljšem govoru na vse mogoče načine napadal trozvezo. oziroma zvezo Avstrije z Nemčijo, k tem Avstriji Y*. škoduje, nikakor pa ne koristi. Nemci so mu naravno ugovarjali. -o---
Pomnožite v francoske vojne mornarice.
Pariz. 20. novembra. Tukajšnje časopisje javlja, da je mornarični minister, admiral de la Peyrere priporočil vladi, naj prične z gradnjo novih oklopnic modela Dreadnought, ktere naj nosijo po 23.000 ton. Vsa-ko leto naj se zgradita po dve taki oklopnici in z gradnjo naj se nadaljuje do leta 1019.
NAROČNIKOM V CLEVELANDU, OHIO, IN OKOLICI.
Vse one cenjene gg. naročnike, kteri so plačali naročnino M. Pečjaku, a lista ne dobivajo, prosimo, da I nam dopošljejo pobotnice, da uredimo redno sprejemanje lista. N^dA-ilje pa prosimo, da Pečjaku ne .njrp-ičajo več nikakih novcev za "Glas I Naroda", ker nastale so nerodnosti, i Upravniatvo "Glasa Narod*".
"GLAS NARODA"
(Slovenle Dally.; -
Owned and published by the Slovenia Publishing Co, j
(a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJAVEO, Secretary. i LOUIS BKXEDIK, Treasurer.
Place of Bovine"!' of the corporation and •d.lre-ses of above officers : 82 Cortlandt Street, Horouirh of Manhattan, New York City, N. Y.
2a celo leto velja list za Ameriko in
Canalo.........$3.00
" pol leta.........1.50
leto za mr -to New York . . . 4.00 | • tv »1 leta za me^to New York . . 2.00 Evropo za vs»e leto . . . . 4.50
}*• «« " pol leta.....2.50
m " " retrt leta .... 1.75
*GLAS NARODA" uhaja v?ak dan izvzemal nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") flmed every day, except Sundays and
Holidays.
Subacription yearly $3.00.
advertisements on ajfreement«
Dopisi brez podpisa in osobroeti ee ae, natisnejo.
Lenar nai <=e blagovoli pošiljati po — Honey Order.
Pri epr -;:i-mbi kraja naročnikov
Eosimo, da nam tn<Ii prej&nje
Ivul IAče naznani, da hitreje najds-*o na-Iovnika.
Dopiaom in pošiljat vam naredite ta na-flfctv :
"GLAS NARODA" »Cortlandt St.,	New York City.
Telefon 4G87 Cortlandt.
m
Revolucija po naročila.
—o—
Y! •	r> »mM ike se zopet pri-'
i . • !> .h- izvršila nek skrajno . " . in, in sicer brez-«i\ :iiu i I odohra van jem velike \ . ameriškeim ljudstva. Povoja izmed neštevibiih bojev, v S • t ji in Južni Ameriki na d v < i redu. kadar hoče ta ali i -iitik ]•(»-.!a'i predsednik in pre-t ■ in -•. "ji ua tekmeca, ki je že morila par let na predsedniškem prestolu. -ta bila - laj v republiki Nica-i i dva naša državljana, ki sta pridi i/.ila "ustaski" vojski, vje-ta in |)otem ustreljena.
Ka >>r je našim i-itateljem znano, je Nicaragua največja med vsemi M-. '<•;•• ;-išk',mi republikami, ki pa iii.a 1.' • i.<i!i;i prebivalcev, ki so ve-
<	imuna Indijanci, ponekoliko pome-- ui)i z 1« limi. zamorci in mulati. Tam
pri.^li M-daj a revolucijo, ki je napi rjena pridi sedanjemu predsedniku Zdava.
U pra i)i vzrokih srednjeameriških iev«dueij -i nam ni potreba vbijati tdave. kajti namen vseh teh revolu-• ij je ta. da >i skuša ta ali oni pti-sti.lovce zajedno > svojimi prijatelji l>ri'; . i privilegij, po kteretn žaru re p..i(in par let kot predsednik prebivalstvo dotiene dežele vsestranski izkoriščati. lx» redkokedaj se pri I K't i, da ostane zmagoviti ropar i toliko časa na krmilu, da bi se za-jnotr«'l zavzeti za kaka kulturelna de-la % prid svoje dežele. K tem maloštevilnim izjemam je spadal brez-t!vi(!:.no bivši predsednik republike V t • 7ih 1<». < ipriano Castro, kteri je znal dol-/o vrsto let svojo domovino euvati i i branili pred izkoriščanjem j>o raz lili trustibi iz Zjedinjenih držav, dokJ r li trust i niso ]»oskrfaelii za to, da - < uprizorili v Venezueli revolucijo proti njemu, ko j^a ni bilo ! doma, in _va tako prepodili iz dežele.,
<	tedaj naprej je pa Veneznela v j ■ ir,i u. >mi-lu la-t naših izko-, rišrevalnih korporaeij.
P<> takem načinu so se Zjedinjene iližave vedno vtikale v revolucije ju/ :ih r p tbtok, dasiravno topni ofi-«"je!.m :ii>i» nikdar storile. Bevolu-
j.inarji so k>>rj>onieijam vedno ob-' ljuljili razne k«un-esije in člani naših trustor so potem tudi veduo • skrbeli! za to, da so vstaši dobivali iz Zjed. držav v-akojako |H»moč.
t' id državljansko vojno sc je naša vlada vedno ravnala tako, kakor so /:! h i e vale koi isti južnih lastnikov n/tij v. Tako se je skrl;elu za to. rla -<■ j*- naj preje v Texasu, k; je »nia , tedaj mehikauska. naselilo vel'koj število južnih lastnikov sužnjev. Ta- • koj nato >o uprizorili tamkaj revo-lui 'jo in potem so imenovano državo «<]»iv-itili <»d inehikatiskega jarma in jo pridružiU Zj edin jen im državam. Po tem na e trm .-o se v Zjedinjenih državah — sir*er zaman — ustanov-Ijal,- flihnstirske ekspedicije, da bi potem, ko je bila Pulta osvobojena 1 «><1 [lanskega jarma, postala lasti Zjedinjenih držav, kajti na ta način hi m« povečala moč južnih lastnikov sužnjev, ktera je tedaj pričenjala nazadovati vsled hitro naraščujočega isevernejra prebivalstva.	j
Po dr/ ivljanski vojni je pa zado-hilo v Washington!! naravno ameriško podjetništvo srlavni vpliv in tako se tudi ne smemo čuditi, da sedaj zlorablja našo vlado v to, da si pri njej ixposlnje pomoč pri svojem i; kun-an ju nepreglednih zakladov u^^'iaidva južnih republik. Često-krat je pa naša vlada imela na jugu le posebne svoje koristi, vsled kU'-,
: rih je tamkaj ustanovila kako revo- j jltieijo, kar velja v prvi vrsti o "revoluciji" v Panami, ktero deželo so j j pred par leti osvobodili eolombijske-!;ra jarma". Kaša vlada je tedaj dosegla vse, kar je želela, in tako si i je pridobila takozvano prekopovo o-' zemlje, ktero je sedaj last Zjedinje-uihi držav.	i
Tudi v Nicaragui je imela naša j ■ vlada že večkrat opraviti pri tamoš-njih revolucijah in skoraj vedno je bila zastopana po naših pustolovcih.
se je zgodilo že pred petdesetimi in več leti. ko je naš pustolovec, polkovnik William Walker, osvojil Gra-, nado. nakar so ga Zjedinjene države takoj pripoznale. To mu je pomagalo, da je par let vladal v Niraeagui kot predsednik in sieer skrajno kruto, dokler se tamošnje dežele niso združile, <ra odstavile in potem dale ustreliti.
Kaj je pripravilo našo vlado sedaj j do tega, da se je pričela zavzemati za nicaraguajske revolueijonarje, ni povsem jasno, kajti usmrtenje obeh naših državljanov ni druzega. kakor lle naVadna krinka. Oba ustreljena ; naša državljana nista bila družeča, iieiro profesijonelna revolucijonarja, ktera sta živela txl tega. da sta tam prirejala razne revolucije, ktere so jima vedno prinašale dobiček. Po čejravem naročilu sta uprizorila sedanjo revolucijo, se bode morda kina-lo izvedelo in že sedaj se laliko trdi. tla sta delala j>o naloprti, kterejra sla
dobila direktno iz Zjedinjenih držav. Poleg tega sta bila tudi spoznana krivim, da sta skušala nicaraguajske ladije s pomočjo dinamita pognati v zrak. Po ljudskem pravu je bilo to-, 'raj popolnoma pravilno, da so ju v Niearagui obsodili v smrt in ustrelili. Ravno tako bi tudi Zjedinjene države postopale, ako bi se pri nas pripetil kak tak slučaj. Dasiravqo' so sedaj Zjedinjene države tamošnje vstaše pripoznale kot bojujočo se silo, se s tem položaj še niti malo ni spremenil.	—
Naša vlada toraj ravna sedaj po naročilu nafth korporacij. nikakor pa
ne po naročilu ljudstva.
»
Iz mifiolih stoletij.
V minolem tednu se je v nekem našem predmestju pripetilo, da je krog nekega vogla zavil velik avtomobil. čegar prihod je naznanjalo trobenje in žvižganje šolcrjeveira signalnejra aparata. Dva tovorna voznika in nek kočjaž, ki so bili to-stran vogla, so slišali znamenje bližajočega se avtomobila in tako so se mu pravočasno umaknili. Za njimi je pa vozil četrti voznik, ki je tudi j na vse moči skušal, da se po možnosti hitro izoirne avtomobilu, toda. ker je bil njegov voz sto let za sedanjo dolto, se mu to ni posrečilo. V njegov voz sta bila namreč vprežena — dva velika vola. Te živali zamorejo -icer voziti naprej, nikakor pa ne nazaj.
Vožnja 7. volmi je bila prepočasna ' in tako se ni bilo mogoče ogniti. Avtomobil je zavozil naravnost v jedne-ga vola, kteri je na mestu obležal ; mrtev.
Ker nameravamo z današnjim' člankom primerjati dva stoletja, bi lahko v svrlio popolnosti še navedli, da je potem priletel na lice mesta nek letalni stroj, čegar "voznik"j je skušal pomagati odvesti avtomo- j | bil. ki je bil polomljen, proti domu ^ njegovega lastnika.
Ker pa letalnega stroja ni bilo. potem kaj taeega naravno ne moremo trditi, to tetu bolj. ker letalni stroji se vedno niso zadobili komereijelno vrednost in porabo. Vsled tega je i bolje, da ostanemo pri avtomobilu in pri volih.
* * *
T'red sto in več leti je bilo skoraj v vseh naših iztočnih mestih opaziti vozove, v ktere so bili vpreženi — voli. S takimi vezmi so dovažaji1 farinerji svoje pridelke v mesta. Voli so bili počasni, toda na nje se je I vsak voznik lahito zanesel. Vozni-I kom starodavnih časov so bili voli1 ijn iši nego konji m tako so tedaj tudi v Ameriki obdelovali polja z vidini, ne da bi se jim vsled počasnosti kedo norčeval. Sinovi tedanjih ; farmer je v so se ponosno vozili na vozovih, v ktere so bili vpreženi voli. na delo in od dela.
Ako hi kteri izmed tedanjih, sedaj j že davno mrtvih mladeničev ugledal j kak velik avtomobil, ki vozi z vso naglico po griču navzgor, bi se gotovo ravno tako, ali pa še bolj čudil, kakor se je čudil oni šofer, ki je mi-noli teden ugledal pred seboj voz, v iklerega sta bila vprežena dva vola in kteri je bil vzrok nesreče.
Od onih davnih dni, ko so bili v Ameriki vozovi, koje so vozili voli, običajni, je civilizacija izredno napredovala — vendar pa napredek ni p bil splošen. Napredek prometa sledi vedno le svojim vodjem, oziroma ljn-dem, kteri mislijo pred vsem na bodoča stoletja, dočim umejo zopet dru-,gi misli prvih izkoristiti, tako, daj
postane napredek splošnejši in da večjemu krogu prinaša koristi. Kljub ; vsemu temu imamo pa na svetu še vedno ljudi, kteri nečejo na nikak način napredovati; ti ljudje vstraja-jo <pri navadah in običajih svojih pradedov, tudi ako s tem zaostanejo
za sedanjimi časi za najmanj sto let. * * *
V nekterih državah Nove Anglije je še dandanašnji najti farmerje. kateri vpregajo v svoje vozove vole *in le kakih trideset milj daleč od naše-ira mesta, v neposredni bližini neke velike železnice je najti kovača, kateri je svoječasno podkoval — vole. kiy še danes počenja, kajti nekteri tamošnji i'armerji, kterim napredek ni pri sren. še vedno vozijo z volmi. Seveda je teh farrnerjev malo in spadajo bolj med kurijozitete. s kterimi je pa spojena tudi reklama — kajti voli so nekaka privlačna sila z& one ljudi, kteri v svojem življenju še nikdar niso videli vola, ki bi moral voziti.
Čudno pa je. da obstoje v jedili in isti dobi avtomobili in vozovi, v ktere so vpreženi voli. Vendar je pa še bolj čudno, da nekteri ljudje tudi v družili ozirih še vedno mirujejo in ostanejo na starem mestu, dočim vse. kar je krog njih, napreduje.
Znanost je pronašla več načinov, po kterilit je mogoče število jetičnih ljudi pomanjšati — toda kljub temu imamo v naših velikih mestih še vedno ljudi, kteri irrade nezdrave tene-I men t ne hiše. v kterih se kote vse mogoče bolezni. Moderne stanovanjske hiše in stare tenementne stoje pri nas jedna kraj druge, in dasiravno ,slednje pogrebniki večkrat obiskujejo. kakor mestni nadzorniki, se vedno ne izpametujejo, ter grade še vedno take hiše.
* * *
Vsakomur je znano, da delo otrok v tovarnah škoduje vsemu našemu ljudstvu, kajti tudi v tovarnah se kote vsakovrstne bolezni, kterim so otroci najbolj pristopni. Kljub temu imamo pri nas senatorje, kteri se dajo primerjati z onimi ljudmi, ki se še poslužujejo volov za svoje vozove, ker inače bi senatorji skrbeli za to. da bi se delo otrok odpravilo iz vseh 1 tovarn.
Tako bi lahko navedli še nešteto stvari, ktere vse spadajo v dobo, ki je minola že v minolem stoletju. Povrni naravno je. da je tudi med slovenskimi Američani mnogo takega, kar spada v minola stoletja in o čemur bi se dalo napisati brez števila člankov. Da pa ne žalimo nekterih '*rahlih" čutov, raje to opustimo in se zadovoljimo z nasvetom, naj rojaki sami malo premislijo in uverjeni smo. da bodo saj deloma pogodili, kaj je med nami mnogo takega, da bi moralo spadati v stoletja, ki so že davno minola...
o
Živi pokopani 7 dni.
Po Walter Waite, enemu rešenih premogarjev dne 20. novembra popoldan v Cherry, 111
Walter Waite, prejšnji Lasallčan. ed<n od 42 mož, ki so bili rešeni na južnem koncu rova, pripoveduje svoje dogodbe kakor sledi:
Ko je prišel alarm, da je ogenj, smo bili na zapadnem koncu rova. Jezili smo se, ko so nas nekteri sta-.rejši izkušeni možje opozorili, da naj ostanemo hladnokrvni. Držali smo se skupaj. Počasi smo nadaljevali svojo pot skozi dim proti južnemu kraju. Vsa naša partija se je držala hrabro. Računali smo, da je edina priložnost za rešitev, če se zanesemo na starejše može, kterih po-i velju smo sledili. Konečno smo prišli do kraja in dalje nismo mogli.
Potem smo sprevideli, v kako nevarnem položaju se nahajamo. Bili smo v pasti. Pričeli smo računati, • kako hitro (kedaj) bomo rešeni. Naše luči so ugasnile in tema, gostejša kakor vsaka noč, nas je obkolila. Držali smo sled drug do drugega z sro vorjen jem. Kadarkoli se je kte-rejra polastil obup, so nam starejši možje dajali pogum.
Težko je bilo za dihati in kmalo smo postali žejni. Tako dolgo, dokler so naše luči svetile, smo zamogli dobro videti ter lizati vodo, ktera kaplja ob straneh rova, ali se nabira v malil-j curkih.
Potem smo postali lačni. Pričeli smo iskati hrano. Jedli smo vse, kar se da žvečiti, stare limonove olupke, ki so bili vrženi stran od premogar-jev nekaj dni prej, skorje od kruha, | najdene v nekterih prostorih, smo drobili.
Potem, ko so naše luči pogorele, smo postajali bolj preplašeni. Lahko je bilo dobiti še nekaj vode, pa kje naj dobimo živež?
Nismo mogli videti in vse naše užigalice so bile kmalu porabljene. - Nismo več vedeli, je-li noč ali dan. Zdelo se nam je, kakor ena dolga j noč, ktare ne bo nikdar konec. Mi I nikakor ne vem^, koliko ur smo pre-
bili v rovu. Dozdeva se nam, kakor bi bil drugi dan.^o smo rešeni.
Kako dolgo je žef Ne morem razumeti, ne morem verjeti, da je že en j teden pozneje. — Lakota je posta-Ijala neznosna. Lubje podpor imelo je dober okus, ter smo pojeli vse, kolikor smo zamogli odtrgati. I Potem je postajalo vode primanjkovati. Nekaj nas je pričelo raču-\ nati, koliko časa bo še vzelo, prodno umrjemo. Postajali smo nestrpni, i4'Vode, samo ko bi zamogli dobiti 'vode", to je bilo edino, kar smo mo-gli misliti.
Culi (bedeli) smo, kolikor dolgo smo zamoirli. potem pa smo počepali i na pol mrtvi po tleh, samo da bi za-| inosrli nekoliko zaspati.
Kaj delajo ljudje zgoraj? Ali bo-
■	do kedaj prišli? Moiroee mislijo, da (smo mrtvi in bodo zaprli rov! Poltem moramo ostati tukaj, dokler ne ! umrjemo. Kaj za jesti. vode. vode. | oh. če bi imeli le nekaj kaplic vode!
To je bila misel, ki je nam rojila po glavah. Mislili smo o naših ljub-| Ijeneih, o naših prijateljih na površju. Kaj ti delajo? Nikdar jih ne bomo več videli. Mislili bodo, da i smo mrtvi počepali v dimu. Ko bi samo vedeli, da smo še živi, gotovo bi nam pomagali.
Nekaj mož je molilo: nekaj jih je i pričelo govoriti, kakor bi obnoreli. Nekaj jih je klelo kompanijo, d miri so obupovali in jokali, nekaj jih je mrmralo. ponavljaje imena svojih žena in o t rok. bratov, sester, mater.
očetov in prijateljev.
Strah pred smrtjo je bil v srcu vsaeejra moža. Vode! je bil naš klic. Jeziki so se nam sušili, ustne bledele in mrzlica pretresavala život. Glasovi v temi so postajali tišji in nekaj mož je postalo nezavestnih.
Postali smo nestrpni. S slabimi močmi smo pričeli brskati po stenah za luč. zrak in vodo! Razbijali smo. in to je bilo vse, kar smo zamogli storiti. Nekaj mož je vstalo. Nekaj jih je bilo v zaprtini. kjer so razbija!! s krampi; življenje je bilo vsakemu drago, a večina nas je bilo mirnih.
Kaj je to? Sum od zunaj! Bog! Vsi smo poskočili in upanje se je povrnilo v vsako srce. Tatu r>e čuje zopet! Zažeuemo se k zasipu. Ušesa smo nastavili na stene. V resnici je nekdo razbijal od zunaj. Iiazločneje ill bližje prihaja šum. Novo življenje je bilo zagotovljeno. Pričeli smo razbijati močneje. Moje srce je poskočilo in kri mi je šinila v glavo. Rešitev! Luči so se posvetile skozi špranje. Žarki luči in premikajoče se sence hrabrili mož. ki so nas re- L šiii. je bil najsladkejši pogled, kur smo jih še dosedaj videli — občutili.
Stegali smo roke skozi odprtine. Mrmrali smo nekaj besedi, koteč izraziti naše neskončno veselje. Solze so nam zalile oči. Nekaj kakor strah je bilo v očeh rešiteljev. Mo-goče so mislili, da smo duhovi.
; 4 Moj Bog, kako smo veseli, da vas vidimo!" rekel je Pavel, kteri je bil naprej.
"Koliko vas je? Ali ste vsi živi?" odgovoril je na vprašanje.
Vsi smo naenkrat govorili. Jaz ne vem. kaj smo govorili. Samo to vemo, da smo bili rešeni in dolga noč je prešla.
* * *
Žalostno jo. da ni bil noben izmed naših rojakov med temi živimi. Natančno se še ne ve. ker jih je dosti slabih in so v zdravniški oskrbi ter nobenega ne puste pogledati. Kadar za gotovo zvem, da dobimo kakega živega Slovenca ven, Vam bo-dem telegrafično sporočil,
S pozdravom	Al. Komp.
-o-
Psibijatrija. j
i -. . * 0
Štiri stoletja pred Kristcvim roj-
| stvom je bil ustvaril Hipokrat podlago zdravstva, v kterem je bilo obseženo tudi zdravljenje umobolnosti.
■	Kdo ve, na kaki višini bi se nahajala danes psibijatrija, ako bi se bili Hipokratovi nauki neprestano razvijali ? Toda
temu ni bilo tako. Psibijatrija se je več stoletij popolnoma zanemarjala. ;
Ko je začela prevladovati tekom časa Aristotelesova teorija, da je namreč duša odvisna od telesa, zaceli so se zdravniki vnovič baviti z umo-bolnimi; toda, ko so zdravniki do-, gnali umobolnost. zadovoljili so se s tem, da so napravili blaznega neškodljivim. Bolnike so napravili neškodljive s tem, da so jih, kakor je bilo j^ič* v raznih deželah običajno, odpošiljali čez mejo in jih prepuščali same sebi. ali pa so jih zapirali v posebne stolpe za norce, v hiše za gobave, v zapore, ječe in kaznilnice. _ Začetkom leta 1305 so začeli na Švedskem spravljati "umobolne v posebne v to svrho pripravljene zavode. Polagoma so sledile temu izgledu v poznejih stoletjih Spansiia, Francija in Nemčija.
Sre^i XVIII. stoletja so bili umo-bolni uklenjeni v verige, liki nevarni zločinci. Proti koncu tega stoletja [se je končno oglasil veliki psihijaterj
tain-expellek;
Človek, ki trpi bolečine, ji raVno tako brez pomoči, khkor razbita ladi-ja na peščinah. eČ bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, prehlaje-nju itd. poskusi vdrgnenje z
PAIN-EXPELLERJHM, prizAano dobro domače nedstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50^.
F. AD. RICHTER £ CO.,
215 Pearl St. New York.
^^TcJ/	stvi*no znamko
Pinel na pariški Salpetricre. ki je odločnost zanikal, da bi bila umobolnost neozdravljiva in ki je dal inioi-jativo za gradbo norišnie, v kteri!» so se imeli timobolni zdraviti človeški. ne pa. da bi se brutalno zapirali v ječe. S tem je dal Pinel nepozaben izgled v zgodovini zdravstva, in od tega časa korakajo zahteve znan-stva z onimi človekoljubja roko v i oki.
Začetkom NIX. stoletja pa je nastopila za m -rečne uniobolue nova doba. Amilež Conoilv je 21. septembra	odpravil v norišui«-i lliiu-well v Middlefoxu vsa mehanična prisilna sredstva, ki< sik $gj tedaj uporabljala proti umoljol ihn. •
IZnansivo j" zmagalo. <Z|Vt:**tjrvd.pa je prodiralo še dalje. 'i^*'' r '
Leta 1S75 so uvedli v /Sliot>kr .norišnici v Wooddee ;<ri ' ita^^govVu si-steni odpri ili vrat" (operr	i::
izkušnja uči. da >o zidovi, omrežja, ograje in za [tornice le v mali mci i bolj potrebne, nego v vsakem drugem občnem bolniškem zavodu.
< >d tiste dobe je nastalo med bolj naprednimi državami pravo tekmovanje v tem. da bi se izvedel moderen način zdravljenja umoholnih. Na Nemškim, v Zjedinjenih državah in v Italiji pa gradijo norišnice po -i-stemu raztresenih paviljonov, pripravnih za kmetijske kolonije.
NAZNANILO.
Društvo sv. Jožefa št. 17 v Ahl-ridge, Mont.. vabi »voje člane iz Ahl-ridge iu Klectric. Mont.. da >c si-gurno vsi udeležijo prihodnje sejo. ktera se bole vršila dne 1*2. decembra t. !.. ker bode volitev novega odbora.
Nadalje se tudi naznaili vsoili čla-' lom našega društva, da'Ji m« M' društvena seja od sedaj najrref1 V' dvorani Petek & Zobec. Opozorjeni >■< vsi člani, da se gotovo udeleže ]ui-hodnjc seje, pri kteri ima vsaki član .l iisi po svoji previdnosti, da ne bodo {»osem eni ali drugi med letom 'godrnjali, da to ali ono ni prav. Za to je priložnost sedaj, kajti samo enkrat v letu se izvidi odbor, kteri skrbi za društvene koristi.
Objednem tudi naznanjam, da smo obhajali 14. novembra zvečer pri Luka Zupančiču Martinov večer. Imeli smo godbo in ples, lepo zabavo in petje; se zna. da tudi brez ječme-novca ni bilo in tudi domači 11 kruli" so nam bili na razpolago.
Srčno pozdravljam vse Člane in da nice našega društva ter vse člane J. S. K. Jednote. (20-27—11) Or. Zobec, tajnik.
Kje je JURIJ VIDMAR? -Doma jo iz liovt na Kranjskem. Pred'jed-mm letom je bivat -vMočn "Fiwini. Pa., in - se od tani ifežnain/ tum preselil. Prosim Cenjene fojnk-e. ako kedo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, za kar mit bode m zelo hvaležen. Najbolje je pa. ako se mi dotičnik sam javi. sicer v drugič naznanim, zakaj ga iščem. Matthew Miklavčič. care of J. Mi-klavčič. Bos i>07. Moon Kun, Pa. (2t»-27—11)
POZOR, SLOVENKE!
Jaz podpisani potrebujem služkinjo za delo v saloon u in malo [»omaga! v kuhinji. Plača od $2U.00 do f25.00.
F. P. Smith, P- O. Box 372,	Smelter. New
(26-27—11)	x
OGLAS.
Pri Keystone Coke & Cool Co. No. i 2, Greensburg^ -Pa., dobe premogarji takoj delo. Promog je 8 čevljev visok, jama dobro s na že na in brez vseh neprilik. Vsakdo lahko pride sem, ker tu ni štrajka. Ta družba ima veliko naročilo in zato išče delavce. Jaz delam tu že 7 let in sem jako zadovoljen. Jama leži blizu mesta in mimo jame vozi ulična železnica. Potrebuje se čez 200 mož. Oženjeni dobe hiše za $7,00 na mesec. Delo je s "pikom" in s *punč" ^trojem. Premog visok, mehak in lahko za delati. Plača se: s strojem 28e "run", "Run furnaee" 35c, ;"Entra*' slrojevo delo 55c. S " pikom'' se more naložiti po 8 kar in s strojem pa do 14 kar ua dan.
JosepIix Kebe, j P. O. Box'515,, Greensburg, Pa.
Slovensko zdravlšče
Dr. J. E. THOMPSON,
342 W. 27th St., NEW YORK, IN. V.
DR. J. E. THOMPSON
je eraduiral kot zdravnik na univerzi Vale v New Haven. Conn. tcr<ine 27. junija l&i! bil prumuvir.m za doktorja medicina Dno junija ist-a !«>ta tlobil je državno dovoljenje da odpre pacionttlu v New Yfirku. kar je doHi cd County Ol.-ks Office. Leta 1SJ S bi! je Do Belcveu College Hospital imenovan Hcenciatiom. I^-ta lS-vj dobil je častno diplomo iz universe v Haiti. Dr. J. K. Thompson jo kasneje .'Uu-liral na ra:nih mestih v Kvropi specialne boh zni. On je pre ko 11 lot zdravniški »eščak ta fiaskiui za mesir.i zdravniški department v Nov.-Yorku. tudi ježj vei- kotl-l let »lavni zdravnik in avnatclj Slovenskega zdrav L; ca v New Yorku.
kot najboljšega in najiskttšenejira zdravnika, kteremu lahko z mirno vestjo in popolnim zanpanjein ]>o-verite svojo bolezen v zdravljenje.
Dr. THOMPSON vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih bolezuij:
Posledice onanije, triper; čan-ker. sifilis; impotenco, ali nezmožnost do spolnega občenja; polucijo, ali gubitek moškega ži-votnega soka; revmatizem. Vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, glave, grla, ušes, ledic, pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh. nervoznost; vse živine bolezni; naduho, katare in prehlad, neuralgijo, zlato žilo; bož-jast; vodenico, vse spolne bolezni na notranjih ženskih ustrojih; neredno mesečno čiščenje; beli tok; padanje maternice; neplodo-vitost; -- vse kožne bolesti; srbe-čino, lišaje, hraste in rane; ma-zulje na licu; u§i na spolnih delih, i. t. d.
Ako sto bolni, nemočni ali slabi ter potrebujete hitro in uspešno zdravniško pomoč. Vam ne bode nikdar žal. e« s« takoj obrnete na tegu slavnega zdravnika.
Pisma pišite v materinem jeziku ter jih naslovi jajte:
PRIPOROČAMO VAM
Dr. J. E. THOMPSON A
s Zdraivju
najpriinerr. j.' : . . - a /
! LE !_SY _PS V O
j ktero jeva: rno wnajac-i;*.e tmport;r.' '.ega čt.-Hs. a j naj nikdo .-amudi p< . u i ga v t,-: o . tr.: »01	- - •
i svcie dru2.ncf svojih \ ri]at'".jcv i;: d; ..
Liksy pi vo ie r. j -v>lj ; r; :ju .icno tei s." dubi r vse t ; gostilnah. Vse podrebn sti	i Oso. Tra»flik:..-jsi St. * •
I kteri Vam drags volje: vi - : rjusa:.
j THE ISAAC LEISY EREWIKS COMPANY
- --	POZDRAV.
Xa ..bali Atlantika pozdravljam ?e enlcrat v.~i* rojaki* >irom Amerike. 00-sebno moji-ira brata .Matevža ti r ]»ri-jatelja Frana V'lkoverb. bnitram-a Krami K i,- in ::jeir«». ■< ! !• r \>e:u -kup:i.i klii-eni: X.i /.iiar! I'.<>u '■ ;is ži.i!
New York. 21. Ii*i<>pad.-i.
Fran ilrilKn .ik.
T>i i <»lbod:i ~i.-irM dom<»vino po zdravljam iz A ti.m \ m- ii: ■ pri-jati Iji' nn Iv ••letii. Mi n.. ]i> - ■!), ]>a Matev/a Z.:ž< k in	i a/ -
no. Živili!
Xi-v,- York. 21. list i»pa>la. !:•
Ivan Adami«'.
Prod odhodom v staro «T«i, pozdravljam C«, e: \ra! v>j» r«».ia:ie i', rojakinje p<> 7/\t d. drzavab. po^ biio moja dva brata Antona i l';-!ra t<".' Mi-nel Fnbjana. Ys«-m .aj želim ol-ilo sreee.
Xew York. 24. listoj.-da, iiiiiU.
_Matevž Z.ij i k.
Hambiirg-AiiieriGan Line.
Kkspresn*. in rt ini promet z parniki na dva vijaka med
NEW-YORKGM HAMBURGOM.
\ eliki koir.'xlni ])arniki, opremljeni /. vsemi moilernim: napravami, ka kor tu ii /. brezžičnim brzojavoin te^ podmorskimi signalnimi aparati, k a r znači kombinacijo
VAKNQSTI, HITROSTI
IN 1' DOHXOSTI.
POSKUSA SKKB I> POD-
VOlilJA ZA SLOVENCE.
/a v'.xnje listke in vožnji red, po vprašajte pri
Hamburg-American Line,
ali pa j. i lokalnih agentih.
Slovensko katoliško
| — j|_^
podp. društvo j ^^^ sveteBarba
Za Zjedinjene države Severne Ameriki*. Sedež: Fcrest City, Pa. 'okcrparlranu da: 31. iar.asrja 1902 t drii*i reon*«-' »c.Vr
ODBORNIKI:
Predsednik: ALO-T. ZAYl'.RL. I*. O. F. >\ :M7. F-res t City, Pa. Pod pred-.d n'. k* MARTIN OlIRKŽAN.	Mineral, Kans.
I.	tajnik: IVAN TKLP.AN, B..-: r,i»7. Forest City, Pa.
II.	tajnik: ANTON OSTIR. 11.M K. (intli Stre«:. Clevelaml, (»Ido. Blagajnik: MARTIN MUI1I<\ lioX .":;7, F.i ^ City, Pa.
-o--
NADZORNIKI:
MARTIN .0KRČMAN. predsednik, W■:.-. K;,-,,. K AROL ZA I.A R. I. nadzornik, P. i). Ii«.x " 7. ! V -< C.'.y, Pa. .IOS I*»U< KNKId. starejši, II. nadzornik. 1 re-: City, Pa. FRANlv .ŠLNK, lil. nadzornik, uO Mili S rc t Luzerne, Pa.
-o--
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR:
PAVKI, OPRKP.AR. prr-d-'ednik por..!nru*a odbor.-i. \V<'r. Kans. JOS I»KTKRNLL. I. poro? ..ik, i', n. ]-„.* 0.'», Will... ' . I'.;. IVAN TORNIČ, 11. porotnik, I*. O. I5os For«-; < .• . I'a.
-o---
✓ ^ •
Don i si naj se pošiljajo I. tajniku; IVAN TKI.RAN. P. O. 7, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "OLAS NARODA."
" Jelka.
— Črtica E. T. —
Vstajali .so hudonrui, teški črni oblaki od vzhoda in zahoda in se , zgrinjali.... Viseli so nizko kot še nikdar____
Kmetje, siromaki so se križali, po-šepeiovali so si in zamišljeni so zrli v tla, kot bi čakali na nekaj strašnega ....
In takrat je pridrdrala po beli, I prašni cesti gosposka, črna kočija. Dvoje iskrili belcev je bilo vzpreže- , nib. v kočiji pa so sedele v sami svili in baržunu odete lepe, mlade hče- ! re graščaka Zarnika--
Umaknil se je popotnik v obcestni jarek in se spoštljivo odkril. Od- | zdravile so mu mahoma, skoro boječe in bolesten je bil njihov pogled ----
Zrl je popotnik do ovinka za ko-1 čijo, potem pa zamišljen umeril ko-1 rake dalje. In tam, kjer se pot zavije, je obstal, privzdignil posivelo glavo in zažarele oči so mu zrle tja, odkoder se je svetlikalo izza drevja.... ' Zavela je lahka sapa in zazibalo se je valovito po širnih poljih, in zasu-
melo je med drevjem____ Za vsem
tem pa je počivalo belo zidovje, dom Jurija Zarnika....
Romale so misli popotnemu starcu, pa obstale so nad vsem tem bogastvom—. Nagubančil je čelo silno in je začel z nekim, proroško očitajo-čim glasom:
"O Zarnik. stari Zamik, kje je
tvoje bojastvo? Stoji graščina____
veliko je posestvo in tvoje hčere, mlade, dobre hčerke se vozijo prešerno---- Pa one so miade. one ne
znajo---- Kje je tvoj grad, kje je
tvoj dom Zamik f"	i
Sočutno je pritisnil dlan na oči in
molčal---- a na mah je iztegnil roko
nadaljeval poln gnjeva: "Tvoj hlapec sem bil. pa bil si mi kruti gospodar — delal sem ti s svojimi žulji od zore do mraka, pa storil sem ti premalo in zato si me spodil, kot psa od hiše. Moral sem v Ameriko, delal sem v jami trdo. a povrnil sem >e in si postavil svoj skromni dom. Zapovedoval si oblastno in trpinčil si me, zakaj, smilil se ti nisem jaz. ne moje družina — brcnil si me kot psa čez prag...."
Odkašljal se je in govoril nekoliko tišje:
•'Doletela te je zato kazen; bliža se konec tvoji slavi, zapravljal si in propadel si! Vsi slutimo tvoj pogin; slutiš ga sam. ko hodiš zamišljeno in popivaš, da si tešiš gorje. — Videl sem bolestni pogled tvoje dece.... tudi ona sluti in se boji....
Sklonil je glavo---- "Odpuščam"
je šepnil polglasno in šel zamišljeno ! svojo pot____
* * *
Zgrnilo se je od vzhoda do zahoda----in kot bi se utrgal plaz vrh
gore in zbobnel v dolino____ tako je
udarila nesreča v Zarnikovo boga- . ftvo. Stari je čuti! sramotni konec in ni hotel čakati nanj....
Napil se je žganja iu našli so ga zjutraj v podstrešju obešenega. Ud- 1 je so mu bili vsi skrivi jeni, oči je i imel strašno izbuljene, usta zabrek- ' la, jezik mu je visel globoko na bra- i do in bil je po vsem telesu vijolica- : >to - črn---- In zaplakala je graščina.... Zarnikove hčere so bile ma- 1 homa >irote. Mati jim je umrla pred leti. oT-e se je usmrtil, graščina je po- .« stala last gosposke....	i
In od nesreče in sramote sta za-
plakali ponosna Ana in Magda____ ;
t ez noč sta zmanjkali, spremili ni- i * sta očeta k pokoju. — Govori se, da >ta se podali k nekim sorodnikom, a ! 1 še danes se ne ve o njiju nič jasnega, i' Najmlajša Jelka pa je zajokala in se »pustila na nesrečnega očeta, obešen-ca. ko >o ira odvezali in ko se je zvalil , po tleh....
''O moj nesrečni oče. kaj si napra- ■ vil, zakaj si me zapustil t" in po-}:
ljubila ga je na zatekla usta____"O !
oče, zdaj sena sama, brez t?be. moj 1 dobri oče in brez mile matere.... Zgani se oČa in poglej nesrečno, za- I
puščeno hčerko---- Premakni usta 1
in pošepni — glej penijo se ti, oče"! in obrisala mu je z roko pene, mešane s črno, napol strjeno krvjo____Ih- .
tela j« in pritiskala glavico na raz- 4
galjeni prsi---- Jn kot bi se hotela |'
pomenkovati, tako je začela: "Čuj. :
dobri «x-e, glej kako sem sama____j ;
ali se ti ne -misli tvoja Jelka, ki i4 si jo vedno božal in ki sem hitela k f tebi. ko so se ti umikali drugi... Ali j J še veš. oče, kako >em te čakala vedno j ' tam ob potu, ko si bil od doma in se I bi imel vrniti — in ko si me ugledal, ! kako si hitel, padla sem ti v naročje, i in ti si me poljuba! in govoril si: r Jelka, ti sj moja. ti moj biser.... O, J o če" je kriknila in zopet tišina — le j
teŠKO dihanje---- "Oče, ne zapusti ,
me", planila je po koncu. Ozrla se je, j blazen je bil pogled. Zakrilila je po zraku, Črni mehki la«je so ji pali po ' ramah. Ozrla se je, pogledala »repo ' na mrtveca in padla nanj...,	1
"Oče, oče, glej odtrgali me hoče- i ^ jo od tebe — glej prišli so. glei kako ' 1 rrdo gledajo volkovi m o£et C&,M ( pusti, ne..,.'„	j
! . 1 In že so jo zgrabile koščeno ro- j
i ke.... Metala se je in se oklenila še 1 krčevitje mrtveca. "Oče, glej rabelj
volkovi, hu kako____" In še en krik
.... Odtrgali so jo in šiloma odstranili.... Vila'se je, prosila in spet besnela — položili so jo v postelj, ko je omagala____
# * *
Prišel je zdravnik, — pogledal je obešenca in ukazal, da ga odneso. Položil so ga v črno krsto brez vsakega okraska---- Niso jokali zvonovi — — -— brez duhovna in brez vsakega spremljevalca — — — tiho, brez šuma so ga odnesli štiri črni, mrki možje v mrtvašnico.... Prišel
i je Človek mimo, ko so ga nesli.___
I stresel se je, pokrižal in pogledal v
stran — — —	s
* * *
Minilo je osem dolgih let.... Peli ! so pri fari na vseh svetnikov dan i zvonovi —. Jokali so tako žalostno j kot že nikoli....
Stalo je dekle na cesti, zakrilo si je obraz in poslušalo — — — Zvonovi pa so plakali____ In zravnala
»e je mladenka.... Pogled bolesten, skoro blazen.... Strmela je pred se. Razkuštrani lasje so ji padali do pasa.... Obleka obnošena, umazana,
čevlji raztrgani —. Strmela je--
Izza drevja se je svetlikalo zidov-1 je, kot bi dremalo.... Mirno, tiho, i
vse---Vzdrhtela je in zajokala
Jelka, ko se je vračala iz tujine; tudi njo je pognala usoda v svet--
"Ali kje je ono bogastvo, kje pre-šernost.... Kje so oni vrtovi, kje so cvetke, ki sem jih gojila — vse, vse
zapuščeno---Pognali ste me v
svet med tujce in tam so me umorili,
uničili so to mlado življenje--—
Kaj sem vam zakrivila, brezsrčneži. Vzeli ste mi očeta, vzeli ste mi vse...
In mahoma se je spustila v tek — lasje so ji vihrali okolo glave, a ona je vpila in kazala proti graščini: "To je moj dom. vi lopovi" in izginila je med drevjem....
*
Zvonovi so peli otožno — jokali Jelka pa je stala spet na cesti in poslušala ---Ozrla se je še enkrat.
zamahnila z roko, zagrohotala se je
in stopila naglo po lepi cesti---.
Zvonovi so peli otožno — plakali so. ko je stopila na pokopališče med
ciprese---Stala je nepremično
in zrla v morje luči —--
Grobovi so žareli in iz plamena -o se čuli globoki vzdihi — — — Plakali so zvonovi in plakali so svojci na grobeh — — — Plapolale so sveče in Jelka je zavila med gomile
--Ozirale so se vanjo in se s tra-
hom umikali____
Iskala je Jelka med grobovi.... Grobovi tam so bili zapuščeni — — visoka, gosta trava je rastla na
njih---
Stopila je med osamele temne gričke. — Tu niso gorele luči--.
Kopica paglavcev se je potikala
tod. Jelka je čakala ---
"To je Zamikov grob. onega pijanega graščaka. ki se je obesil."
Zasmejali so se fantje in šli dalje.^.. Jelka pa se je priplazila ne-neopa/.eno do gomile — spustila se je nanjo, tako da so jo pokrivali raz-puščeni lasje in tedaj je zaplakala kot otrok: "Oče. moj oče, glej vrni- \ la sem se" je ihtela. "Veš. oče, po-imali so me s culo v roki in prišla -em me 1 tolovaje — — — veš oče. j
tam v tujini ubijajo---Izrabili
so mi moči in vrnila sera se — o, i
oče, ko bi mogla k tebi leči---
Glej. kako so te zapustili — še niti
>veče ti niso dali na grob--" in
tedaj je vstala, ozrla se plaho na- '
okrog in izginila med gomile---
Vzela je na bližnjem grobu na- ' pol dogorelo svečo in jo vtaknila v 1 grob svojega očeta — — Stala je '
in uprla oči v tla---Molila '
ie---
' . *
Naenkrat se je zdrznila na celem * života — Ozrla se je plaho. Nastal 1 je šum na grobeh. Zamolklo vpitje ' -e je čulo. Zvonovi niso jokali ubrano. čulo se je zamolklo brnenje.
Zažarelo je nebo. Dvignil se je plamen *koro do oblakov.... Pri fa- ' ri je bilo plat zvona. Nebo je krvavelo. Gorela je graščina----
Plašno je zrla Jelka, pa namah je zakrilila z rokama in zavpila: —, "Oče. glej maščevanje, ki vpije do 1 neba —". Zrla je nepremično, nato ■ zakričala: "Oče. oče. gredo — zve-žejo me, zaprejo me in mučijo me —
Gredo, gredo, čuj verige — ---O-
če. k tebi. k tebi v naročje!" Blazna je bežala čez grobove z razprostrti-ma rokama---Strašna je bila,
ko je tako izginila v ožarjeno noč — ' * * * <
Tri dni po ognju so našli nesreč- < no Jelko, ko jo je priplavila voda do
jeza--------1 {
————. {
Kadar si namenjen ££ <
sorodnike ali prijatelje vzete v j Ameriko, obrni se za vožnje cene in pojanila m tvrdko Frank Sakser Co., 83 Cortlandt St., Few Yore. N. Y., ktero zastopa vso paro orodne drnfbe in daje tossderna r*»*asniJ t i ] brezplačno.	jj
Cenik: knjig,
katere so dobo ▼ zalegi
SLOVENIG PUBLISHING COMPANY,
CORTLANDT STREET, NEW YORK, IS.Y !
MOLITVENTKT
DUŠNA PAŠA v platno vezano 75^.
broširana 60<f. JEZUS IN MARIJA, vezano v slono-kost $1.50, fino vezano v usnje $1.20, vezano v platno 50^. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano
v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrin,
zlata obreza 90^. sNEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50^.
OTROŠKA POBOŽNOST 40*	I
POBOŽNI KRISTJAN GO* RAJSKI GLASOVI, 40*. SRCE JEZUSOVO, vez. 60*. SKRBI ZA DUŠO v usnje vez.$1.20. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. Sv. URA v usnje vezano $1.20. VRTEC NEBEŠKI, platno 70*. slonokost imit. $1.50.
UČNE KNJIGE.
ABECEDNIK NEMŠKI, 25*. ABECEDDNIK SLOVENSKI, 20*. , AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI
TOLMAČ, 50*. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40*.
BLEIWEIS KUHARICA, fino vezano $1.80. ČETRTO BERILO, 40*. EVANGELIJ, vezan 50*. GRUNDRISS DER SLOVENI-SCHEN SPRACHE, vezan $1.25. HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 50*. HITRI RAČUN AR, 40*. KATEKIZEM, mali 15*, veliki 40*. NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN Z JED IN. DRŽAV, 5*.
NAVODILO ZA SPISOVANJE
RAZNIH PISEM, vesano $1.00. PODUK SLOVENCEM ki se hočejo
naseliti v Ameriki, 30*. PRVA NEMŠKA VADNICA, 35*. ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI
SLOVAR 40*. ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI
SLOVAR, 30*. SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00.
SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. SPISOVNIK LJUBAVNIH IN ŽE-
NITOVANJSKIH PISEM, 35* VOŠČILNI LISTI, 20*. ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZAVEZE, 50*. ZBIRKA LJUBA VNIH IN ŽENITO-
VALNIH PISEM, 30*. ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE.
ANDREJ HOFER, 20*. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. 90*, ne vez. 70*.
AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA, 20*. BARON TRENK, 20*. BELGRAJSKI BISER, 15*. BOŽIČNI DAROVI, 15*. BERAČICA, 15*
BENEŠKA VEDEŽEVALKA, 20*. BUCEK V STRAHU, 25*. BURSKA VOJSKA, 30*.
BOJTEK V DREVO VPREŽEN VITEZ. 10*. CAR IN TESAR, 20*. ČRNI BRATJE, 20*. CERKVICA NA SKALI, 15*. CESAR FRAN JOSIP, 20*. CESARICA ELIZABETA, 15*. CIGANOVA OSVETA, 20*. CVETINA BOROGRAJSKA, 40*. CVETKE, 20*. ČAS JE ZLATO, 20*. DAMA S KAMELJAMI, broširana
$1.00, fino vezana $1.50. DARINKA, MALA ČRNOGORKA, 20*.
DETELJICA, življenje treh kranjskih bratov, 20*.
DOMAČI ZDRAVNIK PO KNEIPU, 50*.
DOMA IN NA TUJEM, 20*.
DVE POVESTI 20*
DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI, i
15*.
ELIZABETA, 30*.
ENO LETO MED INDIJANCI, 20*. ENO URO DOKTOR, veseloigra, 20*. ERAZEM PREDJAMSKI, 15*. EVSTAHIJA, 15* FABIOLA, 60*. GENERAL LAUDON, 25*. GEORGE STEPHENSON, oče železnic, 40*. GOZDOVNIK, 2 zvezka skupaj 70*. GOČEVSKI KATEKIZEM, 20*. GRIZELDA, 10*
GROFICA BERAČICA 100 zv. $6.50.
GROF RADECKI, 20*
GROF MONTE CHRISTO, 2 knjige ;
fino vezane &.50. HILDEGARDA, 20* HEDVIGA, BANDITOVA NEVESTA, 20* HIRLANDA, 20*
HUBALD PRIPOVEDKE 20* 1
IVAN RESNICOLJUB, 20* IZANAMI, mala Japonka, 20* IZDAJALCA DOMOVINE, 20* IZGUBLJENA SREČA, 20* IZIDOR, pobožni kmet, 20* ,ILET V CARIGRAD, 40* 'JAMA NAD DOBRUŠO, 20* : JAROMIL, 20*
JURČIČEVI SPISI, 11 zvezkov, u-
metno vezano, vsak zvezek $1.00. KAKO POSTANEMO STARI, 40* KAR BOG STORI JE VSE PRAV,
i 15*
1 KNEZ ČRNI JURIJ, 20* KOSI ZLATE JAGODE, 50* KRVNA OSVETA, 15* KRIŠTOF KOLUMB 20* KRALJICA DRAGA 20* LAŽNIVI KLUKEC, 20* MAKSIMILJAN L, cesar mehikanski, 20* MALA PESMARICA, 30* MALI VITEZ, 3 zvezki skupaj $2.25. MALI VSEZNALEC, 20*. MARIJA, HČI POLKOVA, 20* i MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 50* MATI BOŽJA Z BLEDA, 10* MIKLOVA ZALA, 40* MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20* MLADI SAMOTAR, 15* MLINARJEV JANEZ,40* MONTE CHRISTO, svetovna knjižica, 2 knjigi fino vez. skupaj $4.50. MRTVI GOSTAČ, 20* MU CENIKI, A. Aškerc, elegantno
vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25* NAJDENČEK, 20* NA PRERIJI, 20*
NARODNE PES ill, Žirovnik, 3 zvezki, vez. vsak po 60* NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki, vsak po 20* NASELJENCI, 20* NASELNIKOVA HČI, 20* NAŠ DOM 3 zveski vsaki 20* NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, 15*
NEDOLŽNOST PREGANJANA IN
POVELIČANA, 20* NEZGODA NA PALAVANU, 20* i NIKOLAJ ZRINJSKI, 20* OB TIHIH VEČERIH, $1.50. OB ZORI, 70*
ODKRITJE AMERIKE, vezano $1.00 PARIŠKI ZLATAR, 25*. PAVLIHA, 20*
: POEZIJE FRANCETA PRE ŠIRNA, $1.00
POTOVANJE V LILIPUT, 20* POSLEDNJI MOHIKANEC, 20* PRAVLJICE (Majar,) 20* PRED NEVIHTO, 20* PREGOVORI, PRILIKE, REKI. 30*
PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30* PRI VRBOVČEVEM GROGI, 20? PRINC EVGEN, 20* PRIPOVEDKE, 3 zvezki po 20* PRST BOŽJI, 15* POD TURŠKIM JARMOM, 20* REPOŠTEV, 20*
REVČEK ANDREJČEK, narodna igra, 50*
RIBIČEV SIN 15* RINALDO RINALDINI, 30* ROBINSON, broširan, 60*. RODBINSKA SREČA, 40* RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki $2.50.
ROKOVNAČI, narodna igra 40* ROPARSKO ŽIVLJENJE, 20*. SANJSKA KNJIGA, velika 30*. SANJE V PODOBAH, male 15* SENILIA, 15*
SIMON GREGORIČ, življenjepis50* SITA, mala Hindostanka, 20* SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30* SLOVENSKI ŠALJIVEC, 3 zvezki
po 20*
SPI LLM ANNO VE POVESTI 18	z v.
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	15*
2.	„ Maron krščanski deček	15*
3.	„ Marijina otroka	15*
4.	„ Praški judek	15*
5.	„ Ujetnik morskega
roparja	15*
6.	,, Arumugan sin indijanske-
ga kneza	15*
7.	„ Sultanovi sužnji	25*
8.	„ Tri indijanske povesti	25* 0 „ Kraljičin nečak	25*
10.	„ Zvesti sin	>	15*
11.	„ Rdeča in bela vrtnica	15*
12.	„ Korejska brata	25*
13.	„ Bog in zmaga	25*
14.	„ Prisega huronskega gla-
varja	25*
15.	„ Angelj sužnjev	15*
16.	„ Zlatokopi	25* 37. „ Prvič med Indijanci	20* 18. „ Preganjanje indijanskih
misijonarjev	15*
SPISJE, 15*
SPOMINSKI LISTKI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 20*. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20*. STANLEY V AFRIKI, 20* STEZOSLEDEC, 20* STO PRIPOVEDK, 20* STRELEC 20*
STRIC TOMOVA KOČA, 60* SV. GENOVEFA, 20*	j
!	I
SV. NOTBURGA, 20*. SREČOLOVEC, 20* SVETA NOČ, 15*
ŠALJIVI JAKA, 2 zv., vsak po 20* i Šaljivi SLOVENEC, 75* ŠTIRI POVESTI, 20* : STOLETNA PR ATIKA, 70*. TEGETHOF, slavni admiral, 20* TIMOTEJ IN FILEMON, 20* TIUNG LING, 20*
TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov $6.50.
TRI POVESTI GROFA TOLSTOJA t 40*
TRIJE MUŠKETIRJI, svetovna knjižica broširana $2.30, fino vezana $3.00.
V	DELU JE REŠITEV, 20* VENČEK PRIPOVESTI, 20*
V	GORSKEM ZAKOTJU, 20* ; VOHUN, 80*
VRTOMIROV PRSTAN, 20*
V	ZARJI MLADOSTI, 20* WINNETOU, rdeči gentleman, tri
zvezki, $1.00. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, 50* ZLATA VAS, 25* ZLATOROG, $1.25. ZMAJ IZ BOSNE, 60* i Z OGNJEM IN MEČEM, $2.50. ŽENINOV A SKRIVNOST, 20* ŽALOST IN VESELJE, 45*. ŽIVLJENJE sv. ELIZABETE 50*
ZEMLJEVIDI:
ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE,
veliki 25*, mali 10* ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali 10*
ZE MI JE VID EVROPE, 25*, mali 1 10*
ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DRŽAV, 25*
j {
RAZGLEDNICE.
Kranjska narodna noša, ljubljanske in drugih mest na Kranjskem, new-yorske in raznih mest Amerike, s cvetlicami, in hnmoristične kakor tudi božične in velikonočne po 3*, ducat 30*.
Razne svete podobe, komad 5*, ducat
33*.
Ave Marija, 10*.
Album mesta New York s krasnimi slikami mesta, 35*.
OPOMBA. Naročilom jc priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh cenab že všteta.
Pozor! Slovenci Pozor
VsALON-0*
zmodornlm kogljidčorr.
Sveže pivo ▼ sodičkih in buteljkah Sl drage raznovrstne pijaCe ter unt;*&> smodke. Potniki dobe pri meni čs&oft orenoCiSče za nizko ceno.
Postrežba točna Id izboru*
Vtem Slovencem in drugim Slovawir toplo priporoCa	0
Martin Potokar
1§64 So. Center Ave. Sbicap, ill
Za vsebino tnjih oglasov ni odgovorno ne npravništvo ne uredništvo.
Avstro - Amerikanska črta
[preje bratje CosulichJ
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Cene voznih listov iz New Yorka za IIL razred so fe5
TBSTA............................................$o>.00
LJUBLJANE...................................... 8S.60
REKE.......................................-...... 38 CO
ZAGBEBA......................................... 89 20
KAKLOYCA..................................1____ ;;<> 25
H. RAZBBD do TBSTA ali BEKT3_._1..................$50.00, 55.00 1 60/0
Vsi spodaj naveden>Hovi parobro-di na dva vijaka imajo brer* iični brzojav: ALICE,	LAURA,
MARTHA WASHINGTON
ARGENTINA. V motečih maju in Juniju se bo-iota agora) navedenem* brodovja drfdrufll* io dva droga nova pot-niika parnika.
PHELPS BROS. & CO., Gen. Agesrts, 2 Washington St, New York
v
.. ............ .. ..- »i ■-■a^iiKr,-.:	<«>< . ..ML—. - .>'-*	....jj.^; fcl^,	,S„ _
Slovenska prodajalnica
«313 BUTLER ST.,	PITTSBURC3,
Priporočava cenjenim rojakom najtopleje na5o zalogo razne p»-satne potrebščine, inolitrenike in drtlge slovenske kojige, razglednice, podobe in c kvirje.
Pooblaščeno zastopništvo
FRAINK SAKSER CO. v New Yorku.
Sprejemava naročnino ra "Glas Narcda*\ Koleilar in v-e v to stroko spadajoče tiskovine. 1'o-rt'duji'va za pošiljanje
denarjev v staro domovino
ter preskrbujeva parobrodse listke va v Kvroj>o inobiatno.
Za »>bi!a naročila in pf^et te priporočata
JAKOB ZABUKOVEC in iGNAC POOVASNIK.
5312 BUTLER ST.,	PITTSBURG, PA.
■f'
® THOMAS, W. VA.
z mešanim blagom, Saloon in Grocerija,
dajoča^dela. SVOJI K SVOJIM! Oosp- Jos. Russ jc naš zastopnik za vse p-»sle in pa rojakom toplo priporočamo ! — "Glas Naroda".	v
Krasni božični darovi!
Ura in verižica i obeskom (medaljonom) t»i-raLLrJ-H'	smeno garantirana za 20 let, ktera povsodi veija
J/	najmanj $2i> — stane pri nas sedaj
SAMO $8..E50t. hT	Ura je najmodernejše in najnovejše vre-te, ima
^gg^ajtew^	3 močne pokrove, kteri so jako lično in ume-
tno	tcr na notranjem pokrom
urerana garancija ja 20 let. Ura
Il^-VVLJ._\ ima najtočneje idoči prari Amerikanski rtroj, kte-
ri je okrašen z 7 dragimi kameni (rubini). Ve= PS^^^L'* fe^^^sf^ riii ca z obeskom je if=to najno*eje in najmoder-
neje vrste z 14 karatnim zlatem polnjena, obesekt ypv kterega daste lahko 2 sliki (fotografiji) jc okra--;i/ 5f>n s tremi krasno in fino brušenimi imt. dragi mM1' kameni.— Eodisi za meško ah žensko uro r. veriži-rž?co, pošljite nam raprej samo $2, in mi vam tako) pošljemo rahtevano uro z verižico z 20 letno ea-rancijo. Vsakdo zamere blago na eksp*csu \idcti p edno plača ostalih ff>.r,0. Kdor ni zadovoljen e pošiljatvijo, umore dobiti denar nazaj. Cenike Taznih ur pošiljamo brezplačno. Pisma in denar pošiljajte na:
NE W - YORK AUCTION CO., East 76th Street,	New York, IV. Y.
Phone 3-46.
§ FRANK PETKOVŠEK,
javni notar - Notary Public,
718-720 Market St., WAUKEGAN. ILL.
PRODAJA fina vina, najbolje iganje te izvrstne smotke — patentovajna zdra
PliODAJA volne listke ?seh p-ekomor*
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.
Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York.
Bilo je Btkdaj.
f f *
Bilo je nekdaj tam daleč na jugu v <Uveli Sreče... Mogočen, pravičen vladar je vladal tam z ljubeznijo svoje tidano ljudstvo. Njegova država je bila vzorno urejena in njeni prebivalci so izpolnovali točno in vestno zakone, ki jim jih nalagal na rame on, kralj vseh kraljev...
Nihče se ni pretresal zoper zakone in zato je bilo delo, ki so je imele različne oblastnije, jako jedno-btavno...
Mmislerski svet se je sestal po enkrat na leto. da je v" svoji seji koustatiral mir in red v deželi iu da je potem to sporočil svojemu gospodarju, vladarju dežele...
In tako se je zgodilo, da je vladar osivel na prestolu, ne da bi mu bila dana prilika, da bi izkazal svojo vladarsko milost iu dobrot Ijivost nasproti pod tožnikom. "Vladal je mnogo, prav mnogo let in ravno tako mirno je mi nolo prvo leto vladanja kakor drugo, tretje, deseto, dvajseto. In on, vsemožni vladar svojega ljudstva, bi bil rad s svojo dobrodelno roko delil sreče med podložuike! Pa kako naj bi to naredil? Blagostanje in sreča sta bita doma v hiši vsakega, tudi najrevnejšega državljana in nikdar ni bilo nobene pritožbe na
njetroveui dvoru: državne kaznilnice .... . ] so bile skoraj vsikdar prazne in letine vedno dobre. Kako toraj naj bi izkazal svojo ljubezen do ljudstva?!
Potožil se je tedaj svojim ministrom in jim naročil, naj poskrbe, da se bode letos o priliki tridesetletnice mogel izkazati skrbnega, pravičnega iu usmiljenega vladarja. Mini-sterski svet se je zopet sešel in posvetovanja so se začela. Zbirali so I se v državni svetovalnici in vsako ! posvetovanje je vodil kraljev ljubljenec, ministerski predsednik.
'iGospoda moja!" je pričel. "Tri- l desetletnica vladanja našega dobre- j ga vladarja se bliža in naša dežela bode praznovala ta praznik na po- > seben, veličanstven način. Naš gospod, preuiilostljivi vladar, mi je na- ; ročil, naj poskrbim vse potrebno, da . se 011 ob tej slavnostni priliki izkaže ( ljudstvu dobreua in usmiljenega kralja. To je moja. oziroma naša nalo- j
o kteri se moramo danes posvetovati. Vsak izmed vas ima gotovo kak dober predlog in mi ^a bodemo ta prcrešetavali ter konečno ukrenemo vse potrebno, da se najvišja volja izpolni. Toraj prosim, minister za v na nje stvari ima besedo!"
Nagovorjenec je vstal, >i popravil naočnike na nosu in rekel: "Ne vem, če se je gospod predsednik obrnil na pravo stran, ko je mene izbral, da stavim predlog. Jaz. kakor minister za vnanje stvari, ne morem nič storiti, kar bi bilo v korist ljudstvu sedaj, ob tridesetletnici. Lahko bi pridobil nov košček dežele, a to bi bil ■ le dar, dragocen dar za našega vladarja, ne pa za ljudstvo. Z menoj ni toraj nič! Morda bode svetoval kaj boljšega gospod kolega, minister : fiuanc!"
* * II m, hm! Jaz naj svetujem, na- ■ redim! Kaj pa, gospoda moja? Saj ' ne bode te vendar zahtevali, da iz- ' praznim državne blagajne in da ob- 1 darim naše ljudstvo! To ni možno. ! ker so blagajne že prazne in potre- ' bujejo, da bi se jih zo|>et napolnilo. To storimo lahko prihodnje leto, ki
bode cnintrideseto___! Sicer pa nam '
lahko pomaga tovariš, vojni mini- ' ster."	1
Staii vojak je vstal, se nasmejal ; in rekel: 4'Do mene se morate obrniti, gospoda, ko je treba napraviti žalost, jok in stok. ne pa sedaj, ko ' moramo sejati sreče, ljubezni, miru! 4 Morda ve kaj boljšega minister za 1 poljedelst vo! *'	5
"Ali ni bila letošnja le'ina dobra, bogata, tako. da morajo biti ljudje zadovoljni? Na mojem polju ne bo! mogel naš dobri vladar nič opraviti. Kmet je dandanašnji največji gospod 1 v deželi, ki ne zaslužnje nobenih po-boljškov."	;;
"Tudi jaz ne morem ničesar opra-1 viti**, se je oglasil minister za uk. i "Ljudstvo ima svoje šole in se lahko izobrazuje v njih. kolikor mu dra- ■ go. Kjer manjkajo, pa se mora potolažiti. ker vsi ne smemo postati i učeni. Vzgoja nekterih mora ostali vedno na nizki stopinji; poiem šele;' si lahiko mislimo državo dobro ure- {1 jeno in srečno. Nalogo, ki nam jo ' je dal vladar, pa gotovo reši naš 1 pravosodni minister. Njemu poveri- 5 mo stvar in naredi jo gotovo izvrst- 1 no!"	<
Pravosodni minislpr se je popraskal po glavi in rekel: "Vidim, da ' je stvar res jako važna in da si ne ' bode gospoda belila preveč glav, prevzamem jaz vse v roke."
Gospoda ministri so Šli tistega dtie prav veseli domov, ker jim je padla z ramen stvar, ki se jim je zdela skoraj neizvedljiva, čudna... Ni jim šlo v glavo, kako mora vladar kaj t.ie«^ zahtevati od njih. ki niso ven^Jir Eat o ministri, da bi morali ' izpolnjevati vse njegove muhe. Stvar i
je toraj vzel v roke pravosodni mi-
: nister. Poklical je pred-se vse svoje uradnike in jih vprašal, kako bi se
najlažje rešilo vso stvar? Neka premetena glava mu je rekla: ''Eksee-lenca! V družili državah je navada, da se ob takih prilikah spuščajo na svobodo hudodelniki. To naredimo tudi mi in naše ljudstvo bode videlo, da je naš vladar res dober in usmiljenja |H»lll. "
•*Vse prav, vse dobro!" je menil minister. "Ali kam naj gremo po hudodelec? Saj so vendar naše ječe skoraj prazne, ker je ljudstvo dobro, pobožno, bogaboječe.''
"Bes, na to nisem mislil", je odgovoril uradnik. "Ivaj bi bilo, če bi mi nekaj ljudi podkupili, da bi na- j pravili nekaj pregreškov iu tako prišli v ječe f Potem jih lahko vladar pomilosti in stvar je rešena."
"Podkupiti! To ni nič! Izvedelo bi su k malo iu potem gorje nam! Napraviti moramo kako drugače."
"Aha. prosim, poslušajte! Mi lahko ljudi napeljemo na hudodelstva." "Na primer!"
"Cislo jednostavno! Naj finančno ministerstvo zahteva novih, visokih davkov in ljudstvo se gotovo razburi. Demonstriralo bode in pri tem jih zapremo, kolikor luočemo!"
**To bi bilo nekaj! A naprej?" "Razdražimo različna plemena, ki so v naši državi in tudi tu dobimo lepo število jetnikov." "Dobro! In...!" "Napravimo tudi nekaj veleizdaj-nikov!"
"Tudi prav!*'
" liazpošljimo v deželo ljudi, ki naj napeljujejo prebivalec na punt, ■ vstajo!"
"Ha. ha! Izvrstno!"
I
"Naši vohuni naj jih šuntajo zoper državo, vladarja, iu evo, imamo tu hitro razžalitev veličanstva!" "No, vi ste res izvrsten človek!" "Na ta način naberemo gotovo lepo število hudodeblikov, ki naj jih potem vladar pomilosti.*'
"Kis. prav dobro! Nagradim vas, /.a te dobre nasvete!"
Iu tako se je tudi zgodilo! Ječe, ki so bile leta in leta prazne, so se začele polnili. Po cestah je bilo videti skoraj vsak dan orožnike z nasajenimi bodali, ki so gnali pred seboj hudodelnike.
A po deželi sta vladala strah in groza. Jok se je glasil povsod in mnogo je bilo družin, ki jih je za- j dela sramota, da so videle svojega člana uklenjencga med svitlimi' bodali... Žalost, tuga je bila splošna.
Prišel je ukaz, da se mora tridesetletnico praznovati /. velikimi slav-nostmi in veselicami. Ljudstvo, uda-no svojemu vladarju, se je res pripravljalo. da praznuje ta dan kolikor možno častno in dostojno. Povsod i so bile naznanjene slavnosti. sprevodi, igre itd. In na dan vladarjeve tridesetletnice je bila vsa de-t žela* praznično oblečena. Povsod so vihrale zastave, godbe so igrale, služile so se po vsej deželi slavnostne službe božje... Vse je bilo navdušeno... A navdušenje za vladarja i je naraslo do viška, ko so prišli kraljevski sMi in naznanjali po deželi, da je vladar izpustil na svobodo skoraj vse jetnike, ki so bili po državnih ječah in to da zamore izkazati
ljudstvu, kako je on ljubi, ceni___
In tedaj so se ljudje začeli zbirati v gručah iu napravili so se sprevodi/j ki so hodili po ulicah in slavili vladarja, njegovo dobrot Ijivost, usmi-I Ijenost in pravičnost. Taki prizori t so se dogajali po deželi v vseh mestih. In ko je tak velikanski spre-1 vod šel mimo ministerske svetovalnice. so vsi ministri. ki so bili tu zbrani, čestitali svojemu plemenitemu tovarišu, pravosodnemu ministru. na krasnem uspehu, ki ga je dosegel. A on se je popraskal po glavi, se veselo namuznil in rekel: "Evo vam, ljudske duše. uma!" Vidite, tako se seje sreča! Zunaj pa je zaoril vsklik iz tisočeril.i grl: "Živio naš dobri pravosodni mini-}
ster!?' . . . HB*
Tako je bilo nekdaj... In sedaj?!...
Slavkov.
POZOR, ROJAKE f
Kadar vam poteče zavarovalnina
na vašej hiši ali posestvu, obrnite se na Franka G-ouže, edinega slovenskega zanesljivega zavarovalnega agenta v Chisholmu, Minn., in okolici. Za-stopam najboljše zavarovalne družbe v Zjedinjenih državah. Pošiljam tudi denar v staro domovino varno in zanesljivo po Frank Sakserju in izdelujem vsa v notarski posel spadajoča dela.
Za obilen obisk se vam priporoča
Frank Oonie, urad nad Bartolovo prodajalno, _Chiaholm, Minn.
BLOVENCI IN SLOVENKE, NA-BOČAJTE SE KA "GLAS HABO- i DA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK!
■ : Ustanovljen 1^T•" ~ r^ro^^A ^ r -
BOLNIKI
pazite, komu zaupate zdravljenje svoje bolezni. Sveto pismo pravi: "Mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih!" T.-rrro je tuli mnogo zdravnikov, ki se j>o časopisih hvalijo na vse načine, a niti eden vam ne more poraagjjti, ker ni vsakdo ?pc-soben, cbi vas zopet privede do popolnega zdravja.
lavni in najstarejši zdravniški zavod na svetu je j edin o COLLT?~3 N. T. MEDICAL INSTITUTE kateri že lota iu leta res nje bolestni narod gotove smrti. Ni j.- bolezni katera bi ne bila dobro znana ravnatelju iega zavoda in katero bi on v krarkem času ne mogel ozdraviti. ako ravno v;;m nobeden drugi zdravnik ni mogel pomagati, ter obupal nad vašim življenjem in zdravjem. Za toraj rojaki! Poslušajte prijateljski svet ravnatelja tega slavnega zavoda. L;-.t -ri vaiu pripo-roenje: Ne pišite tem zdravnikom, kateri se jx>časopisih samo hvalijo. ;>-r ne za-mernjta pvojega zdravja in težko zasluženega denarja za draga iu i-iOvrediia zdravila, ker s tem samo trpite in si nakopljete prezgodnjo smrt.
Pa sc pa sami prepričate o zdravljenju slavnega Collins Ne*v York Medica! Instituta pišite takoj danes po znamenito in vsakvmu človeku tali o potrebno i:i korist uo kuj igo: "Človek, njegovo življenje in zdrav je," katero dobilo povst m. zastonj, 15 centov priložite za poštnino iu odpravo. Ta knjiga vr-s bode o vs 'h boleznih, kako se imaste v bolezni ravnati iu zdravje ohraniti kakor led: ekašujali slavnega ravnatelja tega zavoda.
V slučaju, da potrebujete zdravniški nasvet iu pomoč, obrnite se tak j edino !;• na ta zavod, kateri je bil do sedaj in bode vedno le v korist in rešitev boli:"iua narodu. Ne pišite nikomur i>cprej, dokler niste vprašali za s-. • -t in navodilo ravnatelja tega prekoristnega in rešilnega zavoda, ker ravnatelj vam daje zastonj. osebno vso nasvete in pomoč nstmeno ali pismeno. Ne od ki" :.;<e ter-fj v< • •. r Dpišite takoj vašo bolezen in najsibode že kalcoršnakoli si bodiarela. kron:." ali skrivnostna, v svojem materinem slovenskem jeziku, naznanite koliko bolehate iu koliko ste stari, ter naslovite pisma na
COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St., New York
Eodite popolnoma prepričani, da bodete v kratkem zopet teme ljito ozdr.-.vlj* - i.
Vakooni ravnatelj je Dr. S. E. Hvndman.
plijig? Dr. E. C. COLLINS fi^S^p
svetovno znani medicin-/i/t • -VJ ski Profesor ustanovitelj
filnviK-ga ••Collins N. Y.	I'jfJK
l&^r^A Medieal Institnf-a"in pi-	.V. Ju
Pf te] j prekork-tne zdra- t^^wyf f ■ i ■	vihio knjica "Človek. f.-"i|"'''"'"; Vi
I .. t;/ njegovo življenje inf/.-g -jI
Uradno ure—Vsaki dan od 10-5 pon. Ob ne'lel. in I prazn. od JO do i. V torek in peteic od. zvečer. g
Mjm\ ^^ mm
MiiosMjivi zdravnik!	;
jEp.k	na Vam hvala za gfc :
prolan-: mi čudodeln •	' r \
J&ZL_^nJJ zrlravila.po ":":t. rihs< m jg*--i
ffltFT^fjipg v tako krat::.-tu
3. -	I prfehLijenja. I 1' iu t	*
g ■iiipi™.iiji»- a katarja ozdravil.	j, ifowi-«? |
I /t " • •" f- l	Keraiaie Pa. j j	1 \
SPos! jite še danes za.lo centov poštnih znamk z | pr^koristno knjigo "Človek, njejrivo živi.' ■ ij - ii■ '
I rF A n^k^J^ in NOVO LETO I
£ Z. A DUZiL podajo Slo- J
a	^^ venci kaj radi I
f DARILA
svojcem v staro domovino in iz 1 Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa I
NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE preskrbi	|
FRANK SAKSER CO., {
82 CORTLANDT ST.,	6104 ST. CLAIR AVE., N. E. f
NEW YORK, N. Y.	CLEVELAND, OHIO.
Prošnja.
Kakor smo pororali med dnevnimi novit-ami, jc pri grozni katastrofi v Cherry, 111., moralo umreti 400 premoga rje v.
Med temi nesreeiiiki je tudi IS Slovencev, kterih imena smo objavili v našem listu v sredo. Pokojni slovenski premoga rji ostavlja-jo vdove iu nedolžne otroke, kakor tudi sorodnike v stari domovi ii. kterim so bili nesreeiiiki morda je-dina pod|toia in jedina natla. Xiti malo ne dvomimo, da sočustvujejo z nesreeiiiki vsi slovenski Amerit-ani.
Xaša dolžnost j>a nas veže, da napram rojakom nastopamo vedno kot rojaki, kajti prva tolažba v tujini mora vedno priti od domačih ljudi, ker to je najboljša tolažba. V tem slučaju pa izrazi sožalja nikakor ne zadostujejo. in tako poživljamo vse rojake sirom Amerike, da prej ko mogoče po svoje prispevajo z denarnimi prispevki, da se tako po možnosti pomanjša gorje nesrečnih vdov in sirot, ktere so izgubile s pokojniki ono. kar jim je bilo najdražje na svetu: svoje očete in može, ki so pri delu za svoje rodbine na tako grozen način prišli ob svoje nedolžno življenje.
Vsaki, tudi najmanjši dar bode dobrodošel, in čim več bode darov,! tem ložje bode utešiti nepopisno gorje preostalih slovenskih vdov in osušiti srčne solze nesrečnih slovenskih sirot.
Prispevke sprejema uredništvo našega li>ta in imena vseb darovalcev in darovalk bodo objavljena v Glasu Naroda.
Rojaki, prepričani smo, da naš poziv ne bode zaman, in da bode našel obilo odmeva v blagih srcih slovenskih Američanov!
Uredništvo "GLAS NARODA", 82 Cortlaudt St. New York, N. Y.
NAZNANILO.
Članom društva 1 'Novo stol ječe" ši. 142 N. II. Z. se naznanja, da bode prihodnji mesec, dne 12. decembra, redna mesečna seja in volitev novega odbora. Pričetek točno ob l1 ^ uri popoldan. Prosim, da se vsak član gotovo te seje udeleži, ker razpravljalo se bode o zelo važnih stvareh in dobro je tudi. da vsakdo zna. kako društvo stoji. Kriza nas je hudo obiskala in sedaj obrača se na bolje. Upati je, da v kratkem času pridemo zopet v stari tir.
Kdor se ne udeleži te seje brez važnega vzroka .se bode postopalo z njim po našilf pravilih.
Objednem pa prosim, da vsak član i pošlje svoj natančni naslov, kteri se , bode potreboval za Zajedniearja, ka- , kor je bilo na zadnji konvenciji sklenjeno. Zajedničar izdajal se bode , enkrat na teden.	(
Z bratskim pozdravom
John Most ar, računovodja, P. O. Box 120, Adamsburg, Pa..;
gran potjk
V ANGLEŠČINI IN LEPOPISJU potom dopisovanja.
Zimski tečaj sednj odprt. Pojasnila daje zastonj
Slovenska korespondenčna šola,
C.llO St. Clair Ave. (S. B. 10),
Cleveland, Ohio,
« UMI ■■ M Mil IU llg^'r——— I	.........
URADNE VESTI IZ STAREGA KRAJA
C III 295/9 1
OKLIC.
.Zoprr Antona Ivraljiča iz St. -lur-ja. sedaj v Ameriki, kterega bivališče je neznano, sc je podala pri c. kr. okrajni sodniji v Ljubljani po Josipu Bučar, posestnika i/. Ljubljane po dr. Ravnikarju, odvetniku v Ljubljani, tožba zaradi SHIO kron. Na podstavi * nžbe določa se njn^k za ustno razpravo na dan
13. novembra 1909, dopoldne ob U. uri. pri tej sodniji Št. 38.
V obrambo pravic toženca se poplavlja za skrbnika Ivan Bučar v Ljubljani. Ta skrbnik bode zastopal toženea v oznamenjeni pravni stvari na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ali ne oglasi pri sodniji, ali ne imenuje pooblaščenca.
<'. kr. okrajna sodnija Ljubljana, odd., 11!.. dne 27. oktobra 1909.
C 314/9 4
OKLIC.
Proti Mariji Muhie. pocestnici iz Zdinjc vasi, sedaj neznanega bivališča, vložila se je t usodno po dr. Žit-ku, odvetniku v Rudolfovem, imenom hranilnico in posojilnice v Kandiji. tožba radi 8(i0 kron.
Tozadevna razprava se določa na 20. listopada 1909, dopoldne ob 9. uri. pri tem sodišču, v sobi št. <5.
Toženki se postavi za skrbnika g. Ivan Smolik v Rudolfovem, ki jo bo zastopal dotlej, da se ista ali sama zglasi. od nosno si imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče Rudolfovo, odd. 1L, 4. listopada 1909.
A 130 9 7
OKLIC.
Okrajno sodišče v Višnji gori. odd. L. naznanja, da je umrl dne 12. okt. 1909 na Polici Anton Ljubic, zapu-slivši nareilbo poslednje volje, v kateri je postavil za dediča svojega sina Antona Ljttbič.
Ker je sodišču bivališče Antona f.jubič neznano, poživlja sc taisti, da -e v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javi in zgla--i za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le z zglašivšimi se iediči in z njemu postavljenim skrbnikom.
Okrajno sodišče Višnja gora, odd. L. 5. listopada 1909.
POZOR ROJAKI!
' Iz Pennsylvanije in drugih držav' se nam poroča, da naše rojake obi-" skujejo in nadlegujejo židovski agen- ' t je za pošiljanje denarjev v staro domovino. Rojake svarimo, da naj bo-bo zelo oprezni, komu izročajo svoje • težko prislnžer.e novce. Velikokrat se je že <-'do: ta ali oni agent je z nočjo zg'uol in odnesel 1«pe svote denarjev, a v staro domovino ni nikdar nič dospelo. Kolikokrat so nam že rojaki pisali in tožili <» izgubi in prosili, kako bi bilo kaj rešiti. Spominjati bi se morali, koliko stotiso-čakov so zgubili Hrvatje, ko je več teh bankarjev ialiralo ali v noči zgi-liolo, a vse to nič ne hasni. vedno še nekteri segajo v ogenj, da se opečejo in se raje pečajo z Judi in tujci, ko imajo na razpolago zanesljivo domaČo tvrdko: TRANK SAKSER CO., S2 Cortlandt St., New York; ta tvrd-ka posluje že IS let, a ni kdo ni še zgubil centa.
IV	NARAVNA
| KALIFORNIJSKA VIKA ^
NA PliOUAJ. g
Dobro črno vin« po 50 do 60 ct.	Yf
galon s posodo vred.	KJ
^ Dobro belo vino od «0 do 70 ct.	^ft «/ galon s poeodovred.
tM Izvrstna tropa vlca od ?2.E0 do $3	W J) galon s posodo vred.
W Manj nego lO gaton naj	rS
nihče ne naroča, ker m an je ko-	^
lici ne ne morem razpošiljati.	J5*
rT Zajedno z naročilom naj gg. na-	7»
roeniki dopožliejo denar, oriro-	bi
^ ma Money Onler ;	^
■jj£jr Spoštovanjem	—
^ Nik. Radovich, ^
^ S94 Vermont St.,Sao Fraaclaco, Cal. ^
Samo
2S centov
; velja vsak zvezek potnega romana
V	PADIŠAHOVEJ SENCI.
o
V BALKANSKIH
SOTESKAH.
Dosedajni 4 zvezki skupaj stanejo le EN DOLAR.
I
Ta krasni roman bode obsegal šest < knjig in stanejo vse skupaj samo Si.50 s pošto vre.d.
V zalogi imamo še
3 zvezke	. i
"VINNETOU"
Rdeči Gentleman
i j Vsi trije zvezki veljajo 75<f z poštnino ,
vred.	"
Kdor misli naročiti te zanimive \
in izvanredno cenene knjige, naj piše '
, takoj, dokler se še vse dobe.
Upravništvo " Glas Naroda " \
82 Cortlandt St., N.Y. [
Naravna kalifornijska vina na prodaj.
fair potojee^
r -o naznani svoj jiriiiod tvrdki Frcnk Saks:r Co. S2 Cortland Si , New York, N. Y, katera pošlje svojega uradnika na tukajšnje zelezniSke postaje, da te dočaka in spremi v naše pisarno, na ta način se izogneš dvomljivih ljudi, kateri vedno preži; na potnike, in si denarje prihr&zišš.
POZOR ROJAKI!
Novoiznajdcna, garantirana, zdrava Alpcn Tinktura za pleSaste tngolobrad-ce od kterega v 6 tednih lepi, gosti lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, ffe-smatizem in trganje v rokah, nogah in krilu, kakor potne sofie, kurje očesa, bradovioe in ozebline, Vse te bolesni m popolnoma odstranijo. Da je to resnica, *e jamCi $500. Pišite takoj po cenik, Iterega Vam po£ljem zastonj I
JAKOB VAHCIC,
P. 0. Box 69, CLEVELAND, O
Ker je zopet letos grozdje po ceni, bodem prodajal tudi	Sp
vino po ceni. Novo vino začnem razpošiljati po 15. oktobru.	♦ Cena črnemu in muškatelu je 30 c. gal., reesling 55 gal. Lansko
črno in muškatel stane 40 c. gal., reesling pa 45 c. gal. in staro	5«
belo vino 50 gal. l)rožnik 82.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50	m gal. drožnik po 10 gal., posodo dam zatoni.
Spoštovanjem
Stephen Jakše	|
Crockett, Contra Costa Co:i!y, California.	3
-	Podružnice -	Ljubljanska kreditna banka Ljubljani Stritarjeye ulice 2 1 - Podružnice -
Spljet, Celovec	sprejema vloge na knjižice in na t©- M I Ol I Sn{iel
--—	kofii račun ter je obrestuje po 3 |o | Celovec |
in Trst -	Kupice in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurao. 1 ira Trst »
-	Delniška glavnica •	sfei raifapwik za Zjedir^ne^države je tvrdke H . Rozervnl foricJ .
K 3'OOO CXM> # ■	PRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt Street, IVew VorSc. 1 ° ^ ^OO.OCO. ,
! jffi&u !
Jugoslovanska, j Katol. Jednoia.
• i1 .......
ftnkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota.
__Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewin«? Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KHRŽ1ŠNIK, L. Box 383, Rock Springs,
Wyoming.
Blagajnik: IVAN G0VŽE, P. 0. Box 105, Ely, Minn.
f	NADZORNIKI:
ALOJZIJ VIRA NT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 2Stli St.,5 Lorain, Ohio
IVAN PRIMOŽIČ, IT. nadzornik, P. O. Box 041, Eveleth, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, III. nadzornik, 115 — 7th Str., Calumet, Michigan.
POROTNI ODBOR:
IVAN KER2IŠNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box LIS, " Buriline, Pa.
IVAN N. GOSAR, TL porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. IVAN ME 11IIAR, III. porotnik, Box 95, Ely, Minn.
,	•-o--
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IYEC, 711 North Chicago St., JoH*t, III,
!* m	--o--
Društveno glasilo je "GLAS NARODA."
CARNEGIE TRUST COMPANY,	I
115 Broadway, New York.	j
Glavnica in prebitek................$2.500.000,00	!
Depozitarna za državo in za mesto New York.	j
URADNIKI:	H
Cfi.-.rle.- C. Dick in.-on. President.	j
James Ross Ccrhax, Vi«-President Ji-. L. Smith, Vice-President.	J
Stavio.\ C. Dickinson, Treasurer. Koeekt E. M<x>i:head, Secretary. .John-	]
J. b;< kin.m,x. ,ii>. Ass'nt. Treas , Ai.jieuv E. Chandler, Ass't. Sec'y.,	J
L\v,';:en«'e A. Kamaoe, Trust Otlieer. Chari.es E. Hammett, A-s't., Tr.,	»
Lkv-b»ti:k (t. Bali., Auditor, Cuas. M. Scism, Ats't. Auditor, Philip J.	j
lij;-vf Ju., Cashier.	:
Določena deuazitarna m New York CoHon Exdiarge.	i
New V'n k lvalue • 1 ixci.anjie in York CoiTcv H.vcfcanjyr*.	I
Zastopnik drz^i vnc biii^ajnt: —r.i urzuvo Tennessee.	1
Carnegie varnostna shramLIco pod La::Cr.imi prosioii.	J
^r 00.000 Knjižic
ZASTONJ MOŽEM.
V^A,^A^L ife	knjižica je vredna $lG.OO holnemu človeku.
^Akn trpite na ktenkoli tajni moški !-ol*-zni, želimo, da g»koj pišce j« to čude/.: to knjižico. V lahko razumljivem jeziku vam ta knjiži a pove, kak-" na domu ten-e-
Ihb fed L,^'J^S fi|g V*	*lzem aJ' kostobol, organske bolezni, žehvler, jetra in bolezni t..' ebistih in v 'm-hurju.
.i« »a brezplačna knjižica vredna stotine dolarjev. Ona "v a nt tudi pove. lakaj da trpite iii kako lahko pridete <lo trdr.e-jra z.lravja, Tisoče rr.ož je za iobilo pertektr.o zdravje, te-' lesno moč in poživljenje potom te drago« ene knjižice, ki je zak nti znanosti in vsebuje g^^gg^^^^g^v^S^^rj! stvari, ktere bi moral vsak človek znati. Zapomnite si, ta kniiiiea se dobi popolnoma llfaagMPMwifTyH^	zastonj. Mi plačamo tudi poštnino. Izpolnite od rezek spodaj in pošlite nam pa še da
ne?, na kar vam mi pošljemo našo knjižii-o v vašem materinem jeziku popolnoma za-stonj
POŠLJITE XAM TA OD REZEK ŠE DANES.
Dr. J03. LISTER & CO., Aus. 702 Northwestern BUlg, 22 Filth Ave., Chicago. 111.
GospoJje: Zanima rue ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno, in prosim, da mi jo pošljete takoj.
Ime ........................................................................................
Pošta....................................................Država..............................
it i	f^^
r^r^M ^ ^^sois esr® 21
^SlWtl 2a,0ga	a Supply
p^s^tuMtogi	/jm / \
BCUR80N WHISKEY*	((M^ L
I se mora pomanjšati in sicer p redno se sni le postavo	ij | f vtllj&Jyii £ j
1 dajadržave Kentucky in predno V>odo potrjeni prohi-	n fjt t"
g bieijski zakoni, kteri vničije naša podjetja. Da se pa	IVJi-'j •lij^K^ /
I to rloseČe "mo ZNIZALE NAŠE REDNE CENE OD S4 0C pri	Clj ''K^-v/
s galonn, skoraj za polovico v kolikor pri.!e v p<>štev	ff ■ j.ljfeifjP Z
I Ken tuckyjski najboljši Whisltey	f I j
] lz.tr OLD COMMANDER "aste	flgjmM BOURBON WHISKEY ^
y (v kvartnin ■štelilcr-.icah je 1 Oc oranji)	jI, B| f- .WxrnWy^^^KSB
I Direktno iz tovarne odjemalcem	j j, ® ji^-I^S^®
S EfetpWno z mročln: D« velik: »teklsn'ci <a p.ukuinjo pilni	'••:'!'|i::4S kj'.^c ^KjVR
■	r.ajbo'.jiesj holančske^Ji Proc'M-jina in Ap'icot-Braridyja. za-	"tittJttJHB^ig^iKJsl^^ I letino z whUVe/cYo čailca in patentovanim ,ve-Jrom / a zamahe.	-J *r(3 \ I
I Vse
tov zaboju; express plačan. Boljši whiskey se no iz'ielnje	/^k 7 .u|S!
1 nikjer drujrod v pokrajini Blue Grass ali kje drutro.i na svlj	/• "(I
■	Nikjer ni dobiti čistej.šcjfa, pristnejicjp in boljšega wiit-.r-yja	-srf Siv 9 S tudi ako se jra pla'a tt dvojno ceno. To je najboljfi in rrtj >isiAiši	I\ -B 3 whiskey za bolnike, slabotne in one, kteri sv zdravijo, -ver jim	M ^ /t'' j\	8 i, pok repi moči.	ff. ft I POSKUSITENA NAŠ RAČUN-in a'<o -a ne pronajdete kot na boljši	M/flJ IKjCi' I whiskey, kar st; ji doseiaj poskužaii, zamašite odprte steklenice	£B I in nam jih vrnit? na na^e stroške, nakar Vam vrne.no denar, ni	i D VJ JE I da bi Vas še naprej kaj povpraševali. Nap.i>ite dane? in a i rešuj te:	/tTj _
I KENTUCKY CO-OPERATIVE DISTILLERY CO.,	\L 'HJUKBON J
B Dept. 55 Unuisville, Ky.	IB
9 Naročila ii Colorada ti cadiljaia iapatliii]i dri»T, so za 23c pri qt, drags	• V Jjj S ttl fvF ''H
1	Naročila ii pacifičaih nirexcih ari^v s« poi'jjjo kot prelpUt^vj.-ai	ft*- H
2	pošiiiateT ako pretexajo 2 gabni.	Si btantrtg KfeSf
Kje je ANTON BRUMNIK ? Pred .I leti je Jjivai v Staunton, 111. Za« njejra bi ruda zvedela njeirova nia-1 ti. Kedo izmed rojakov ve 2a nje-S jrov naslov, prosim, naj naznani,? ali se pa naj sam ojrlasi do: Frank« Piskernik, P>ox :U7, lllbbiug, Minn. | (2(i-l27—11)	i
ŽENITNA PONUDBA.
Mkideiii«*-. star 2."> let. sc želi se-jj znaniti s Slovenko v starosti od 181 d<» let. Xa denar se ne oziram.! K.tcro veseli, naj se mi javi. Slike 1 in pisma naj se pošiljajo na'naslov: a .Joseph Vrbaneie, "	g
P. O. Box 57.	StartTm. "TTa'sTi?^
Zvedel l>i rad mojega njea IONA-1 < "IJA JAKOPIt'. Doma je iz va-1 si l»r< zovi d< l. fara Ambrns. lenjsko. Zadnji«'- mi je pisal pre«ll 10 leti i/. Lincoln. III. Prosim ro-1 jake. kteri ve za njejrov naslov. da9 mi naznani, ali naj se mi sam javi.l Za prijazno spt)n>i*ilo se že v na-j p,rej zahvaljuje: Martin -Jakopie,l P. O. Box 2i>4, Chisholm, Minn. I (20-29—11)	g
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Dečka mesto prepelice ustrelil.
Dne 14 -eplembrn je sel 2rtiet stari /nitoii Ne je illy, železniški asistent v Št. Petru, strt ]jat pre.^eiiee. Blizu \Zakotje je sel j>o njivi, na kateri je bi! že krompir pob ."ali ter Šel za svojim lovskim psom. ki se jj ustavil v bližnji ajdi. Nejedlv stopi naprej, kar zleti prejK-liea. V tem liipn sproži puško, a mesto prepelice prileti mu nasproti llleini m rek France Medic s prestreljenim vratom, ki se pred njim takoj mrtev zurudi. Ta prif.or je od daleč irle lal fant Jože Prepeluli iz radovednosti. <-e bo lovec kaj ustrelil. Pri razpravi se je dosTialn. da jo ponesroeeni fanti«'* krave pasel. ki so se nahajale v sosednji senožeti. sam pa je ležal pred ajdo na tleh. tako da ua Neje.Hv ni mo^el videti. Sodijo j*a je vadi preqreska zoper varnost življenja o-pr«>stilo. Ore ponesrefentja dečka se je pa s svojimi odškodninskimi zahtevki zavrnil na civilno pravno pot.
Črnogorca Zivka Gjnroviea. doma i7. Kosiea. iščejo ernoirorske oblasti. Gjnrovie je pred fi. leti odšel iz Črno fforo na Kranjsko, da si poišče dela. Od tisteaa časa >iii več "lasti o njem.
Anton Bonaventnra ep boji! — Z Dunaja se piše: Dne 10. novembra so se tu pričele škofovske konference pod predsedstvom kardinala dr. Grusche. Splošno so je opažalo, da k tem konferencam ni došel ljubljanski škof Jeglič, ki sicer ni nikoli izostal pri takih prilikah. Govori se. <la bi imela <na teh konferencah priti v razgovor in razpravo t tuli znana dr. Jejfiičeva pohujšljiva brošura. Tega se je škof Jeglič tako prestrašil, da je ostal doma in se ni upal na Dunaj med svoje tovariše. Je pač vedel, da bi mu brali take levite, da bi mit zvenelo po ušesih!
Berača ubil. Posestnik Franc Xo-?rašek iz Leskovea je nekemu beraču srednje starosti dovolil, da sme pre- ' norih pri njem. Domov pride doma-' r-i hlapec Jakob Yidpraj. ki ukaže hijen, naj mu pokaže svojo delavsko knjižico. Ker ni imel prosjak nika-koršnih listin, mu tudi ni moirel ni-resar pokazati. III a pee ;.ra je na to pograbil ,£ra vrjrel ob tla, ter z nekim ; polenom neusmiljeno mahal po revežu. Niso era <rani!e prošnje siromaka, naj £ra vendar le pusti. Zdrobil mu je tri rebra, in era naposled zvlekel v r.eko vodo. Šele sosedje so iztrerali reveeka iz rok trinoga, in ,ura položili pod bližnjo kozolec, ker je kmalu i vsled zadobljenih poškodb in ran umrl. Nečloveškega lilapea so orožniki oddali sodišču.	i
Deček se je izgubil. Nedavno so i imeii Kočevci okoli Draitdola pri = 'rniošnjieah lov. Tedaj se j,? pa iz- ' .-•ubil dveletni sin Mansejev iz > Draudola, toda ne morejo ?ra najti. j 1
i1
PRIMORSKE NOVICE.
Brez zavesti f=o našli nedavno, v tr-! '.a.škem starem mestu dninarja Ant.! Vatovea, doma s Kopršeine z ulobo- 1 co rano na <;lavi. Vatovec ni mogel!1 mvedati. kje je dobil rano.	'
Dober lov. — Nedavno ie aretiral '
v	.	V	v	'
»rožmšJci strazmester Pahor v Gorici! » cigank, ki imajo na vesti več tat- ! in. Pri njih se je našlo več ženskih ! »blek.	<
Samomor vojaka. — V vojašnici na ^ r ravnik u v Gorici se je obesil vojak- 1 lovinee 47. pe.špOlHNr*« imenom Frane 1
Srhatvperl. doma iz Brucka na Muri. Obesil se je v skladišču, za drva. Ko -■■o njegovi tovariši videli, da Sehattr perl a ni. >o -a za.-eli iskati ter našli n: rt vega.	.
Novo okrajno glavarstvo. —- Kakor e lazvidno iz prora; una notranjega nunisterstva. jc določena ustanovitev novega okrajnega glavarstva v Tržiču s 1. oktobrom lt>H). Pod novo trh.varstvo bo^!a spadala sodna okraja Tržič in ("rvinjan.
Strašne smrti je umrl ^lcuavuo v Gorici Zo liga rje v hlapec Slileiui Miha \*ižin, doma iz Ajševice. Nakla lali >o na voz tik drevja, ]>ri stražnici nred veliko vojašnico pndij za mestno jpo dbo, ki je imela svirati opoldne v mestnem vrtu. Zongarje■■ hlapce Vižin je imel odpeljati podi j v mestni vrt. Konja sta >e kar nakrat spla-Šila. \'i/.in ju je hotel vzdržati, ali ! ti je zadel v prsi kos podija. <la je odleiel v hližnje drevo ter s(. mu je vsled strašnih udarcev razdrobila glava. Ostal je na mestu mrtev. Ilitro so priskočili na pomoč vojaki na sirnžnic-i in vojaški zdravnik, drugi vojaki pa mi vstavili konja. Truplo so prenesli takoj v mrtvašnico. Na Travniku je bilo ii>ti čas jako mnogo občinstva. Radi te nesreče ki je občinstvo ganila, ni bilo koncerta. Xe-sr<■•"■nik Vižin je bil nesrečen celo svoje življenje; bil je tudi ločen od svoje žene, ki živi nekje v Trstu.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Na poliomyelitis je zbolelo na Štajerskem od junija tekočega leta 410 ■ »sob. Sploh se opaža proti prejšnjim letom naraščanje te čudne bolezni. Prvič je nastopila v večjem obsegu v Upniškem okraju, izlasti v trgu Lip-ni.-i samem. Sedaj se je pa razširila na celo Srednje Štajersko. V Gradcu >o našteli do sedaj 04 slučajev, 0 smrtnih.
Iz Maribora. Nedavno je prišlo na cerkvenem trgu pri Sv. Magdaleni do pretepa med voznim mojstrom Vinkom Magerlom in priklcpačcm Francem Gosehem. Stražnik Perko je hotel pretepača razdvojiti, ker se je že nabrala množica ljudi. Magerl je tako,; ubogal, dočim se je obnašal Fr. Goseh kot divjak, da ga je stražnik moral zapreti. Pri aretaciji se je ulegel m ji' l)il kot besen okrog sebe. Voznik ga je prepeljal v policijski zapor.
HRVATSKE NOVICE.
Tajinstvano izginoli drvotržec. Sin
zagrebškega drvotržea Defourja je nedavno dobil z Dunaja od nekega agenta brzojavko. «la je na prodaj nek gozd v bližini Lvova in naj torej pride, da napravi kupčijo. MJadi De four se je z veliko svoto denarja takoj odpeljal v Lvov, a od tedaj ni nobenega sledu za njim. Oče je o-sebno potoval v Lvov, da poizveduje za sinom, a "mladega Defourja nihče ni videl. Vso brzojavke in poizvedovanja so ostala doslej brezuspešna in se rodbina boji, da je sin postal žrtev roparjev.
Glasilo hrvatske stranko rrava "Hrvatska" preneha vsled sklepa izvrševalnega odbora izhajati. Kot vzrok se navaja, da list nima dovolj plačujočih naročnikov, vsled česar so poslanci morali iz svojega letos pokriti 50.000 kron na stroških.
Rauchov dostojanstvenik. Zagreb, 10. novembra. Neki zagrebški Vu-eheticli je prišel včeraj pijan domov. Ker se mu je zdelo, da mu sluga ni izkazal dovolj časti, ga ie napadel z revolverjem ter ga podii po hiši o-J
krog. Slugo so rešili iz neprijetnega n položaja ljudje, ki so na njegov krik j prihiteli v hišo. Taki ljudje vedre
in oblačijo danes na Hrvatskem. š
j
BALKANSKE NOVICE.	v
Nemiri na črnogorsko-turški meji. .
I Carigrajska "Jeni Gazetta" poroča ! n novih pobojih na črnogorsko-tur-Ški meji. Ubila je tudi jedna turška ^ žena. Turška vlada bode dala mejo boljše zastražiti.
Zločinske čete v Makedoniji. Solun. 10. novembra. V bitolj^-kem vi-iajetu s<) se pojavile turške čete. ki >o jih sestavili sami pomiloščeni hudodelci. T" čete plenijo, ropajo in more zlasti po bitoljski okolici. Tokom desetih dni so ubile te čete 28 ^ Bolgarov in zapalile 100 poslopij.
i
RAZNOTEROSTL
Štiridesetletnica češkega šolstva na	!
Dunaju. Dne S. novembra je potek-	s
lo 40 let. kar se je ustanovil v češko-	-
slov. delavskem domu na Dunaju šol-	1
ski odbor, iz katerega se je ]>o :» letih	\
razvilo Šolsko društvo Kounnskv. V	j,
prvih petih letih je celo sam cesar	>
daroval društvu ionu K za češko Šol-	j
stvo na Dunaju.	i
Rusija kupuje zrakoplave. Halle,	«
]0. novembra. Ruska vlada je o«l- j poslala svoje zastopnike, ki so pred < kratkim. pi;iučevali na Francoskem ? model nekega vodljivega zrakoplova, j Sedaj je ju-išl,, to odjmslansfvo v Bit- » terfidd. da se domeni glede nakupa < vodljivega zrako]dova Pa r sevalovega " sest a Vii.
Gledališče pogorelo. Madrid. 10. novembra. Gledališče '' Zargnela " je 1 zgorelo. Vratar in njegova žena z I otroci so si1 rešili skozi okna. a že- J ni je ieško, otrobi lahko ranjeni. 1 Škoda znaša nad milijon.
Dinamitno skladišče zletelo v zrak. i Genua. 10. nov. Dinamitno skladišče 1 v La .pa(L, je zletelo v zrak. Ves kraj', "ki jo'~imel 8000 prebivalcev, je . uničen, demolirane so vse hiše. Doslej so dobili 40 mrtvih
Radi ljudožrstva. — V Kil vi, o-brežnem mesiu nemške kolonije na vzhodni strani Afrike, se je vršila javna obravnava proti petim zamor-kam, ki so zaklale 131ehicga dečka. , mu snedle ušesa, nos in srce, izpile J dečkovo kri, samo da bi potem znale coprah. Po končani obravnavi se je javno vseh pet obsojenk obesilo.	3
Mclčljiv admiral. Pokojni admiral Roždestvenski, katerega ime je v tesni zvezi s pomorsko bitko pri Ču-žimi, je imel pridevek: "molčljivi admiral". Bil je tako nmlčljiv, da J ni za časa vsega potovanja baltiške I flote v Tihi Ocean spregovoril z n<>- i benim ni besedice o tem, kaj da misli in kake na de ima o eventuelni -bitki. Ta molčljivost je koneeno čast- ' nike razburila, da so ga vprašali, če- t"
apipie wale Tieptlaiilip
[Francoska parobrodna družba,]
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Wiosta in LjuKijaue.
Poštni parniki so:
"i£ Savofe*"6"	'I'ka..................14'500 t0- nn n00 tajskih mofi
J.a sjvoic	..................12,000 " 25 000 " «
La Lorraine'	« ..................I2 . Q0 " 2:1 Ono
«La?rtaene"	" .....*.............1210°- " "
La«retagne ...................................... tJ ,, c,.(- ,t
LaOascogne' ................................ y.t'OO " 9.000
Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK
corner Pearl Street, Chescbrc-L'jh lluiičiv:.
Parniki odplujejo o<J sedaj naprej vedno ob četrtki e' tri Jopolu^ce b pristanišča Štev. 42 Norih River, ob Mvr.cc St., K. Y.:
•LA T0URAIN3	2. dec. 1300.	La Bretagne	6. jan. 1910
— -cagne	9. dee. 1909.	"LA SAVOIE	13. jan. 1910
•LA LORRAINE	16. dec. 1909.	*LA LORRAINE	20. jan. 1910
•LA PROVENCE	23. dee. 1909.	*LA TOUR Al NE	27. jan. 1910.
•LA TOURA1NE	TO. dee. 1909.	La Bretagne	3. febr. 1910.
JPOSXB1TA PLOV1TBJL
V HAVRE:
Lepi parnik "CAROLINE" odpluje 27. novembra ob 3. uri popoludne. Parnik na 2 vijaka CHICAGO odpluje dne 31. decembra ob 3. uri pop.
Psraiki z zvezdo zutamriai imajo po Jt« vijaka.
M. Wm Kozminski, generalni agent za za pa i?,
71 Dcarbcn: Št, CI j	it.
|	NOVO ODLIKOVANJE.
|	gr^fr^ Veleučeni
|	(j^^M j Dr. FERDINAND HARTMANN
i	je ?>il od zdravniškega zbora jedneglasno izvoljen
|	ZA PRVEGA PRIMARIJA V NEW YORKU!
rf* T0 novo odlikovanje našega zdravnika je velika sreča za V:ik vse, kte-
^	jL ri ste slabi, nemočni in bolni«
i	v
^	SLUŠAJTE! Nebajte se zdraviti z zdravili, ktera Vam pošlijajojrazni ztlraAniki iu zdravih	niške konipanije, ker prtuiarij-dr. Ferdinand Hartmann Vas gotovo ozdra i. ^	BERITE! prijateljsko objavo, ktero bode objavil dr. llartmann drugi teden v tem časo-?	pisn. Če potrebujete do tega časa kak zdravniški svet, pridite osebno ali pišite v slovenskem J	jeziku primariju
l	DR. FERDINAND HARTMANNU,
l	216. East 1 ^.-Street, -- New York, N. Y.
Si
^ARO SYRUP
tekne izb orno na takozvanih panca k in je dober za vživanje z kruhom.
Jegtvlna je čista in t«čna. Otrokom je ztmorete dati koiiko si j- poželr, kajti to ni le slaščica., temveč prava jed. Daje toliko moči. ka!:or m«u in krompir. Ljudje. Iti pravijo, da jim drugi »irupi ne vgajajo, za:norejo Karo brez skrbi vživati.
WkfOW SYRUpM 1 cf~\C- za veliko posodo. Zahtevajte (^•wacwiftfiw^^ III
§ ^ pn Vasem grocei^u.
Kje je I VAX A KOLKNC, rojena EKLA1L? Doma je iz Siopič na l>olenjskein. l'n 51etncm zakonu je postala nezvesta in pred S meseci je pobeirnila z nekom, ki je v rokah pravice. Pred 12 meseci je zopet ušla neznano s kom in kam ter mi odnesla o1.kletno hčerko, ktero želim in imam pravico dobiti nazaj. Imenovana je povsem podobna gornji sliki in stara 27 let. — Ivdor od rojakov mi naznani njen sedanji natančni naslov, mu plačam £10JH) nairrade. — Joseph Kolone, 2023 Calnmet Ave.. Calumet, Mich.	(24-20—11)
^šfr in verižica ZASTONJ
V^SjSj^^Amoriško uro, z solidnopoelačenim !
garantirana pet let, dobi \ fsiffxyz^t,	kdor prurla r.a naa.C4 kosev,g<«J."iMeu£j. • •
^^^••i^vriTO03 1('c*	naslov in mi ti upa- j
Ko prudaš po;.!ea natn $2.40 in tv&S dobi; uro ter verižico.
HENRV JEM4ŠLMT CO., Dept. 107, i SšS&r CHICAGO, ILL. I _________i
ELEGANTNA 20 let URA TENKf GA MODELA.
lovski not rov krasno Rraviran z zlatom delan AmeriSko kolesje, 7 rubinov, navija se zgoraj. Garantirana za let; z verižico zc. dame ali ^ospobe"
8 3-
ČE JO VIDITE JO KUPITE.Mi jo Vam po51om„ na naSe stroške po ekspres C. O. L> .v pregled. Ce ugraia kot $15.OT ura, plača jte 53.05 in ura je vaiia. fcNO URO 2*ST0NJ, če kupite 6 za ?2:'..7n. Povejte, aH moško uro. Naslov M. C. FARBFR. 5S. 225 Dearborn St., CHICAGO, ILL.
mu da vedno uporno mo'ei. Admiral pa je tudi dalje dosledno molčal. Kdaj to zemlja brez železa? V
švedskih listih se je razvila diskusija o omenjenem vprašanju. Tem povodom javlja profesor Anderson, da švedski učenjaki izdelujejo prerrled železa, ki se še nahaja v zemlji. To delo bo dovršeno v nekolika liie-seeih. Kakor ]>oroča prof. Anderson, bo to delo izredne važnosti, ker bo vsebovalo podakke in mnenja učenjakov o količini železa na vsem -vetu. Ti podatki so posneti od uče-njakov po .iržavnih in uradnih izkazih. O t e j knjiiri se razpravljalo na mednarodnem kongresu geologov v Št:ckholmu leta 35)10.
Ruski časnikar umrL Lvov, 31. novembra. Tu j<- po daljšem btde-hanju umri	A. Markov, ured-
nik *' < taličaniua.'' Pokojnik je bil zagovornik slovanske vzajemnosti, za katero je opetovano" zastavil svrje spiclno pert>. Ko <e jf uslanovila "Zveza slovitnskib časnikarjev", je bil Marki.'V med prvimi, ki jo je navdušeno pozdravil. Xa časnikarskih kongresih, ki jih je prirejala ta zveza. ni Markov nikoli manjkal. Že pred leti je bil izvoljen kot zastopnik malorusicih žurnalistov v osrednji odbor "Zveze slovanskih časnikarjev . 1 >asi žf bole'ien. s<> je še vendar vdeležil lanskega shoda slovanskih časnikarjev v Ljubljani, a prijateljem je že takrat pravil, da čuti. da je la kongres za luji, ki se ^a je on vdeležil.
HARMONIKE
bodisi kakoišnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pcšlje, ker sein iz r.ad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svoiem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorštokdo zahteva brez nadaljnih vprašanj.
JOHN WEN2EL,
1017 £62mfS»r.	O
P0Ž08
i.
jr'j PS-' Kdor kupuj«
^iž^-	zlatnino, naj
kan t elove.osKi ctrr.ik. Cene bo z<»ln r. izke. ozirajp «e na hlatro. Mi pošiljamo božična in novoletna darila ciirektno v stari kraj in jamčimo za sprejem. Piiitc dan ea po cenik.
DERGANCE, WIDETICH & CO, 1622 Arapahoe St^ Denver, Color«do.
n mm m z&sms
Zavarovana proti prahu ima 21 z i > ru n i h draputjev, patentovani
l^^/P^V^i *§^?l!-''enoba'anco in pozlačene dvoj-v^SsV-^^g?8 po^'ove, B-e natančno je :a dvaj .et let-To je naj-boljša ura. ka-jih je bilo ke-na ponudbo za ta denar. Pošlje se brezplač no z verižico Q-ZsSr in priveskom. C. 0. -D. $5.45 in z strniki ekipresa. Prejrlejte uro in ako ni taka kakor jo opiiemo ter štirikrat vee vredna, pošljite jo nazaj na naie stroške, ako naro<":it(^6 ur za $32.7:) — jedna ura zastonj. Želiteli možke ®i ženske ure? Naslov: GL'AKANTfE WATCH COMPANY Dept. 30, CHICAGO, ILL.
Kje je ALOJZIJ KKSLER ? Javi naj se sani pri društvu sv. Jerneja št. 81 J. K. S. J. v Aurora. 111. ■la potem se Še kaj ver ne i/.ve. zakaj ira iščemo. — Martin Jmleas, tajnik, .">00 North Broadway. Aurora.. III.
Kje jo TV AN KNAFS-BAN? Doma je i7. Podpreske. Nahaja se nekje v Pennsvlvaniji. Za njetrov naslov prosim cenjene rojake, da mi pra kdo blagovoli naznaniti. — Peter Mihclieli. Rayville, La.
(2(i-J9—11)
Vstanovljcna dne 16. avgusta 1908. Inkorporl ana 23. aprila 1Q09 v državi F* o: na.
• sedežem v Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
. predsednik: MIMAEL R0VAN&FK, R. F. D. No. 1, Conemangli, Pa. Podpredsednik: QEORQF KOS, 524 Broad St., Johnstown, P*. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Coneirangh, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Bx 523, Conemaugh, Pa. Blagajnik : FRANK SEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Pomožni blaga;.: IVAN BREZOVEC, P. O. Box 6, Couemangh, Pa-
NADZORNIKI:
JACOB KOCJAN, prcds. nadz. odbora, Box 508, Conemangfi, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, P. O. Box 101, Concmaofh, Pa. JOSIP DREMELJ, nadzornik, L. Box 275, Conemaogh. Pa.
POROTNIKI t
'ALOJZTJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Bor 242, Ehmlo, Pa-MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P, O. Box 323, Conemaugh, Pa
L"	VRHOVNI ZDRAVNIK:
S. JL E. BRALLTF.R, Greeve St., ConemangH, Pa.
i' ■1
Cenjena ruitva, oziroma njili nradniki ao nljndno proSeni joiiljatl denar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druffg« dopis« pa na glavnega tajnika.
V slučaju da opazijo drnitv eni tajnild pri me sejnih porožiK*, i-j •ploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj se to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika da »e v prihodnje | popravi.
Dmltveno flatilo "GLAS NARODA",
V padisahovej senci.
1 ajx	Spisal Karl May; za G. N. priredil B. P. L. . m \
SESTA IN ZADNJA KNJIGA.
f7rl	""T"1
l	» - ■	(Nadaljevanje.)	- '
"Prav gotovo, gospod." "Ali se -jlasi Galingre?" ''Da, da; prav dobro se spominjam." '"Ali vr o tem kaj govorili, kaj nameravajo storiti?" 4'Nir, ker je prisil tre!ji jezdec. Krojač je in pripovedoval je o sovražnikih, radi kterih je moral skočiti v Vardar. Sedaj vem. da ste vi <>ni sovražniki. Morala <e:n zakuriti ogenj, da si je posušil svojo obleko; radi 1c.:a, in ker slant s svoj.t ratio ni bil takoj gotov, so ostali toliko <asa pri nas Ivr<,jar- je pripovi ioval o bastonadi, ktero je dobil. Le s te/avc j- hodi' in ni bil ob.it. art pak s cunjami, ki so bile vdrgnjene z lojem jo i-n.el ovile g»»le lio-c. IJaz sem mu morala preskrbeti -druge
JUPC®1*"*'"5'----—"' • ----
i euuje in ker nisem imela loja, so zaklali kozo, da so dobili loj. Ali ni : to nesramna grozoviiostf"	" 4
"Seveda. Koliko je pa bila koza vredna?"
••'Gotovo petdeset pijastrov."
;<Ta moj spremljevalec, hadži Halef Omar ti bode podaril petdeset pijaslrov."
Halef takoj potegne iz žepa mosnjiček in ji poda pol funta.
"Gospod." pravi vsa presenečena, "ali hočeš ti poravnati škodo, ktero so naredili tvoji sovražniki?"
"Ne. tega n» morem, ker nisem tako bogat, kakor padišah; toda za kozo li lahko prinomoremo. Vzemi denar!"
"Potem se v?selian. da smo'ti zaupali in da smo vam odprli vrata in srce. Blagoslovljen naj bode vaš prihod, in blagoslovljen naj bode vaš odhod; blagoslovljeni naj bodo vaši koraki in vse, kr.r bodete j .odvzeli!"
Poslovimo se od ljudi j, ki pas vsled darila še nadalje blagrujejo, in se vrnemo zopet tja, odkoder smo zavili iz naše prvotne smeri.
Najprvo pridemo po prosti deželi, kjer stoji le tuintam kako drevo. Naš, pieje tako zgovoren vodnik postane zelo zamišljen. Ko ga vprašam po vzroku, mi odgovori:
''Gospod, nisem mislil, da je nevarnost, v kteri se nahajate, tako velika. Šele sedaj spoznavam, v kako slabem položaju ste. To me skrbi. Le vas vaši sovražniki nepričakovano napadejo, ste izgubljeni."
"Tega ne verjamem; branili se bodemo."
"Ti nsmaš niti pojma o leni. s kako gotovostjo mečejo tukaj eakan, in noben človek se mu ne more ubraniti."
i;No, jaz pa poznam r-r.ega. kteri to zamore." odvrnem.
"Tega ne verjamem. Kdo bi naj to bil?"
"Jaz sam "
"O, o!*' se zasmeje1 i:i me od strani pogleda. "Gotovo se hočeš šaliti."
"Popolnoma resno mislim. Mož me je hotel umoriti."
"Nočem ti oporekali, a najbrže ni znal ravnati z eakanom. Pojdi v gore; tam bodeš videl mojstre tega orožja. Naj li pokaže kak pravi Škipelar, ali j)a r*<lo Miridit. kako se rabi eakan in čudil se bodeš."
1 No, TO ž s kterim sem imel opravek, je bil Škipetar in celo Miridit."
Neverjetno zmaje z glavo in nadaljuje:
4'CV se li je posrečilo njegov Čakan parirati, je bil potem napram tebi neoboroži a. in ti si ga premagal?"
. "3eved;i. ,P»il je v moji oldasti, in jaz sem mu podaril življenje. Radi toga mi je dal >voj eakan. ki tiči tukaj za mojim pasom."
• /t dalj časa sem skrivaj opazoval ta čakan. Izvanredno lep je, in mi-lii som si. da si ga kje kupil, da bi izgledal prav bojevito. Kljub temu v voji roki ni veliko vreden, ker ga ne znaš metati. Ali si pa mogoče to umetnost že poskusil?"
"S eakanom sicer Še ne, toda z drugimi sekirami."
4'Kje je bilo to?"
"Daleč od ukaj, v Ameriki, kjer so divji naredi, kterih najljubše orožje je sekira. Od njih sem se jo naučil metati. Tam se imenuje tomahavk.
"A divjaka se vendar ne more primerjati z Miriditom!"
"Ravno nasprotno. Ne verjamem, da bi tak Škipetar znal čakan lako sigurno me'at i kakor Indijanec svoj tomahavk. Čakan se vrže naravnost tomahavk pa v loku."
"Ali jt- to sploh mogoče?"
"Vsak rndeei vo.ji Ik zamore to. in jaz tuli."
Njegov;1 lica -e rdeeijo in oče se mu svetijo. Sedaj vstavi konja, ga postavi v prek pred mojim, da se moram vstaviti, in reče:
"EL'endi, oprostil mi bodeš. da se tako zanimam. Kaj sem jaz napram tebi! In -endar ni je iežko, da bi verjel tvojim besedam. Pripoznati ti hočem, tla sem metalec čakana, ki se lahko 7. vsakomur meri. liadi {etra vera, da je treba večletne vaje. da postane kdo mojster- lega orožja. Žal, ila nimam svojega čakana .seboj."
*4Jaz sicer še nisem nikdar rr.etal čakana," se glasi moj odgovor. Moda mislim, če tudi prvi- ali drugikrat ne pogodim cilja, da so mi tretjič posreči."	-s
''Gospod, ne misli tega!"
"Jaz pa vem, da bi vrgel sekiro umefnejše, kakor "Ti."	j
"Kako t o V
"Ce jo jaz vržem, bode letelo orožje nekaj časa popolnoma ob tleh. . nakar se bode dvignilo v višavo, naredilo lok, potem hipoma padlo in zadelo predmet ravno tam, kjer sem ga hotel zadeti."
'"To je vendar popolnoma nemogoče!"
"Pa je res tako."
" Efenoi, držim te za besedo. Če bi imel dovolj denarja seboj, bi šel I stavir."
Tako navdušen postane, da stopi raz konja. To me seveda na tihem j zelo veseli.
" l'bogi človek!" pravi Halef in ponosno zamahne z roko, kakor je v lakih slučajih njegova navada.
"Kierega meniš s tem?" ga vpraša Israd.
••Tebe seveda."
"Potem meniš najbrže, da bi tvoi efendi dobil stavo?"
4"Prav gotovo."
'"Ali si ^a mogoče videl, ko je vrgel čakan?"
"Ne, toda, kar 011 hoče. tudi zna. Sidi, svetujem ti. da staviš z iem mladim možem. Plačati bode moral in prosil te bode odpuščanja."
Pravzaprav je nezmisel. se o tem prerekati in Isradovcmu predlogu ; zadovoljiti. Čt se mudimo radi takega igranja, zgubimo čas. Toda. nekaj ; minut gor ali dol, in tudi sam sem radoveden, če bodem mogel čakan tako obvladovati kakor znam tomahavk. Ta poskus ne bi bil nepotreben, fker vsak f renotek lahko pridemo v položaj, da bi moral rabiti čakan. Radi tega je dobro, če vem, da znam z njim ravnati. Vsled tega vprašam • vodnika:
"Koliko denarja imaš pri sebi?"
'"Samo pet ali šest pijastrov."
'' In jaz stavim proti tem sto pijastrov. Kake pogoje sta\imo?"
"Hm!" zamrmra zamišljeno. "Ti še nikdar nisi metal čakana in jaz tvojega nisem vajen. Radi tega je najbolje, če vržemo nekolikokraf za poskiišn jo."
"Strinjam se s iem predlogom. Vsakdo naj vrže trikrat."
"Potem pa ima vsak en slučaj." meni on.
"To je težko. Ravno ta slučaj se lahko slučajno ponesreči."
"No, potem pa naj ima vsakdo tri lučaje. Kdo vrže najboljše, dobi denar. Mofali bodemo v najbližje drevo tukaj pred nami. Sekira mora ostali v daj»lu.r'
A javimo se nedaleč ob neki vodi. Najbrže je to oni potok, kterega smo videli v dolini. Na obrežju stoji nekaj dreves in nam najbližje je jelša, ki je oddaljena kaklTT^edrmdr^et kontk«V oil nas.
Jaz razja liani in dam Israd« čakan! Z razkoračenimi nogami se trdno postavi, potei ka sekiro v r« ki in zamahne. Čakan ne zadene drevesa, pačita leti biizu njega.
"Tvoj čakan je težji, kakor moj." se oprosea. medtem ko gre Halef po čakan.' 4*I)rrfgo pot bodem zadel."
Res zadene v drugič, toda m */. ostrino, ampak z ročajem. Tretji lučaj se mu pa bolje posreči, sekira zadene deblo, a ne tako. da bi ostala v nji m.
"To nič ne de." pravi. "Saj je bilo san.o poskus. Potem zadenem gotovo, ker sedaj poznani sekiro. Sedaj daj pa ti. efendi!"
Naiihoma si izberem kot cilj neko staro vrbo, ki je dale- za omenjeno jelšo, in U ktere rasle le ena stara sama veja. ki je nekoliko porasla 7. iisljem. .
"Najp.vo moram privaditi roko na težo eaka-na: radi lega se posreči moj I utaj ravno tako malo. kakor Isradu. Vrbe nisem hotel zadeti, ampak samo dobiti smer. Radi lega leti sekira daleč na levo min o jelše in se po4.cm zarije v mehko zemljo.
(Dalje prihodnjič.) DA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK!
VADTAHILO.
Slovensko katoliško podporno dn> fitvo SV. JOŽEFA it. 12 J. S. K. J. za Pittabnrg, Allegheny, Pim okolico ima svoj« redne m jo vsako drago nedeljo v mesecu.
Dmitvenikom ■« "fimanjm, 4m U se istih v polnem iteviln odeloWvaH ter redno donaiali svojo maaoiao prispevke. Nekteri ndjo, ki so radi oddaljenosti ali dela ne morejo saj udeležiti, naj avojo mesečni no na nskts-rega izmed izvršujoč ih anda&kor pod spodaj nsvadenim nsalovoas da-poiiljajo.
Pri redni drcitveni aeji dao 11 dee. 1908 ixvoljeni so bili sWdefi uradniki xa leto 1909:
Predsednik: Frsa Kre^ 51M Natrons Alley, Pittsburg.
Podpredsednik: Vineen« Volk, M Tell 8t., AUegheny.
L tajnik: Josip Molka, 166 8primj Garden Ave., Allegbeny.
II. tajnik: Nik. Povie, 34 Gardsa St., Troy Hill, Allegheny.
Blagajnik: Ivan Ana, 79 Kgk St., Allegbeny.
Zastopnik: Ferdinand Yolk, US
12nd St., Pittsburg. Zastavonoša: Fran GoloV.	'
Odbor:
Fran Koncil j a, 843 Blossom Alloy, Allegheny.
Ivan Kaiček, 843 Blossom Alky, I Allegheny.
Ivan Mestnak, 849 Perry Allegheny.
Fran Strniia, 101 Villa St., Allegheny.
Alojzij Bntkoviž, 812 Gresn St., Allegbeny.
Ivan Simonži*, 809 Gent Alley, Allegheny.
POZOR, SLOVENKE!
Mladenič, star 20 let. želi se seznanili :ili oženiti s pošteno Slovenko v starosti od 1H do 24 let. Znati mora »udi nekoliko nemško, ker sem v takem poslu. Imam tudi lepo premoženje. Pisma in slike prosim poslati na naslov:
Anthony Set nikar, 210 Elm St.,	Wankegan, 111.
23-20—11)
Kje je moj brat ALOJZIJ PETEK? Doma je i/. Lipovca pri Ribnici na 1 dolenjskem. Preje je bil v Eve-lelh, .Alrun. Za njegov naslov bi rail zvedel: Joseph 1'elek, 12."» 1 K. ."ilth St., N. K., rievelaiui, Ohio. (24-2!)—11)
l—— NE SLUŠAJTE ZAVIJANJA IN UPITJA—I
£ Vi Hiorcli- vetu-1 i. ak;> je zdravnik, kateri se v oglasih v lepi sunknji hvali in bolni narod vara, tudi dober in vešč svoje-a poklica. Število dobrih in is&uflcHh zdrav- ! v 111L0V jejako malo, tcmveije pa neiskusenih 111 neveščih. Zelo velika razheaje med onim zdravnikom, kateri takoj natančno spozna Vašo bolezen in med onimi kateri :\e !
niso nikdar nobenega ozdmveli.	&
---C5	--»v .
- Najboljši Zdravnik na Svetu-
s™"1*-	nI , v	. ,	,
w v jtfCS&TOlBNfte. jIm. it ^ f TT Drsjgt nu t i.oUiur!
-^jl^K^gižfcJ* ''\iKj	3clj«ni naznanilu,
I	gfeda sk-	prav 1
y Wfl.: /	ujkal: 1I1 IkiI< .111
I y	vt-č ne onazim. Za-
-----—	W to se Vam sr«*i:o
\ A::;; Pe-ar	zah .alini Vaš
® %	# •	i Kjinu^aii' • lo iiopol - j
I '/.daj ve? no potrebujem iiobenilt zdravil.
Se \*r:n . 0 enkrat iz rrca zahvalim in P-og \re 111 poplačaj. Z liogom ostai^em Vam hvaležna
ANA KEPAR ^	Mnlberrv Knns.
blavm gospod	V^^JgjK.	>'	^^
zdraviti L!	^	; MA
Vaš-- pismo st-m ^^	■
prej- I j n Van: takoj ^ X^^^^i	''mSSSSl ®
odpiSem, ker prejo gb
Vam nisem moprel, ^^	^^
iloklcr nisem zdra-pombil S|>ororam ^
Vam in s« Vam	^
najtopb-jo zahva- ^	Ante- 5krr.jn.ir.	A
hm	ixvlana	_ _ _ _	V
zdravil, Ua.i-ra so % % % % © & & % & & © mi tako v«4i!:o pomagala in o/.;ln.vile od bo!<*;'.ni. Ako 1"k!<>iu h,- k- 2«fraviii5Lo ia< . W potrelMival. s.- bodt-m ::-)',• t na V.l- obrnil. Sci.aj M sem prepričan, da ni lv,ljš»'vn zdravnika kalen I bi zamogel bolniku bolje ]*>ni:i^ati ]:».[ Vi, kajti H znam da st«- zmožni vsako Možen ozdraviti I Le 1« Vam hvala iu Ostao.-ni Vam hvaležni iu I zv.-sti prijatelj	ANToN^ SKltA .i NAK ^
Zastonj
PiSito Re danes po, od Prof. Dr. Colhnsaspisano knjigo " Človek njogovo življenj«* in zilravj«-", katera je največja in najboljša otl vsili do danes izdanih zdravniških knjig.
V tej knjigi so popisuine vse bolezni od začetka bolezni do jKisb-dic iste. Ta knjiga vas poduči natanko, kako si je zdravje ohratini in v slučaju bolezni varovati.
Brez to knjige ne bi smela biti nobena slovenska hiSa. ker je prvo navodilo k zdravju, sreči m ida-gOKtanjn.
K naročbi priložite par mark za iviKtnino.
ZAKAJ MI OGLAŠUJEMO?
Mnogo zdravnikov so mora po časopisih hvaliti in ogla">ovati, ker nimajo nobenega zaanstva in iuipua med narodom. Nuni bi sicer ne bilo tr<-ba oglaševati, kur je ta zavod poznan vsem rojakom 111 po i-t-leiu. svetu. A mi oglašujemo se:iho zato, ker nam je dolžnost varovati liolni narud raznih izkoriščevalcev in tudi zato. da rojaki dobijo pomoč z malimi stroški, ker samo ta zavod va - zamore hitro in gotovo ozdraviti, ker se tukaj I j.rir jajo najboljša zdravila, katerih niti eden : drugih zdravniških zavodov nima.
je oni, kateri ozdravi največ ljudi in kateri zamore tudi vse ozdraviti. Ne verujte onim, kateri pravijo, da so edini in naj vešči, ker to je zaajka za vas. Ne prevzemire nič od nepoznanih zdravnikov in ne poverite vašega neprecenljivega zdravja takim ljudem kateri gledajo samo nato, da bi vas opeharili, za va.* težko pi^služeni denar. Ali poznate, kdo je najstarejši in najboljši zdravnik? Ako ne, vprašajte prijatelja, znanca ali rojaka in on vam bode povedal, da je naiboljši zdravnik za Vas profesor in vrhovni ravnatelj od
!	Skozi 13 let poštenega in e^t n e zd r a ^H^t^ ^ ^ ^ ^ ^ 2
j i,I H -------------------n! ■ - .1. nlli:.- N. V «-: U Ins.itnt« h. o^rav.-li voč slnv„„-,.y. I„t v<l ,ln.B. „l„mnlq i,,	„a c,l,m	vre""°	pohval- m gan.,1IiraUj:l ™ 1, zrtavnikov •
Ni mmt RAZLIKE NA KAKORŠNI KOLI BOLEZNI TRPITE.	I
Vele« ei j ji-ni gt »spodi
Prejel:* k«*:u Va:i»» pismo in zdravila katera , sem takoj po navodilih začela rabit i. Zdravil imaiu ' hi--/.a par dni katt-rih pi ne raibim več ker seže
]H)| m tliioni a zd ra v o' poču t i ui. Srčeno se Vam zaliva-Jjnjem ki-r»te me v rako kratkem času od moje Uv.ko bolezni ozdraveli. Pri}'«oročala Vas Itodeni v tu mojim znancem iu prijateljicam naj se samo na Vas obrnejo, ker sem prepričana, tla štej A A A ftAAlftAAA parno Vi ediui
9 9 W	WV&WW wlmvnik> kuteri |
zamore v vsaki Ikj- ' JT	lezni pomagati. Se j
j ^flj^^	™Vam še enkrat j
f ^iSSjfltHPBk. \ ^fc pri srčnozalivalju-!
Ž	\ ^^ jem in ontajam
/	\	Tam hvaležna.
/ W ^ W \ Q MARIJA
^ W«m T \ A OREŠN1K
1 ^^ Gamburg Mn.
J&tllk^mcS ' W ^ ®
NAŠ INSTITUT JE NAJSTAREJŠI ZAVOD !
Ta Inštitut je najstarejši iu največji zdravniški za%-od od vseh drugih. Tukaj se
v jednem dnevu več ljudi ozdravi, kot v drugih za vodih v celem mesecu. Ta zavod je opremljen z vsemogočimi in najmodernejšimi zdravniškimi Stroji in aparati, katerih niti eden drugih zavodov nina, ker niti eden od njih nima denarja, da si jih preskrbi. In akoravno bi isto imeli, 110 bi niti znali, jih pravilno uporabljati. Tukaj imate najfinejo sestavljena zdravita za brzo in temeljito ozdravljenje vsake bolezni.
POSEBNA PONUDBA!
Samo za tri ineseče poiiudi.mo vsem čitateljem Glas Xaroda J v iastao korist v s'učaju bolezni tri mesece posebno znižano ■ ceiio za zdravila, radi tesra. ker je ravno sedaj in v tem času J
človeško telo raznim nevarnim boleznim podvrženo.	:
IZRKZlTE ta kui>oti in piiuesite ga seboj, ali ga pa prilo- 1 /.vc iv.smn katerega naslovite:	J
Collins N. Y. Medical lustiruto na kar bodemo po natanč- J ii"m pregledu ali opisu vaše bolezni naredili zdravila po posebno znižani ceni, katera vam bodejo jKitrt-bnaza ozdravljenje.
Ta kupan je za vas vreden SS.OO! i
Ime...................................... ..........1
Naslov........................... ..................s
_ VREDEM S5.00	j
*- )■!!. —..i i , . i i . , *
NAŠI ZDRAVNIKI
SO NAJBOLJŠI,
ker poznajo vse bolezni, ker so največ bolnikov zo ozdraveli, ker jim je vsa zilravni-ška metoda ziiaua, ker takoj spoznajo vsako bolozen in vedo kako je vsako bolezen najhitreje in najsigumeje za ozdraviti.
Zdravniki, kateri danes po časopisih Oglašujejo in Vam obljnbnjejo, da Vas ozdravijo, so za službo v temu zavodu piosili. Ker ]>a niso vešči vas ozdraviti, kakor tudi nobenega drugega ne, jih ta zavod ni mogel sprejeti. Pismene prošnje z lastnoročnimi podpisi imamo v tem zavodu. Za slučaj,
I če se hoče kdo prepičati, so vsakemu na razpolago.	!;
Blagorodni gospod doktor!
Jaz se Vam iskreno zahvalim za naklonjenost I katero ste mi iskazovali za časa uioje bolezni, Uve- H rjem in prepričan sem, da sem le po VaAih zdravi- I lih zadobil popolno zdravje nad katerim k, m ž« I popolnoma obupal, ker mi nobeden drn^i zdravnik H pri katerih sem zdravja iskal, ni mogel pomagati. I Sedaj se počutim A A A A gjtu a ^ a p. zo{>et popolno ^^ ^^ ^^ ^^ zdravega, kar se imam le Vam j*. zahvaliti. Sprejm^P / ^ ito moje najiskre-^^ /	\
nejšo Ziihvalo , ^^ /	\
ostajam Vam hva- ^fe / ^^BH^^Bk^^tt \ ležcu do groba ^^ ! -^^BSS^KmB^^ \
IVAN STRMEC 2 /	1
PubloCkilo. ® I ^	Jg \
• i ^ ]
™f ^f •	COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE g\ ^	•
1140 W. 34th ST., ^ New York, N.Y. 5 mw •
me bo ^saU dan od <J ure dopoludne in do 5 ure popoludnepb ncdeljahod 10. ore prcdpaludne do 1 ure popjS^^JS j^^SdTdiSSS!?^.^^	^ $	### % £