78.
V Gorici, v soboto dne 13. julija 1907.
rUJi trlkrat "* toieB' in s!cer f * * t »ii v Gorici na dom pošiljana:
torek, Četrtek
stane   po. poŠti
tečaj XXXVII.
I klinične številke stanejo 10 vin.
so Ca" ima nasleanie 5zf^Ae,RBJogfr*;..0b jo^
¦i „Katipot po Goriškem in GradlManskem" in r-ltpo IJob^lant in kranjskih mestih", dalje dva-™-*a „Youii r«* leiesnic, parnikov in poštntt
mesečno prilogo „Sia?enski Tehnik". [v»«)Čnir.o sprejema Hpravništvo v Gosposki ulici ; - j% nffistr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček ^jjjiU brez dopošlane naročnine se ife (ntlratao. Vttsi in poslanice se računijo po Petit-vrstah 5> ' i-krat 16 v, 2-kiftt 14 v, 3-krat (2 v vsaka rečirat po dog-xlbi. Večje čiko oo prostoru. — T-i.-*nitj in spisi v uredniškem delu 30 v rrsta. Za ¦Jj ic vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K Lavrif.
UjfdniStvo
se nahaja v Oospos i $&ei ft. 7 v Gorici v J. nad ti. Z urednikom je mogoč-'¦« govoriti vB«k dan *•* 3. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. 'popoldne j ot nedeljah '* praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJ y r 9. v u i 317 o se nahaja v Gosposki ulici it. 7 v I. na<l«r. na levo. v tiskarni.
HaroSnlno in ogl&se Je plačati loco Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo.
Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravntttvu.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsa petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v namh knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sohwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici,-I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Pormica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarai LavrenSifi na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj I v a n K a vč i č v Gorici.
— Tclafon št. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Dr. Gregorčičev padec.
j ?adel je! Že par let je bila poli-Loia duhovščina nezadovoljna z dr, btforčieeni. To nezadovoljnost so pod-Epti eiementi v stranki, ki bi bili radi Uj zlezli na vrh. Prav spretno so vo-tj boj proti dr. Gregorčiču, on sam L je delal politične grehe, ki so požgali njim proti njemu. Duhovniki viasih prav odkritosrčno godrnjali |ad dr. Gregorčičem, in ob raznih Tttrtkih so ga obdelovali v Gorici, da i bil počil mož, če bi bil vse slišal. V jriavni zbor je bil Še izvoljen — ali bto mora pustiti politično vodstvo v tnlri. Pred volitvami so znani kolo-[vjje klerikalne stranke strahovito za-i Gregorčiču ter ga vlekli čez J:be, nekateri duhovniki so se branili .;;ti ga — slednjič so se zedinili tako, om pomorejo k izvolitvi, aH odložiti n predsedstvo stranke. To se je jdiio. Na občnem zboru »Sloge« je licer še izvoljen predsednikom, dasi 'u poslal pismo, v katerem je izjavil, nikakor ne sprejme več izvolitve, hitro je sledil izredni občni zbor, v letrtek .11- t. m., na katerem jo bil iz« jrcljeapredsednikom »Sloge« odvetnik p. Vran P a v 1 e t i Č, Vabili so na ta pbod »ako, da se voli predsednika in toega odbornika. Vedelo se je takoj, izvoljen predsednikom PavletiČ ia da pride v odbor na njegovo mesto tdo drugi.
To se je zgodilo. O Gregorčičevem Mcu smo mi pisali že pred leti. Zgo-'fo so je prav tako, kakor smo pripotovali. Leta 1905. meseca aprila v It -<• n. pr. smo pisali tako-le :
Najžnlostnejšo ulogona Goriškem igra dan-teSnji ilr. Gregorčič, ulogo »potrebnega v klerikalni stranki. Je pač težko, preme-" ter ae udati tistim, proti katerim se je N pMuvj bojeval In tisti so zmagali ter po-'"iii dr. Antona v svoje vrste. Včasih je bil tiar drugačen, ko je še prostejše gledal v ''- ko mu je bilo v prsih rodoljubno srce,
ko ni čutil jarma črne suknje na sebi, ali sedaj je politikujoči nune z vsemi strastmi in slabimi lastnostmi farovških političnih ppdivjan-cev. Mož se je res korenito spremenil, storil je obilo prav klerikalnih dejanj, se pokazal mojstra v preganjanju svojega bližnjega — aH vse to ne pomaga nič, »potrebno zlo« je v stranki in nič drugega. Kar odbrcniti ga niso mogli, to bi bilo prehudo in politično nepremišljeno, za prehodno dobo tiče mož še pro forma na razna predsedniška mesta, ali komandirajo pa že drugi. Še ga pehajo v ospredje, toda zadej stoji komando, po katerem mora plesati. Žalostna uloga! Okoli sebe ima par steklinovičev v črni suknji, par nezuačajnožev, nekaj neved-nežev, in končno nekaj prefrigancev, ki ga prej ali slej strmoglavijo, to se pravi strmoglavijo tako, da ali popolnoma odpade, če se zbudi v njem kak boljši čut, odstopi, ali pa se mu od-kaže kako nedolžno mestece v stranki, kjer ne bo ne tič ne miš. Kaj le pomisli dr. Gregorčič, ki tako rad žuga po svoji »Gorici« s polomom drugim, da čaka prav njega političen krah tudi v lastni stranki; drugodi je že odigral. Jed en dr. Pavleti« mu je že sedaj zrasel čez glavo. Vsi politikujoči duhovniki so naravnost zaljubljeni vanj, in ta sveti mož je mož bodočnosti v klerikalni stranki. Duhovniki kar gorijo zanj ter nagnujajo ljudi v njegovo pisarno. On je pravi njihov mož za dr. Gregorčiča ne mnrn nihče. Ni ga več veljavnega moža v deželi, ki bi Se kaj dal na dv Gregorčiča, zlasti odkar je pokazal v znanem slučaju po razkolu svojo lepo dušo in odkar je po storjenem izdajstvu in tlačevanju v deželni hiši zapel hozano dr. Pajerju, najtrdovratnejšemu sovražniku goriških Slovencev. Pa tudi v farovžih ni nikakega ogrevanja. Vse ga gleda nezaupno, mhia mu ni iskren prijatelj, vse ga smatra le za »potrebno zlo«, katero pripravlja pot drugemu, njihovemu človeku. Žalostna je ta istina za »ljubljenca naroda*, ali taka je. Če bi ga »Šolski Dom« ne držal še malce pokoncu, bi bila že še žalostnejša! Le slepijo g« tisti, ki ga gonijo v boj proti bližnjemu, kateremu se ima edino zahvaliti, da je kedaj kaj veljal; slepijo ga, ker mu dajejo tako dela, da ne more videti igre, katero uganjajo ž njim zavratno, omamljajo ga, da lažje prestaja prehodno dobo, po kateri mu zaide zadnji že otetnneli žarek nekdanjega solnca. Ne gledamo črno, ne pretiravamo, marveč pišemo le resnico; in ta je taka, kakoršna stoji tu zapisana. Bližnja bodočnost jo nam potrdi, bodočnost, ko neha prehodna doba, ko se zbistrijo pojmi, ko stopi na stran boja za naše svete pravice, za napredek in svobodo vse, kar je dobrega med nami, in ko se zbere krog tulečih Rirncev nerazsodna tolpa s koristolovci in narodnimi malomarneži.. ^
Torej zgodilo se je tako, kakor je tu pjsano, že Čez 2 leti. Dr. Gregorčič je padel! Pustiti mu mislijo samo »Šolski Dom«, drugodi odpade. Morda ne pride niti v deželni zbor več; ako bi pa prišel ter ako bi bilu goriškim Slovencem usoda tako nemila, da bi prišlo ž njim še kaj drugih klerikalcev, bo moral stati pod Pavletičevo komando...
Vržen je v ozadje — le še posebno spomenico mu napišejo za »truda-polno 18 letno delovanje na kulturnem in političnem polju!« Radovedni smo, kakšna bo ta spomenica »ljubjencu naroda«, ki je storil tako žalosten političen konec. Kadar bo objavljena, mu zapojemo primerno nagrobnico.
Tovariši abiturijenti!
Važen in odločilen korak Vam je treba storiti, ko ste dovršili srednješolske študije. Določiti Vam je smer Vašega življenja, natanko si začrtati pot, po kateri hočete stopati kot akademiki in pozneje kot možje.
Akademična leta so ona doba, ko Vam je okrepiti značaj ter si pridobiti potrebnih močij in zmožnostij za poznejše javno delovanje s posebnim ozi-rom na svoj poklic. Treba Vam je za to družbe in društva, ki Vas bode pri tem stremljenju vodilo in podpiralo.
S ponosom lahko trdimo, da vrši ak. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu to važno in težko nalogo že črez 30 let z najboljšim vspehom. Stremilo je vedno za tem, da izobrazi svoje člane v vsakem oziru in jim tako pod& predpogoje za poznejše vspešno delovanje med narodom. Bogata knjižnica in različni klubi, znanstveni, pevski, tehnični in sabljaški klub — so njegova sredstva.
Našli bodete pri nas zmirom odkritosrčne  in   nesebične   prijatelje,   ki
Vam bodo pri vsaki priliki radi svetovali ter dejansko pomagali.
Natančnejše podatke radi študij in društva dajejo tovariši: med. Vinko Tajnšek, Velenje (Šaleška dolina), phil. Ivan Steblovnik, Rečica na Paki (Savinjska dolina), iur. Milko Krašovec, Celje, tehn. Viktor Plehan, Ljubljana, Sv. Petra cesta W.
Za odbor ah. tehn. društva .JRIGUV": med. Vinko Tajnšek,      iur. Hinko Irgollč,
tč. predsednik                       tč. tajnik.
Hrvatsko državno pravo.
Ogrsko-hrvatski konflikt, ki izvira iz vprašanja o uradnem jeziku na hrvatskih delih ogrskih državnih železnic, se poojstruje v veliko krizo ogrsko hrvatskih odnoSajev,. Lahko se trdi, da nasprotuje pretežna večina hrvatske inteligenco in hrvatskega narodp obstoječemu ogrsko-hrvatskemu redu in da se strinja z hrvatsko-državnopravnim programom.
Glavna vsebina tega programa je: združenje Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, lieke, Bosnije in Istre v samostojno, državnozborskim kronovinum in ogrski kroni enako državo in vstvaritev tesnejših odnošajev med hrvatskimi in slovenskimi deželami.
Program sloni deloma na zgodovinski, deloma na nacijonalni podlagi. Značaj hrvatskega državnega prava m da razlagati iz njihovega začetka. Ono je produkt leta 1848. Stara stanovska država štefanske krone je za-dobila tekom prvih desetletij devetnajstega stoletja s tem, da so se pojavile mažarsko-nacijonalne aspiracije, značaj nacijonalne države. Ta izprememba jo vzbudila odpor vseh drugih narodnostij v ogrski državi. Najostreje so reagirali Hrvati, kateri so imeli stoletja nekako posebno stanje v državi. Iz te reakcije proti mažarskemu nacijonalizmu je nastala moderna hrvatsko - nacijonalna zavednost, katera si je vstvarila svoje posebno hrvatsko državno pravo.
Zgodovinska podlaga tega državnoprav-nega programa je krona Zvonimirja, najmogočnejšega hrvatskega kralja. Od 1. 1102. je hrvatska kraljevska krona združena z ogrsko.
fvajset let pozneje.
Nadaljevanje
„Treh mušketirjev". ==
Francoski spisal: =   ALBXANDRE DUMAS.   =
(Dalje.)
- In sedaj pozor! nadaljuje princ ter položi pa-F° skoro do tal, Pistache, prijatelj moj, poskoči na *• iUustris8imo facehino Mazarini di Piscina!
Pes je obrnil   proti  palici  zadnji  del svojega
pesa.
, ~~ No, kaj je to ? pravi Beaufort ter prenese fieo v polkroga od repa, pred oči živalici, posko F6 vendar, gospod Pistache!
i Toda Pistache se je okreuil, kakor prvikrat; ter ptazal palici zadnjico.
t_   Beaufort je zopet preložil palico ter ponovil iste
¦Z.  kot Prvič, toda sedaj je bila Pistachova potr-
r^°st pri koncu;  vrgel se je besno na palico, jo
8« princu iz rok ter jo zdrobil med zobmi.
5   Beauiort mu jo vzel oba kosa iz gobca, jo vrnil
lepo      ° re8a0D0 Chavigny-ju ter „'a   prosil prav
^.naj mu oprosti, na to je pristavil, da je večer
m *?» da ae pa Pistache v ueh mesecih nauči novih
^W b°- holel guverner počastiti predstavo s svojo
ostjo. *rt dni
pozneje je bil Pistache zastrupljen.
Iskali so krivca; toda, kakor si je lahko misliti, krivec je ostal skrit. Beaufort pa je postavil Pistachu spomenik z naslednjim epitafom:
»Tukaj počiva Pistache, jeden najinteligentnejših psov, kar jih je kdaj Živelo«.
Tej pohvali se ni dalo ugovarjati: Chavigny jo je pustil veljati.
Toda vojvoda je sedaj zatrjeval, da so poskusili na njegovem psu strup, ki so ga hoteli rabiti tudi zanj, in nekega dne se je vrgel po kosilu na posteljo ter začel javkati, da ga ščiplje in da ga je dal Maza-rin zastrupiti.
Ta nova burka je prišla kardinalu do ušes ter ga zelo oplašila. Vincenski stolp je bil znan za zelo nezdrav: gospa Rambouillet je bila dejala, da je soba, v kateri so umrli Puylaurens, maršal Oman o in veliki vendomski svetnik, da je ta soba polna arzenika, in ta beseda je vplivala. Zapovedal je torej, naj ne vžije jetnik ničesar, dokler se ne preišče vino in jed. In tedaj so postavili poleg jetnika La Ramče-ja z naslovom degustatorja.
Vendar pa Chavigny ni odpustil vojvodi nesramnosti, dasi je nedolžni Pistache že pretrpel za nje kazen. Ohavigny je bil udan pokojnemu kardinalu, govorilo se je celo, da je njegov sin; moral je torej nekoliko razumeti o tiranstvu: začel je nad Beaufortom stresati svoje sitnosti; odvzel mu je vse železne nože in srebrne vilice, kar so mu jih bili pustili, in dal mu jo srebrne nože in lesene vilice. Beaufort se je pritdžil toda Chavigny mu je Bporočil, da je ravnokar zvedel, da je dejal kardinal gospej Venddme, da ostane njen sin za celo življenje v vincenskem stolpu; zato se je
zbal, da se ne bi jetnik pri tej zli novici hotel morda usmrtiti. Štirinajst dnij pozneje je zapazil Beaufort, da sta zasajeni ob poti, ki je vodila na igrišč, dve v,rsti dreves, visoki kot mezinec; vprašal je, kaj to pomeni, in odgovorilo sa mu je, da je zasajeno to drevje zato, da se bo on nekoč tu senčil. Slednjič je prišel nekega jutra k njemu vrtnar ter mu povedal, kakor da se mu hoče s tem prikupiti, da zasadi zanj šparglje. Kakor pa je znano, rabijo sedaj šparglji štiri leta, da vzrastejo; takrat pa, ko vrtnarstvo še ni bilo tako razvito, so rabili celo pet let. Ta uljudnost je spravila Beauforta v silno jezo.
Tedaj se je Beaufortu zazdelo, da je prišel čas, da se zateče k jednemu izmed štiridesetih sredstev, in poskusil je najprej najpriprostejše, to je podkupiti La Rame>ja; toda La Rame"e, ki je kupil svoje mesto za petnajststo tolarjev, se je zelo bal za to mesto. In namesto da bi se bil spustil z jetnikom v pogajanja, ga je Šel ovadit naravnost k Chavigny-ju; takoj je postavil Chavighy osem mož v princevo sobo, podvojil je straže in trikratno povečal posadko. Od tega trenutka dalje je hodil Beaufort vedno kakor kralj na odru, s štirimi možmi pred seboj in s štirimi za seboj, ne vštevši onih, ki so sledili v večji razdalji.
Sprva se je Beaufort zelo norčeval izite strogosti, bila mu je v razvedrilo; ponavljal je vedno in vedno: To me veseli, to me »zabavlja« (hotel je reči: to me zabava;) toda kakor vemo, ni govoril vedno tega, kar je hotel povedati. Nato je še pristavljal: Sicer pa, kada* se naveličani časti, ki mi jih izkazujete* imam zato še devetintrideiet drugih sredstev. '       (Dalje pride.)
Obe kroni ta prišli 1. 1526. h kabsburški dinastiji. Hrvatsko kraljestvo nosi naslov troje-din: Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Zadnja dežela je pa le nekaj časa pripadala Hrvatski, dokler se je niso polastili Benečani. V napoleonskih vojnah je prišla k Avstriji, kjer je ostala nepretrgoma od I. 1814. Dragi deli hrvatskega kraljestva so se tekom let tesneje združili z Ogrsko-Hrvatsko in ogrski stanovi so se skupno bojevali proti centralističnim nakanam dunajskega dvora. Pod Jožefom II. so Hrvati sami prostovoljno tesneje združili obe deželi in istočasno popustili enakost. L. 1790. so prišli v ogrski državni zbor in privolili, da zamore rešiti ogrski državni zbor skupne zadeve z majoritetno večino ne glede na separatni sklep hrvatskih odposlancev. Od tega časa je smatral ogrski državni zbor, da spada hrvatska dežela k ogrski državi, razširil mačarizacijo tudi na Hrvatsko, čemur se je pa postavila v bran bolj in bolj naraščujoča narodna zavednost. L. 1848. je dekretiral hrvatski deželni zbor v nekem ustavnem načrtu, katerega se seveda ni sankcijoniralo, popolno neodvisnost Hrvatske od Ogrske. "V vseh notranjih zadevah bi imela postopati Hrvatska samostojno, v zunanjih pa v sporazumu z drugimi deželami habsburške monarhije. Ustava 1. 1848. je zahtevala oddajo Dalmacije hrvatski kroni in tesnejšo unijo z jugoslovanskimi deželami: z južnim delom Štajerske in Koroške, s Kranjsko *in Istro. V imenu nilirizma" se je reklamiralo ne samo Dalmacije, katera je bila svoj čas združena s Hrvatsko, ampak zahtevalo se je tudi Istro in slovenske dežele habsburške monarhije, llirizem je prenehal, toda v programu hrvatskih državnoprav-nikov zveni še vedno ta prehodna doba na-cijonalne misli.
Pozneje so se zopet združili Hrvati in Ogri proti germanizatoričnim nakanam, a ideje samostalne Hrvatske se ni opustilo. L. 1861. je bil sklican hrvatski deželni zbor in sklepi iz 1. 1848. so zopet oživeli. Ogri so odklonili vsak načrt tudi 1. 1865., in so dve leti pozneje sklenili ne glede na Hrvatsko pogodbo z dvorom z namenom prevrediti državo. Hrvatski deželni zbor je bil pozvan, naj pritrdi poravnalnemu zakonu. Ker se je zbor upiral, je bil razpuščen in kronanje kralja se je vršilo brez udeležbe Hrvatske. Na podlagi nove volilne pravice je bil sklican nov deželni zbor, kateri je z večino sklenil z Ogrsko one dogovore, kateri tvorijo dandanes temelj hrvat-sko-ogrsMh razmer, in v katerih so zmagali Ogri hrvatsko državno pravo. O tem dogovoru tvorita Ogrska in Hrvatska državno skupino napram kronovinam avstrijske polovice in sicer skupino s skupno zakonodajo in vlado. Hrvatski se je prepustila edino le v notranjih zadevah avtonomna zakonodaja v deželnem zboru....
Slovenci moramo stremiti po zjedinjeni Sloveniji in združitvi s Hrvatsko, katero stremljenje je obseženo tudi v programu naše ljudske stranke pod 2. točko.
Domače in razne nouice.
Poisko li glasbeno društvo r Boriti se udeleži jutri dne 14. t. m. s svojim možkim zborom narodnega slavlja v Št. Jakobu na Koroškem. Možki zbor nastopi ondi z nekaj točkami. Kakor se čuje, pridruži se pevskemu zboru mnogo gor. Slovencev. Odhod zjutraj ob 6. uri 5 min. z drž. kolodvora.
Primešal jO c. kr. sodni kancelist gosp. Fran Č a r g o iz Kanala v. Gorico.
Peticijo zt sloiensko vsevčlli&e d srednje šole
je poslalo na ministerstvo tudi županstvo na Vogrskem. Istotako je odposlalo županstvo namestništvu prošnjo za premestitev slov. učiteljišča iz Kopra v Gorico.
Častniki mi SlOiead. — Goriški Slovenci podpiramo vojaštvo v vsakem ozira in povsod. Kamor pridejo vojaki, so dobrodošli; častniki imajo med Slovenci povsod vsa vrata odprta. — Kakošno je razmerje med vojaštvom in Italijani, je pa znano. — In kakošno bo razmerje v času kake vojne?! — Takrat šele bomo Slovenci dobri I!
Toda sedanje razmerje Častništva do Slovencev v Gorici je včasih prav čudno i Zdi se, kako? da se gospodje namenoma ogibajo vsega, kar je slovensko. — Naj navedemo le en vzgled. Dokler je bil hotel „pri zlatem jelenu" v nemških rokah, so častniki zahajali tje v obilem številu, dasi so bili prostori manj primerni. Zdaj je tam vse prav lepo, ali častnikov ni tje; zdi se, kakor da je ta naš hotel naravnost bojkotovan od strani častnikov. Zakaj? Stvarnega razloga nit Torej — po-
litika? Torej Slovencem neprijazna politika v — naši deželi goriški? Kaj pa, če bodo Slovenci kdaj vračali milo za drago ? 1
V četrtek je bil tam — vojaški koncert. Kdo podpira vojaško godbo, ako ne Slovenci ? Lahi jo namenoma bojkotujejo. — In glejmo! Na tem koncertu vojaške godbe ni bilo — niti enega častnika goriške posadke. Le dva reservna častnika — Slovenca — sta bila navzoča. Goriški častniki so se zabavali drugod, kjer ni bilo —- vojaške
Že velikokrat so nas rojaki silili, naj »Soča« povzdigne svoj glas proti takemu očitnemu bojkotu od strani častništva, ali vedno smo še potrpeli, v nadi, da tu vmes ni določenega — namena. Zdaj pa res vidimo, da častništvo namenoma bojkotuje ta hotel, ker se to godi celo takrat, ko je tam vojaška pdba.
Slovenci smo dobri in mirni ljudje. Ali tako postopanje od strani, ki bo še krvavo potrebovala naše prijaznosti, nas žali in draži. Kdor reflektuje na prijaznost in pomoč Slovencev, jih ne sme tepsti!
Shod želaznlčsrjav Y 6orlGi. — Južna železnica je srečno prišla tako daleč, da je združila vse svoje uslužbence, pa naj bodo to uradniki, služabniki ali delavci, v mogočno odporno vojsko, ki grozi postati usodepolnega pomena za železnico in občinstvo.
Sinoči ob 8. uri zvečer je bil v prostorih Gorjupove pivarne shod združenih želez-ničarskih organizacij. Došlo je do 500 železničarjev. Policijo je zastopal dr. C a s a p i c-cola. — Shod je otvoril načelnik južnega kolodvora Krop se h, ki je pozdravil v imenu uradniškega društva, prečital pozdrave osrednjega uradniškega in poduradni-škega društva na Dunaju iu socijalnodemo-kratičnih državnih poslancev. — V predsedstvo so bili izvoljeni: Dere t to, prožni mojster v Tržiču, K r o p s c h iz Gorice, delavec L e b a n; zapisnikarjem pristav L a v-rič iz Gorice in C1 e d e  Viljem iz Krmina.
—  Govoril je najprej uradnik N i k o 1 i t s z Dunaja, ki je označil pomen združenja vseh organizacij, uradniških in delavskih, in izjavil potrebo, da se složno pripravijo za boj, ako južna železnica ne ugodi nujnim potrebam, ki so: človeško ravnanje z uslužbenci in dostojna plača. Govornik ni prišel na ta shod kot uradnik, marveč kot tovariš. Skupno delovanje vseh uslužbencev je njegov ideal. Pozivlje na združen boj vseh. (Gromovita pohvala in pritrjevanje.) — Za njim je govoril sodrug Dušek z Dunaja, ki je v uro trajajočem govoru razlagal velikanski pomen in upliv koalicije vseh organizacij. Pozival je navzoče, naj popolnijo svojo solidarnost — in napovedal je južni železnici neizprosen boj, ako prej ne ugodi postavljenim zahtevam. — Dei. tajnik Kopač iz Trsta je raztolmačil vse po slovenski, Clede pa italijanski.
Na to je bila viharno sprejeta resolucija, ki se glasi nekako tako-le:
Današnji shod, na katerem so zastopane vse združene železničarske organizacije, pozdravlja z veseljem solidarnost vseh uslužbencev brez razlike kategorij, katerim pripadajo, da prosi državne poslance, da se zavzamejo za zakonito izravnanje plačilnih in pravnih razmer avstrijskih železničarjev, izjavlja vodstvom koaliranih organizacij svoje popolno zaupanje ter jim kliče: Mi smo pripravljeni v dosego svojih ciljev stopiti na prvi poziv osrednjih organizacij v boj, v katerem hočemo zmagati ali pasti. .
Shod se je v redu zaključil ob 10l/9.
Raznim Slovencem v Gorici — v album. —
Slovenska stvar v Gorici se lepo razvija. Napredek je videti povsod. — Toda dogaja se, da prav tisti, ki imajo dobiček od našega napredovanja, sami prokleto malo pomagajo; povsod jih je dobiti, le tam jih ni, kjer bi s svojo navzočnostjo pomagali naši stvari na noge. Eadi kričijo »Svoji k svojim!", — sami pa porabijo vsak izgovor, da podpirajo tujca! V zadnjem času se množijo taki škandali v toliki meri, da silijo sami na dan. Zato je zaman vsa potrpežljivost, — in treba take ljudi žigosati! Ti ljudje prinašajo med goriške Slovence moro mlačnosti in umazane špekulacije. — Za danes opozarjamo na sploh na te ljudi! Pridemo tudi na konkretne slučaje!
—  Opazujte jih sami! Pazite, kje kupujejo svoje potrebščine razni Slovenci v Gorici, med njimi taki, ki sami kričijo »Svoji k svojim!" Kje naročajo razne izdelke, ki so jim potrebni!
—  V kakošne gostilne in hotele zahajajo!!
Nt lanski* učlteljliču i Gorici se je prigla-lilo za  »prejem na slovenskem oddelku 78
učenk; sprejetih je 40, mnogo med njimi,« ki so napravile izpit že lani. Na laškem oddelku se jih je priglasilo 58; sprejeli so jih v prvi tečaj 38.
Čitalnični ustava v Solkanu.   —  Misel na
proslavo štiridesetletnice naše „Čitalnice" vzbudila je pri mnogih željo, da bi napravili novo zastavo ter jo podarili »Čitalnici" ~ katera naj bi pri javnih udeležbah namesto-vala častitljivo „staro". Naprošeni za uresničenje te želje sprejeli sva nalogo pobiranja doneskov, in napravo zastave. Prvi najin korak je bil v »Šolski dom", kjer sva z velikim prigovarjanjem prosili, da bi izšlo to delo iz domačih zavodov; ali opravičeno sva uvideli, da je bilo to delo radi prekratkega časa in v šoli preobilega dela nemogoče. Napotili sva se v Ljubljano. G. ravnatelj obrtne šole Šubic šel nama je rade volje na roke, dal potrebna pojasnila, priporočil gdč. FaniSu-hadolec, gojenko obrtne šole in absolventinjo c. kr. strok, dunajskih šol in sedaj izdelovalko zastav in bander v Ljubljani, in obljubil tudi nadziranje dela. G. prof. Grebene na obrtni šoli v Ljubljani izrisal je zastavo in krasne napise na trakovih. V to je porabil lipovo vejo z upletenima letnicama 1867.-1907., lepo delo g. prof. Gvaiza v Gorici, katero je nam nudil v svoji znani, veliki prijaznosti. Zastava je krasno delo na rdečej svili. Kinča jo izključno lipovje, na eni strani letnici 1867.-1907., na drugi strani napis: »Slovenska čitalnica v Solkanu". Trakovi: bel, plav, rdeč združujejo namen in darovalce, to je: V prop'avo štiridesetletnice — solkanske narod-njakinje — in narodnjaki. Z velikim zadoščenjem štejeve si torej v preprijetno dolžnost, in izrekave tem potom velezaslužno zahvalo g. prof. Gvaizu, g. ravnatelju Šubicu, g. prof. Grebencu in gdč. Fani Suhadolec, katero ob jednem v sličnih potrebah tudi toplo pripo-ročave. —
Zahvaliti se nama je tudi najprisrčneje radodarnim Solkankam in Solkancem, doma in v tujini, kateri so zares velikodušno prispevali z radodarnimi doneski. Hvala pa tudi onim, kateri so prostvoljno odposlali svoj dar. Hvala Kt pa tudi g. Ivanu Doljaku, kateri je daroval krasni zastavi primeren, dragocen drog. —
Z velikim zadoščenjem poslavljave se od svoje zadače, ker spremlja naju zavest, kako ceni naš Solkan svoje narodne čute.
Z rodoljubnim pozdravom se še enkrat najprisrečneje zahvaljujeve. Zastavi pa kli-čeve: Vihraj v višavah, pričaj živo vsem, da biva tu rod, ki ljubi svojo domovino.
Nabirateljici.
»Kmečka zveza" za kanalski okraj. - Klerikalci so razpošiljali po Kanalskem neka hinavsko sestavljena vabila za shod na kmečko zvezo, ki bo 21. t. m. pri Ulagi v Kanalu. Torej k U1 a g i se ima nagnati kmete, da bi jih farovži še bolj pritegnili nase!! Sploh prostora bi ne smelo biti v Kanalu za tak shod, na katerem se slepi kmeta s praznimi obljubami, se govori o njegovih potrebah in težavah, pa le za to, da se ga veže v verige farovške politike. Klerikalci nimajo nobenega resnega namena pomagati kmetu. Če bi mu hoteli pomagati, bi bili lahko že storili, saj imajo moč v rokah. V deželnem zboru imajo svoje poslance, ki pa so se prokleto malo ali nič brigali za kmeta, dočim so naprednim poslancem celo polena metali pod noge, ko so se zavzemali za koristi našega kmečkega prebivalstva. Dr. Gregorčič je pa v državnem zboru glasoval naravnost proti kmetom, ko je šlo za odpis davkov; glasoval je za grofe in barone proti kmetu. Kaj ima torej naš kmet pričakovati od takih ljudij. Nič dobrega — zategadel tudi noben pameten kmet ne more pristopiti k taki kmečki zvezi, ki je le zveza kmeta s farovško politiko. Ta je pa kmetu skozinskoz škodljiva. Torej proč ž njo. — Kar se je doslej storilo za kmeta, to je delo naprednih mož; klerikalci so vedno le ovirali tako delo!
Velik dijaški koncert se bo vršil, kakor napovedano, jutri pri Sv. Ivanu pri Trstu v tamkajšnjem »Narodnem domu". Lani je bil tak koncert učiteljiščnikov v Gorici, ki je vspel jako lepo; ni dvoma, da bo letos tako pri Sv. Ivanu.
Iz Tolmina. — Tekom dovršenega šol/ leta je prejelo podpisano vodstvo sledeče prispevke za nakup šol. knjig in v podporo ubožnim učencem: Neimenovan gospod v Tolminu 100 K in novo obleko; g. Mrl. Premru, c. kr. notar v Kobaridu, 40 K; gg. lovci v Tolminu dohodek plesne zabave 60 K 76 vin.; si. hranilnica v Tolminu BO K; si.
be i
lnicavKobaridu50K;Si.žup Bovcu 40 K;  si. Trg.-obrtna zadruga Vg rici 40 K; si.  posojilnica v Bovcu 20 K     i Vodstvo je podpiralo iz teh dohodkov D     1 rečni  žejji  nekaterih blagih darovalcev   • potrebnejše dijake,  za preostanek  pa J^" nakupile učne knjige v izposojevanje revn,b8 učencem. Natančni račun  predloži se v k ^ ditev c. kr. dežel. šol. svetu v Trstu- za nI leto 1905.-1906. je deželni šol. svetlob ii račnn  odlokom  z  dne  24./VII.   190(5  J? f 744/G. S. —  Veleugledne družine, gg. ž pana O. Gaberščeka,  nadzornika Lasiča jj pl. Premersteina, Edmunda Prezeljna in/H Pavlička so podpirale  revne gojence z br > 1 plačno hrano. — Vsem blagim  dobrotni^ j izreka najsrčnejšo zahvalo — vodstvo c. w f pripravnice za učiteljišča v Tolminu, dneu julija 1907. Ant. Kutin, c. kr. voditelj.
Umrla Js gospa Marija v e n k o n j a ,0.
proga g. Ivana Velikonje, zastopnika p'unti. gamske tvrdke v Gorici. Naj počiva v mire Preostalim naše sožaljel
Izpred SOdnijO, — Jurij Vidmar, star 5U let, iz Otlice, seje moral zagovarjati 11. t, m pred kazenskim senatom radi hudodelstvi oskrumbe. Zlorabil jo svojo 12 letno ne& kinjo, ko sta bila skupaj v gozdu, v nteS svoje pohotnosti. Dobil je za to 9 mesec« težke ječe z enim postom in enim trdim ležiščem na mesec. Mož je skoraj popolnoot gluh in je bilo le težko kaj spraviti iz njegaj
Anton Lisjak, iz Korituice v občini Grahovo, se je zagovarjal radi hudodelstva javnega nasilja. Ko je šel namreč sodni slugi tolminski v družbi z enim cenilcem in izvit«. jočim upnikom v gozd njegove žene, da bi tam na dražbi prodal drva za pokritje nekft terjatve, je prišel Lisjak za njim, z nožem t roki, in mu ž njim grozil. Radi tega pa je moral priskrbeti sodni sluga orožniško pomoč, da je mogel izvršiti svojo nalogo. Lisjak pa je bil obsojen na 3 mesece ječe z enim postom in enim trdim ležiščem na mesec.
V  Devlnu bo jutri 14. t. m. tombola, k* tero priredi tamkajšnje bralno in pevsko društvo „Ladijatt. Tombola bo v korist slor. oroškega vrtca v Devinu.
VarČIJO 8 plinom. — Meščanje se pogosto pritožujejo, da po mestu ni dovolj luči. Tako n. pr. v č e t r t e k po koncertu pri Jete , ni bilo nič luči v Ozki ulici in tudi v Šolski ¦ ulici jako malo. V Ozki ulici je zdaj Le polno kamenja za novo tlakovanje cest. In tam je bila popolna tema, da so ljudje s palico tipali pot pred seboj! — Ali se ni morda to celo nalašč zgodilo ? V Gorici je vse mogoče! — Čsz dan pa je plinov pritisk sploh preslab, da motorji ne delujejo pravilno! Slab način varčenja !
Zmešalo se jO 28 letni služkinji H. Zt-linšček iz Rimskih Toplic na Štajerskem. Prepeljali so jo v tukajšnjo žensko bolnišnico. —
V  Obraz je udariS s kopitom konj koeijais Ivana Veiikonja v Tržaški ulici. Zdravijo gt usmiljeni bratje.
Pevsko in bralno društvo »Zarja" v Kopriti m
Krasu opozarja zopet na veselico, ki bo t nedeljo 21. t. m.
IZ Vrtojbe. — Te dni je prišel neki star berač v Vrtojbo, kjer se mu je slaba godila, kajti utaknili so ga v zapor. Vpil je,d» so šli vsi ljudje skupaj. Prosil je kleče lopami Lokatela in redarja Mermolja, naj p ne zapreta. Ljudje so se zgražali nad „usibi-ljenostjo" župana in redarja, ki hočeta bit voditelja kmetske stranke. Konečno sta odnehala in revež je odšel.
V   Opatjemselu je naznanil nune, rta i« pobiral v nedeljo 14. t. m. miloščino za papeža ! Ta je lepa ! Papež ima že dosti denar;* in ne potrebuje podpor od revnih Kraševcev. Naš poslanec Štrekelj prosi tih Dunaju pripor za nas, ker trpimo vsled suše — n» Ps ! naj bi dajali kronice za papeža! Ha, kdo te tak bedak, da bi kaj dal za papeža, ker in» milijone. Naj da nune, ki ima preveč, Opaj11 ne damo nič. Če imamo pa že kaj dati, daja* domačim ubogim, jih je dosti!
Album Bohinjske železnice, - v založbi o»-
brščekovi je izšel lep album bohinjske zelenice z 18 slikami: Jesenice, Bled, Bob.** strica, Boh. jezero, Podbrdo, Baškadohnj Most pri Sv. Luciji (2), Avče, trije pred0 pri Sv. Luciji, Kanal, Plave, Solkan (» Gorica, Vipavska dolina, Eihemberg, Trst. ^ Album stane 50 v. Album je lepo apra?IJ ter ima posebno stran za naslov, cem rabat.
Prekop-
gtflt Kymir Iz Pevme piše: SI. Uredništvo i, «e« in |,Primorcatt v Gorici. Z ozirom na Pf'0 jjj ja biia priobčena v „Sočiu z dne l ili t. !• sti 73 Pod z&giHVJem „Kazno-|'loi^h6tu. in v »Primorcu" dne 5./7. 1.1. r2; zahtevam na podlagi §. 19 tisk. zak., f gpjejmete na istem mestu, z istimi črkami Iflostavnem roku sledeči ponr&vek: ^Njres, 1 tem pretepel učenko  KlanJB*če&; r;es,vJe?
m        .•„  Avabriit.  pvrlrnil   no   slaanAm   Iiai   Ki
samJ0
dvakrat cvrknil na desnem lici. Ni
da sem jo poškodoval; res je, da je ni-
0 poškodoval. Ni res, da me je sodnik
Leyjii; da je moj podučevalni sistem slab;
!e, da je Jako ogorčen rekel tožhfcrju-:
jža jcden cvrk tožite vašega duhovnika;
; lastni otvoci vara  vrnejo, kar  delate vi
r^ij duhovniku*! Ni res, da sem bil kaz-
La radi teh zaušnic 30 kron globe;   res
fdi mi je bila naložena radi teh  zaušnic
Lloba -10 kron, Ni res, da me gosp. sodnik
Ljil na plačilo poškodovani deklici 30 kron,
L-.^ da je določil g. sodnik deklici za dr.
Ljjjjja, — za trud, spričevalo, in zdravilo
L^oino  2  (dveh) kron  (?!!).   V  Pevmi
fii. 1007. Jan. Nep. Kumar kurat.
Opomba ure d. Komentar pride,
Sssteršič proti   HrlbsrJU.  —  Legitimacijski
i^ije imel 12. t. m. pejo. Med drugim se
f opravljalo o oddaji referata glede izvolitve
Uiaca Hiibarja. Dr. Benkovič je predlagal,
se določi za  referenta  laškega klerikalca
Litto. Odločno  se je uprl  temu predlogu
Izginja, dr. Srb  in socialist dr.  Perner-
Lfer. Pri glasovanju je  dobil Laginja  IS
r; Bugatto pa 24. Referent je torej Bu-
ki bo brez  dvoma poročal  ugodno   za
i/rialce.   Slovenski  klerikalci  so
užili z nemškimi strankami
iroti H riba rju ter dosegli referenta po
s;ib željah. Y krogih  slovanskih poslancev
nbddilc tako postopanje največje ogorčenje.
pri poslancih drugih narodnostij  bi  bilo
Bt; takega naravnost  nemogoče. Laški  kleri-
imajo vse druge reči na razpolago proti
kitvi liberalca   Maranija, kakor pa slov.
priklici proti Hribarju, toda niti na um jim
jriilo sploh vložiti  kak protest, ker znajo
likati ugled svojega naroda v parlamentu.
I&o Slovenci smo tako nesrečni, da nas en
taterfiC stavi na  Dunaju  venomer  na sra-
btaioder v posmeh drugim narodom, ter v
Icgmn vladi, da nas še bolj razdvaja in uni-
pje! --
1m]l neumnosti vprašuje današnja „6or!ciu,
feisj aj Hribarja v agrarni zvezi v parla-Ibttii. Neumneži! Hribar je pač poslanec pMjuskih mestnih volilcev! V agrarni m pašo drugi napredni slov. po slanci iz „ju-felovanskega kluba, med njimi tudi Štrekelj, P#i '.i so kmetski poslanci. Za pamet pri ,doricia je to seveda težko umljivo !
PfifSOdi Škodoj9j0. — Povedali  smo,  kako Kmno so izblebetali klerikalci po svojih listih, »j je rekel  namestnik   deputaciji   „Slogea &e premestitve  slovenskega učiteljišča  iz ptTB v Gorico. Rekli smo,  da  odslej  bodo Se ostreje nastopali v tem vprašanju. In ^ današnji nCorriere" se že zaletava v natika. Brez dvoma aapnejo sedaj Lahi vse L sile, da bi dosegli svoj namen.   Če se čgodi, bodo krivi klepetavi  katoliški  žur-iJti, ki izbrbljavajo take reči  samo z  na-wm, da bi se pobahali v javnosti. Za stvar N ni nič, samo neumna baharija jih spravlja l°*g>, da Škodujejo celo v tako resni reči. I" ^ tisti deputaciji je bil poleg  prof.  Ber-;-& ia svečarja Kopača tudi dr. Dermastija. l^-da, kjer je ta Človek zraven, tam že mora p vse narobe 1 , briški mestni inženir Brisidola zapusti Go-fe- ker je dobil službo pri magistratu v Pa-"?i t Italiji.
|   TraoKsh* lila v Gorici - sine laški. -
^ovsko-obrtna zbornica razpisuje tri učitelj-
-^mesta na trgovski šoli v Gorici z laškim
iff^o jezikom. Lahi so z lahkoto dosegli, da
, &» tem zavodu laščina učni jezik.  Šola je
l/1* tudi deželno  podporo in jo bo do-
>!?ai*, ali učni jezik je le laški.  Tako so
^enci izključeni iz te šole, tudi s sloven-
^ denarjem podprte.  Slov. klerikalcem so
reCi deveta briga; v deželni hiši so do-
Lahi znatno podporo,  čeprav je bilo
H}> da hočejo laško trgovsko šolo;  le od
j", napredne strani se je v deželnem zboru
C^alo, kakšna mora biti ta šola.  No,
l   Dp 8Q1PaJc taška, kakor se spodobi v času
Ijr, PaJer"Gregorčičl Kaj je storilo nTrgov-
Ie8     ° društvo«? 1 — Seveda če ni nikjer
%e!ega °llp0ra proii laškim nakanam> lahko luniS10 kar boLe-J°' Kriva je največ slovenska lota,/0?1 iri Malomarnost v takih rečeh! '  m udarec za udarcem,
Kiti
Odbor »Slov. bralnega In podpornega društu"
v Gorici izreka tem potom* svojo najsrčnejšo zahvalo g. J o s. Mozetiču, zid. mojstru v Gorici, za njegov velikodušen dar ob priliki veselice dne 29. pr. m.
6ud8Ž 1 — Današnja „Goricau je izšla brez udrihanja.po Gabrščeku.
. ;.<;s?». JffeiJiSp*: —_ J»tri pop. ob 5V, se bo Vršila borba ITblkom V uTJct^odelli na Birsovem zemljišču v Gorici. Boril se bo z bikom borilec Ettor Tiberios. Prostor je prirejen tako, da je za gledalce povsem varno. Tiberios je mlad, krasen človek, 28 let star, "velik; lepo razvitega močnega telesa. Govori tudi slovensko. Tiberios tehta 108 kg; bik mora imeti 6 — 8 kvintalov, da se bije ž njim. Ker je redka taka prilika v Gorici, bo udeležba brez dvoma velika.
Odprli lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kurner.
Ponotna službi t lekarnah. — V času od 14. do 21. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-Kurner.
Pri otrokln se ob bljuianju In poletni driski
izkazuje kot izborno živilo Kufeke-jeva moka za otroke brez mleka na vodi, ker v pravilni razmeri obsega sestavine materinega mleka in je torej tudi primerna za izključno prehrano otrok. Beljakovina te moke je neugodoa podlaga za razvitek organizmov, ki dajejo povod driski in to torej bolezen ustavi.
Moll-ov Seidlitz-prašek
je za na želodcu trpeče neprekoaljivo sredstvo, katero ima prednost pred  vsemi dragimi drastičnimi Čistil, kroglicami in grenčicami.
Cena orig. škatlje K 2'—
Ponarejanje se sodaijsko zasleduje.
Moll-ovo Franc, žganje in sol
za ribanje života. — BoleJine olaJSujoCe in okrcpCuCjoCe sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlanjenju vsake vrste. Orijr. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah '< in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I.
Tuchlauben 9.
Zaloga v Gorici v  lekarnah: (t. Oristofoletti,
L. Gliubich, A. Gironcoli.
Trgovsko - obrtne In gospodarske vesti.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur" V Ljubljani. — V službo se sprejme: 1 poslovodja, 1 knjigovodja in korespodent, i potnik, 2 kontorista, 8 pomoč, mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 2 pomočnika ma-nufakturne stroke, 4 pomočniki železninar. ie stroke, 1 pomočnik modne iu galant. stroke, — kontoristinja, — blagajničarka, 5 prodajalke, 5 učencev. — Službe iščejo : 4 poslovodje, 5 knjigovodje in korespondent, 2 kontarista, 14 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 4 pomOvVu modno in galant. stroke, 8 konto-ristinj, 4 blagajničarke, 8 prodajalk. — Posredovalnica posreduje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini.
Po tobakamah prodajajo zlasti na deželi poleg tobaka, smodk itd. tudi druge reči, ki pravzaprav ne tičejo v tobakarno. Sedaj je določeno, da ob nedeljah se po tobakarnah ne sme prodajati takih rečij, razven v urah, ko so odprte prodajalne, ki prodajajo take predmete.
Živinski trg. — Na živinskem trgu je bilo v četrtek 495 glav goveje živine, 6 konj, 400 prašičev.
Občni zbor društva krčmarjev v Gorici včeraj
popoldan se ni mogel vršiti, ker je prišlo le 30 članov; potreba pa jih je za občni zbor 35. Kuhinjsko iOlO namerava otvoriti v Gorci zavod za pospeševanje obrti. Pouk bi trajal od 18. septembra do srede julija prihodnjega leta.
Razgled po suetu.
Državni Zbor. — Zbornica je 11. t. m. nadaljevala prvo čitanje računskega provizorija. Posl. Ofner je zagovarjal reformo kazenskega zakona, preiskovanega zapora in preiskave. Posl. Beer je priporočal več socijalno - političnih reform ter je konečno v imenu svoje stranke izjavil, da bo ista glasovala proti pro-vizoriju. Posl. Wolf je naprej govoril o zahtevi Čehov po protokoliranju uenemških  govorov.
Češki obstrakclji v parlamentu bi češki Nemci odgovorili z obstrukctfo v češkem deželnem zboru. Na to je bila razprava prekinjena.
Čehi so interpelirali glede ustanovitve češkega vseučilišča v Brnu. Zbornica je včeraj nadaljevala prvo čitanje proračunskega pro-vizorja. Češki soc. demokrat Nemec je na-glašal, da soc. demokratje ne poznajo nacionalizma in nikake razlike''fatalizma*, ko se gre za pravice delavstva. Tresič je kriti-koval dogodke na Ogrskem. Prihodnja seja v torek.
Ogrska poslanska zbornica je odgodena do 10. oktobra t. 1.
Jezikovno vprašsnje v parlamentu je rešeno tako, da ima češke govore v zbornici ekscer-pirati poseben uradnik; priobčijo se v držav-nozborski korespondenci. -- Jugoslovanski klub je izrekel svoje obžalovanje, da ga češki klub ni povabil na sodelovanje glede jezikovnega vprašanja. Kje je slovanska solidarnost?! Tam, kjer treba, je ni l
Trije samomori v Trstu. — 20-ietna Marija
Telfernik, v službi v neki mlekarni, je pila strup. Zastrupila se je tudi 21-letna Matilda Skok iz BaČa pri Postojni, ker je bila že dlje časa brez službe. — Iz morja so potegnili truplo nekega 50 let starega moža.
Velik požar v Dolini pri Trstu je uničil hišo, hlev in dve klanici župana Pangerca. škode je okoli 20.000 K.
Kdo |e umoril izvoščeka Praznika v Trstu, se
še nič ne ve. Policija poizveduje, ali zločinca še ni izsledila. — V službo policije uvedejo tudi v Trstu pse, kakor so že povsodi po večjih mestih.
Nov zakon v zaščito Izseljencev. — Dunajska
„Zeittt poroča, da je v ministerstvu za unanje stvari pripravljen načrt novega zakona v zaščito izseljencev. Ta načrt se predloži zbornici na jesen. Sestavljen je na isti podlagi, na kateri je bil oni pred leti. ki ga je bila predložila vlada, o katerem se pa ni razpravljalo. V novem načrtu so vzete v obzir tudi reforme industrijalnega zakona.
Adolf Fey
urar in opttker
na voglu Tekališfia Frana Josipa in Via Leoni
V GORICI Vaprejema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst.
Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst
—— in optičnih predmetov. -------
Za vsako uro se  jamči  1  leto
Gumasto blago
Strjenje krvi itd. zdravi; P. Ziervas, Kal k pri Kolinu št. 244.
Gospa G. v M. piše: ,Oaše sredstuo mi je hitro pomagalo.1',
higijensker kimrgiške in tehniške gumaste cevi vseh vrst, povoščeno blago in linolej, kilni pasovi, pasovniki, nogavice za krčne žile in pa
4|-vsi predmeti za bolniško postreže o 4«
M. QAl
Trst, Corso 4. Gorica, Corso Vtroi II.
{ Lekarna Cristofoletti
l               v Gorici.
ŽELODČNE KAPLJICE
2 inamko sv. Antona Padovanskega-
Zdravilna moč teh ( kapljic je neprekosljva. , — Te kapljice vrodiijo i redno prebavljanje, 6e se jih dvakrat na dan < po jedno žličico popije. ( OkrepG pokvarjeni že- ' lodec, storo, da zgine !
(VM.ten.iitn.mk.).  ? fcratt.em (iRBU 0D10-
ttoa in j životna jenoat (mrtvost). Te ( kapljice tudi store", da človek raji je. ,
Cena steklenici 60 vin.      '
Grisiofoleiiijcva pijača iz kine
in   5dId7u   najboljši   pripomoček    pri 111   miMCt zdravljenju s trskinim oljem.
i Ena steklenica stane 1 krono 60 vin •v*«o>»
Zahuala.
O priliki prebritke izgube našega  nepozabne^* soproga, očeta, tasta, deda oziroma brata gospoda
Alojzija Božič-a
se najsrčneje zahvaljujemo vsem onim, ki so nam v težkih urah na kateri!? oii način izrazili svoje sočutje. Častna dolžnost nam je posebej se zahvaliti za trud in skrb zdravnikoma dr. Weinleehnciju in dr. Thomi. Zahvaljujemo se slavnemu veteranskemu društvu, gg. c. kr. gozdarjem za častno spremstvo in prekrasna venca in vsem prijateljem in znancem za izvanredno prijaznost in sočutje, da so spremili preblagega pokoj aika do hladnega groba. Bog vsem stotero povrni!
V GORICI, dne 13. julija 1907.
Žalujoči ostali.
Zalogo vina in žganja
ima T. pl. MADEVSKI v Solkanu it 326 pri mitnici blizu novega kolodvora
V zalogi ima V veliki Izberi domača, vipavska, briška, furlanska, istrska in dalmatinska vina kakor tudi domače in istrsko žganje zanesljivo pristno. — Na zahtevo pošiljam uzorce vina in žganja. — Naročila pošiljam tudi po železnici in v Gorico in bližno okolico s svojim voznikom.
""¦¦'-"    Postrežba točna In cene zmerne.  ^==
Se priporočam gg. trgovcem, gostilničarjem in zasebnikom.
Spoštovanjem                                                                  $|
T. pl. Madeyski.   g
¦»¦    Naslov pismom: T. pl. MadejrskI, Gorica IV.   ~WC        jjŠj
J Trgovski dom
V Gorici
s~ tvrdka 5S
Pregrad & Černetič
prodaja vse poletno blago
Batiste Satine t in Kambrike ^
Steckenpferd-
liljino mlečnato milo
Bergmanna & Komp. v Draždanah in i> Hišni ob babi
je in ostane — glasom vsak dan novodošlih priznanj — najboljše medi-cinalno milo proti pegam;  ono ohrani kožo  nežno,  mehko in rožnato. Na prodaj po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah. — Cena 80 vin. za komad.
kot poprej.
Vsaki teden novi uzorci. v
Uzorci se pošiljajo zastooj na vse strani.
+ Julij Reddersen +
! Via Giosue Cardueci št. 23. — Telefon št. 813 -         v TFstu. =
Kirurgični predmeti, ortopedični aparati, moderci, umetne roke in noge, brglje, pasovi za kilo, elastični pasovi in nogavice, elektroterapevtične priprave aparati za umetno dihanje.
Zaloga prippa^ za obveze, izddl^o^   iz  §uti)ija   it)   oepi*ett)očljf^e§a  sul^nt.
Pozor!!
Lep sveži Špel* debel kg 7o kP kakor tudi fini prekajeni šp(,}, izvrsten za surov jesti, dalje fine Šunke kg 95 kr. ter jy. vrstne kranjske klobase mzp0. šilja od 5 kg naprej
mesarija — Ijnljan.
Poprava in komisijska zaloga dvokoles
Pri
BATJEL-U
Prodaja tudi na mesečne obroke.
Ceniki od Waffenrad, Dtirkopp-Diana itd  franko.
se nikjer ne vdooe šivalni stroji in koleu, toda po jako nizki ceni, pa se vdobijo pri meni od najboljših tovarn in po najnovejši izdelbi. 2a vsak stroj se Jamči po več let ter je vsak pred pošiljatvo preiskusen. Naročite si takoj cenik kojega dobite zastonj pri
Svoji k svojim!
Narodna tvrtka
fl. Primožič,
T najem se oJI gostilna bo^cdco Rebolj«
niu                                 .                   v Kranj«, Slavni trg,
!    uUlKullU                          zaloga šivalnih strojev in koles ter zastops
ieta  nheaaa    Q    cnho   w   nritlift«    in   huhinin                  ==  gO(U>eilih  a?tOmatO?.  ==¦
priporoča svojo delavnico
(rorica, Gosposka ulica št. 13.
Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči.
Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom.
POTNIKI V AMERIKO
Pozor!
Pozor!
Kdor boea dobro in hitro potovati ¦ francoskimi parobrodi fes Havra t Ameriko, naj pifia pred odhodom od doma sft pojasnila na nafto
:zzzz^====z=zz==z=: najstarejšo firmo —
Zwilchenbart, Basel (Švica) Ccitnibataphitz 1
Za dobro In hitro ekspedlcljo se garantira.
ista obsega 3 sobe v pritličja in kuhinjo, 3 sobe zgoraj, podstrešje, dvorišče, hlev, dvorišče za kroglanje, vrt in druge shrambe.
T bližini je studenec za pitno vodo. natančen  naslou  pove   uprauništuo.
Pozor!
Flouost!
Jnion delicat pecivo!1'
Z firmo naročnika; po 4, 10 in 20 vin. za prodajo. Gostilne, kavarne itd. dosežejo s tem velikanski vspeh delajo zase reklamo in dobijo 40% popusta. — Union vaniliziran sladkorni prašek kg 1 K 50 vin. Union piškoti za trgovce po 2 vin. za prodajo 150 za 2 kroni.
Razpošilja:
Tovarna za  Union  skladkor Kranj.
Pred uporabo.
Po nporabl.
3az sem srečna.
Grem Risolin
je Beprekosjjivo sredstvo proti pegam in sojedcem. Najbolj prizadeta koža postane v najkrajšem tm cvetoča in čista, kar je poskusilo Že tisoče d« in gospodov. Cena lončka K 5*— Zdravniško priznano it priporočano sredstvo. — OdpoSitta proti uaprej plačilo, ali proti povzetja. Specijalna tvrdka za kosmettki
H. WelS9,   Dunaj IIV/3      K.
Postavno zavarovano!
Vsako  posnemanje  se  kaznuje! Cdino pristen je samo
Thierry-jev balzam
z zeleno nuno. 12 malih ali f> dvojnatih steklenic ali 1 velika specijalna steklenica   s   patento-
vanim zamaškom K 6*—-. Thierrv-jevo Centifolijno mazilo proti vsem, Se tako zastarelim ranam, vnetjem, itd. 2 lončka K 3'60 pošilja le proti predplačilu zneska ali oovzetjn.
Obe domači sredstvi sti najbolji, povsod znani in starodavni.
Naročila naj se naslovi: Lekarna A. Thlerrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini.
Zaloga skoro  v  vseh lekarnah.  Brošure s   tisočerim. originalnimi zahvalnimi pismi zastonj, in poštnine prostio
AlIeinechferBalsam
M te ScbtZMStMpttHtki tfu
A.Thierry in Pftjrada Mg«bltsrt-5wirtfw>.
Pred uporabo.                  ax         P« oporabi.
voda za prša je povsod v porabi pri dekiic&h io &n%" s slabo razvitimi prsi. ali i?a pri CJiih. katere k> otročji postelji izgubila prša.                           ., .
TisoCe priznanih pisem  o sijajnih uspemi j« na razpolago.                                                .
Cena steklenici z natan-Jnim pojasnilom K o---'-Razpošilja proti naprej plaCiln, ali proti po««,« Specijalna tvrdka za kosmetiko H. Wels8, Dunaj, XlV/8 SeschshanajK.
SVETOVNO  ZNAN!
FERNET-BRANC
BRATOV   BRANCA   Y   mCANU
Jedini lastniki načina za Izdei    nje,
je najhoii učinkujoča želodčna greisčica svetuj
Neizogibno potrebno v vsaki <lrvJ.hu! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v    mki kavarni
Se dobiva v vseh lekarnah.
Najboljše zdravilo proti
Se dobiva v vseh lekarnah
- REVMATIZMU in PROTINU -
It   llbni*   Codins   Me>laa T ^Biu v lekarnah Rafaal flodlna, lekarna „Alla Nadonna dali« Saluta" pri Sv. Jakobu p Joalp Bodlna, j«   IMN    OIIHHl   u^mrmm „AII« laaa", Via dal FaraaCo 4. 1=======      mm iMUfilM K Iti. Ii f nit §• if r«ia«IU|i m»J >igo 4 itfkltaidt prall povnlji ¦!! aipr«| poaluim »¦•ekorn I T- proMo poltnlat