t m «I | II A I ♦ ^Mra MBF^ Tk- k— V :. . ^ I j M M ■ ŠM I i lMU«d three times a week ff" uo^^c. i .T;..! t ■ lAVTi I Wfc I iT vm II IT A II I I Nidi 250.000 b ov«ni«m in United I ■ ■ ■ ■ M m S m ■ ■ ■■ V ■■ V ^r WH. HTH^HRH^BPn HA • I llftlCttl (jrirati of Hi> SlnM I HE|| mlfT. ftTei. i""lHt f^rriifi. I ^^Jl^j Ul JI I j^J^^ jC III I I^JV ^ ^B nienSecietieT andOrfloL i! j* ,,'-- '--'-,,'______t-'-,TT.F ' 'V'' . P ^: ' tf | ......i1 1'" ,"",' t* ^^^Bpj^ "J1 "' ___________VISEN ZA SLOVEN __ ___________ _________________ _L k i_'_^_'_H O. WEDNESDA , DECEMBER__O_._VOL. XL Dr. Liebkaecht odklanja mir z zavezniki, zahteva nadaljevanje klanja narodov ' Pariz, 10. decembra. Karol H|iebknecht, vodja nemških Hpikalnih socijalistov se je Hanes Izjavil: "Mi neCemo miru z zavezniki in pričaku-Kmo, da bodemo strmogla-■§. sedanjo nemško vlado te-Bom prihodnjih štirinajstih ■bij." Ta brzojavka je dospe-H iz Zurich a, in glasom te Htojavke je po glavnih uli-Oah Berolina nabito tiskano MOvelje vsem prebivalcem, Bft preženejo sedajno nemško, Ecijalistično vlado in izroče Klado v roke nemških boljše-ftikov. V Berolinu je progla-fifeno obsedno stanje. Dvesto-dvajset oseb je bilo ubitih v Kerajšniti bojih po ulicah in Ha tisoče je ranjenih. Vlad-Ete čete in boljševiki so v Hitrem spopadu vsepovsod. Amsterdam, 10. dec. Gla-paojn poročil ki so dospela Kpi, je revolucija v Beroli-pflu in okolici popolna. Glav-pia nemška armada, ki je pri-i|)a iz fronte, je naredila sv poročaj Kcžično iz parnika George Washington, na katerem se Elhaja predsednik. Njegov Hfck je namenjen na dan 23. Ihrembra. Papež bo sprejel Hpsednika v posebni avdi-feci zajedno z državnim taj-fikom, kardinal Gasparri. Na krovu parnika George Washington, 10. decembra, brezžtCno poročrto. Predsednik Wilson se ne bo osebno udeležil mirovne konference, pač pa bo v ozkem stiku z ameriškimi delegati na mirovni konferenci. Kot je skle njeno, bo mirovni konferenci predsedoval najbrž francoski ministerski predsednik Cle-menceau. Clemenceau bo predsednik konferetice iz spoštovanja napram Franciji, ki je toliko trpela v tej vojni, in ker se mirovna konferenca vrši na francoskih tleh. Predsednik Wilson se je ponovno- izjavil, da se morajo vse seje mirovne konference vršiti javno, da imajo vstop vsi zastopniki časopisja, in da lahko kritizirajo delo mirovne konference. Seveda je treba gotove stvari ! ohraniti tajne, toda vsaka j važna stvar, ki se tiče bodoč-! nosti tega ali onega .naroda se mora po predsednikovem mnenju javno razpravljati. Predsednik ima mirno potovanje. Sinoči je bil navzoč pri veselici, ki so jo priredili mornarji na krovu. > Moštvo ga je navdušeno sprejelo. --- r Jugoslovanski kraji zjedinjeni s Srbijo ___' rt. ..; Vv iington, 10. dec. A-vlada je dobila od ev, Hrvatov in Srbov ej spadali pod avstro-monarhijo, uradno 1q, da je namen Slo-Hrvatov in Srbov se s kraljevino Srbi-io jugoslovansko dr-itera država bo odlo-htevala, da Italijani ma zapustijo vse one ranske kraje, katere i po avoji armadi okii-Državni oddelek a-vlade je dobil ura-Bt od princa Aleksan-od Jugoslovanskega ega Sveta v Zagretega je podpisalo Frtac Aleksander se Ddnega ^veta v Za- grebu za parlamentarno jugoslovansko vlado, ki bo imela sedež v Bel gradu, dokler se ne skliče ustavodajna jugoslovanska skupščina, ki bo sklicana skupaj šest mesecev potem, ko bo sklenjen in podpisan mir. Slovenci in Hrvati v bivši avstro ogrski monarhiji so se tesno združili z Srbijo iz vzroka, da postavijo lahko toliko močnejšo fronto napram Italijanom. Srbija bo na mirovni konferenci mnogo upoštevana,, dočim prč-bivšim podanikom avstro vladujejo Italijani napram ogrske monarhije. Srbija se je zavezala braniti jugoslovansko ozemlje napram italijanskim pretenzijam 'O , . Vsi rojaki * ameriški armadi, ki prihajaj« domov, dobijo svoje delo Vse clevelandske tovarne, pisarne in delodajalci so pod. pisali izjavo, da bodejo nemudoma preskrbeli delo vsem vojakom, ki se vrnejo iz bojišča ali pa iz vojaških taborišč. Kjer bo le mogoče, dobijo vojaki svojo prej-njo službo nazaj. Dekleta, ki so dosedaj opravljala mnogo moških poslov, bodejo morala pustiti svoje službe in se vrniti k hišnim opravilom. Načelnik državnega urada za delavsko posredovanje, Mr. Arndt se je izjavil, da botdfr bodočnosti se vselej gledalo, da dobijo v prvi vrsti delo . oni, ki so šli tekom vojne k vojakom, ker je vlada dolž- > na borilcem svobode preskr- ' beti dobro življenje. Toda ob- ' jednem vlada izjavlja, da do- ( sedajni delavci ne bodejo odpuščeni od dela, kjerkoli bo 1 to mogoče, ampak če se žen- 1 ske opravijo iz industrije, da 1 bo/dovolj dela za vse. Kakih]1 1000 delavcev je bilo odpu-i1 ščenih od dela pretekli teden, j( toda so dobili šlužbo drugje.', Vlada bo vzela v svoje roke vsako delavsko posredovan- i * je. —Dr. Slovenec št. 1. SDZ. ' je zvolilo sledeče uradnike: 1 John Gornik predsednik, A. f Oštir podpredsednik, Frank 1 Zorich tajnik, James Mali za- 1 pisnikar, Fr. Osredkar bla- * tajnik. Nadzorniki: John ( ulič Ignac Smuk, L Ogrig.U —Dr. Delavec, 51/SDPZ. ( je zvolilo sledeče uradnike: j Predsednik M. Luknar, pod- ' predsednik J. Terbižar, taj- ! nik John Zaletel, blagajnik,i J John Prostor, zapisnikar Fr>! Strehovec, nadzorniki: Fr. Klemenčič, J. Vidervol, Mary ] Poznik. ' ' -—Umi1! je Jakob Bobnar, star 35 let, doma iz Šmartna I} pri Ljubljani. V Ameriki je ! bival 6 let. Bil je član društ. 1 Lunder Adamič, ki mu je pri- x redilo zadnji sprevod v torek 1 dopoldne. Ranjki zapušča v j starem kraju soprogo in dva otročiča, katere že ni videl jJ §est let, in žena ter otroci bo-'J dejo zaman čakali, kdaj se 1 vrne iz Amerike. Influenca ' mu je pretrgala nit življen-j nja. Naj počiva v miru! —jOkraden je bil na ulični železnici George Kuhar za svoto $270.00. Žepnih tato-vov je na vsaki kari polno, j policija je zaprla od nedelje naprej 24 sumljivih ljudi. Rojaki, ne nosite denar s se- ; boj, posebno ga ne nosite v žepu zadaj na hlačah, ker na onem prostoru imajo tatovi najlepšo priliko, da vas spravijo ob denar, ne da vedeli kdaj. Nosite denar na banko, kjer ga dobite kadar ga hočete. —General Foch, vrhovni poveljnik zavezniške armade pride brez dvoma v Cleveland. Col. Myron T. Her-rick je dobil od vojnega oddelka naznanilo, da pride maršal Foch v Cleveland, in mesto se Že sedaj pripravlja, da dostojno sprejnie načelnika zmagovite mednarodne armade zaveznikov. —37 roparskih napadov se. je pripetilo v Cleveland!! tekom zadnjih treh dnij. En policist je bil zaboden z nožem in 52 oseb okradenih za svoje denarje. Največ napadov ae pripeti na Hamilton ave. okoli 0 do 12. ceste, kjer so roparji navadno strni zamorci. —Brzojavka iz Ljubljane, katero prinaša ameriško časopisje poroča, da prihodnji n.i.i.L -Ji J. ..t.L i« Četrtek odide *>rvi vlak te PERMlfr. Published and distributed under permit No. l9 autl»-erised by tke Actcf Octeber 9th, 1917, ob Me mt the Pest Office ef Cleveland, Ohie. £ By order ef the Preside^ A. S. Burleson, Pollster Ceneral c Ljubljane direktni v Gene- i vo, Švica. Ta vlaklz Ljublja- 1 ne bode pod npizorstvom t Ameri kancev. ■ c —Walter Poupi 7004 St. ( Clair ave. je v tnk pobeg- j s nil v Adamovi olwt iz Car-!I negie bolnišnice K begal po r ulicah skoro pol « v veliko1 g pohujšanje. Policiji ga je ko-j p nečno prijela. P2 jega stanovanja v drugem i nadstropju, postavil teško že- i lezno peč, mizo in stole pred vrata, nakar je poiskal^ britev in si prerezal vrat. Med- , tem pa je njegova žena ob- J vestila policijo o njegovih ^ namenih, in policija je pri- j Šla nemudoma, toda ni mogla < v sobo/ ki je bila zabarikadif| rana. Policisti, ki so stali pred vratmi so slišali v sobi, kako zdihuje Karry v smrtnih bolečinah. Prosili so ga I naj jim odpre, da mu poma^ gaj o, toda Karry je klical hudiča in Votil policiste naj gredo svojo pot, ker hoče umre-| ti. Ko so dobili policisti pomoč in s?a dospela na lice mesta dva ognjegasca, se je stvar obrnila na bolje. Og-njegasci so pihali poper sko-!zi luknjo v klučavnici v sobo, z namenom, da prestrašijo Karrya, toda veter je pihal nasproti ognjegascem, in poper je sili v oči policistov in ognjegascev pri vratih. Ko-nečno so dobili lestev, s pomočjo katere so priplezali pri oknu v stanovanje. Sedaj se je začel boj. Karry ni hotel nobene pomoči, ampak se je pol ure bojeval s policisti in jih rotil naj ga pustijo umreti. Po preteku pot ure so gai premagali in odpeljali v bol-j nišnico Fairview, kjer je tako divjal, davje mnogo drugih i bolnikov postalo nervoznih, nakar so ga odpeljali v City Hospital. Zdravniki so se iz-1 javili, da bo umrl. 2ena sel je izjavila, da je Karry obu-1 pal nad življenjem radi sla-: bega zdravja. ! —Prohibicijonisti se pečajo s predlogom, da bi državna postavodaja upeljala državno policijo v državi, Ohio, da bi se postave napram opojni pijači toliko točneje spolqovale. —V Cleveland Je dospela Mrs. Ethel Smith, tajnica narodne ženske unije, kije poteguje^ za ^ j i: •' ' € - ' 4 A:' U > ..tii» I ženske obdržijo svoje delo i pri ulični železnici, radiče-jsar so moški zaštrajkall pred lenim tednom. Mrs. Smith se I je izjavila, da so ženske ravno tako upravičene delati pri vseh delih, kakor moški. —Samo 130.000.000 galon žganja se nahaja še v skla-diš ičhZjedinjenih držav. Del nice kompanij, ki izdelujejo žganje so jako padle. Davki , katere je vlada dobivala od žganja, so skoro neznatni. —V kratkem bo mogoče, da si bo skoro vsakdo kupil zrakoplov. Kakor kupujejo ljudje danes "Forde", tako bodejo kupovali v bližnji bodočnosti "Ford zrakoplove". Capt. Martin James pravi, da j se pravkar izdeluje "zračni Ford", ki bo lako naredil 22 'milj pota v zraku na eno galono gasolina, ki b$ lahko | pristal in priSq) na zemljo ' kjerkoli je le par kvadratnih | čevljev prostora. Nove metode v zrakoplovstvu so pri-, Sle na dan, in novi zrakoplov se bo lahko stisnil skupaj kakor "baby buggy", kadar se ga nese na karo. Dolg bo |samo 18 čevljev ter tehtal j "samo" 350 funtov komplet-: no z motorjem, in naredil bo 137 milj na uro. Veljal bo k ! večjem $1500, poleti, namesto da t?i se vozili v park z avtomobilom na sprehod, bo- plov in se vozili blizu lune in zvezd ter preiskovali neznane kraje nad oblaki. Da, na svetu je danes vse mogoče. —Dr. Slovenske Sokolice so zvolile skoro ves stari društveni odbor, razven bolniškega odbora. Društvo je tudi sklenilo darovati $15.00 S. N. Domu za božično darilo. Na gorenji sliki vidijo naši čitatelji sliko Louis Drenška in njegovega prijatelja. O-braz na levi strani slike je fotografija pokojnega Drenška. Marca meseca je odšel | Louis Drenšek na francosko i bojišče kot ameriški vojak. Se septembra meseca je pisal svojim starišem, ki stanujejo na 1123 Addison Rd. da je bil že šestkrat zaporedoma v najhujšem ognju in I napadu, ,ne da se mu kaj hudega pripetilo. Prišel je vselej Mrav iz ognja. Toda pri 'sedmem napadu ga je pogodila kroglja Hunov in oble-žaTje na bojišču. Bridka zgu-ba je to za stariše. Louisa in Jozefo Drenšek, toda svobo-. da Je zahtevala svoje žrtve, brez teh bi bili sužnji temnih j sil. Ranjki Louis Drenšek, Id je umrl junaške smrti na bojišču, je bil star lele 24 let. Naj se tudi njemu ohrani časten spomin bojevnikov svo- ■ ■ i < hi 'fr [£■. .'■; ' ' Kajzer je obupal nad življenjem in se hote| končati. , . .'»hk* -'"i ... ilfetofti ■>'-' 'v*■ v:t, " wRMffiiiSSE^H^H Kodanj, 10. decern. Leip-ziger Tagblatt poroča, da je kajzer obupno poskušal vzeti sam sebi življenje, toda se mu ni posrečilo. Neki štabni častnik, ki se je nahajal v času poskusa samomora v neposredni bližini kajzerja, poroča da je bil sam ranien, ko je skušal preprečiti kaj-zeriu, da se ne ustreli. Isti štabni častnik pripoveduje, da je kajzer zadnje čase ja~ ko zamišljen, da neprestano študira svojo usodo, da je neprestano bolan in ga morajo noč in dan čuvati, da si sam ne vzame življenja. London, 10. dec. Dva nem ška izvedenca mednarodne postave sta dospela k kaj-zerju, da spišeta njegov življenjepis, katerega bo kajzer sam narekoval. Glasoma poročila iz Amsterdama, namerava kajzer ta življenjepis izročiti mednarodni sodni ji, ki 4)o sodila njegova dela, kot v svojo obrambo, da namreč on ni kriv, da se je vršila svetovna vojska. Bivši kajzer je zavrgel vsako vojaško uniformo in hodi v civilni obleki okoli, dočim druga poročila naznanjajo, da je bolan na influenci. Zavezniške vlade čakajo, predno kaj u-krenejo glede bivšega kajzerja, da dospe Wilson v Francijo, nakar se bo razpravljalo 0 kajzerju. Jamestown, St. Helena, 10. dec. Otok sv. Helene se pripravita, da postane prihodnje dosmrtno bivališče nekdanjega kajzerja. Na tem o-toku je bil interniran Napoleon od 1815 do 1821, ko je umrl. Tudi znani burski general, Piet Cronje, je bil interniran na tem otoku. Otok sv. Helene leži v sredini morja, 700 milj od vsake druge zemlje. Odkrili so ga Portu- 1 galci leta 1502. Amerika ne sprejme nobene prošnje Nemcev ali Avstrijce? Washington, 10. dec. Vlada Zjedinjenih držav je vče-; raj poslala obvestilo nemški in avstrijski vladi, da ne pričakuje nobenega pismenega sporočila ali kakega druze- razverr če nemška in avstrijska vlada zaiedno sporočite vsem zaveznikom kaj zahtevajo od zaveznikov. Državni oddelek ameriške vlade se je izjavil, da dobiva vsak dan mnogo brezžičnih brzojavk od nemške in nekdanje avstrijske vlade, poleg mnogo pisem potom švicarskega in švedskega poslani- 1.1 i štva. Vlada ameriška smatra vsa ta avstrijska in nemška sporočila za brezpotrebna, ker ameriška vlada ne .iiore ničesar odloČiti sama za sebe, dokler se ne vrši mirovna 1 f , . A fcj^Mtitl I J povdarja, da sedanja avstrijska in nemška vlada nimajo pravice pošiljati note ameriški vladi, če jih ob istem času ne pošljejo tudi Angliji Franciji, Belgiji in Italiji. Ameriška vlada se v bodoče ne bo ozirala na nobeno nemško in avstrijsko noto, če slednja ni bila sjporočana ob istem času ostalim zavezni-a kom. 3 t'-/ r^&jpttmm Grof Czenin izjavlja, da je kila Avstrija prisiljena nadaljevat vojno. Dunaj, 10. dec. Grof Czer-nirt, bivši avstro-ogrski zunanji minister, je povedal da-' nes napram zastopnikom a-j meriškega časopisja, da je bila Avstro-Ogrska prisiljena I vztrajati v vojni, dasi se jej obupno trudila, da se reši j Nemčije in preneha z vojno, i Se več, avstro-ogrska vlada je ponudila nemškemu kajzerju najbogatejše province ( petroleja in premoga v Gali-j ciji, če nemška vlada dovoli, da se Avstrija umakne iz vojne. Avstrij ska vlada je le zahtevala kot proti-uslugo, da se Nemčija odpove Alza-ciji in Lotringiji, in da na ta način zadovolji Francozom in preneha z vojno. Nadalje se je izjavil grof Czernin, da nemška vlada ni nikdar hotela poslušati avstrijskih nasvetov za mir. Načelnik nemškega generalnega štaba, Ludendorf, je neprestano grozil Avstriji in s* Je celo izjavil, da bo Nemčija napovedala Avstriji vojno, če Avstrija odneha z vojno napram zaveznikom. Grof Czernin pravi, da je vsak avstrijski poskus od leta 1917, da bi Avstrija sklenila mir, spodletel na nemški trdovrat- ^croiinf 10« dcc« N CJDŠICS ^MmI* iiwcnskopniJc€f ki j nemške vlade glede podaljšanja premirja. Nemčija dosedaj še ni izpolnila vseh točk, katere je priznala, ko je podpisala premise, i Washington, 10. dec. Glasom sporočil iz Poljske je | bil predsednik Wilson imenovan častnim doktorjem u-niverze v Krakovem. Po celi Poljski se je ustanovila Liga, katere namen je pospeševati ! prijateljstvo med Amerikanci in Poljaki. Kodanj, 10. dec. Grof C*-rolyi, novi predsednik ogrske neodvisne republike je včeraj skušal sam sebe usmrtiti, kot poročajo brzojavke iz Ogrske. Grof Carolyi je postal nezadovoljen nad političnim položajem, ki se razvi-ija na Ogrskem. Mnogo uradnikov ogrske republike je odstopilo. Washington, 10. dec. Tajnik zakladnice, McAdoo je danes naprosil kongres, da sklene postavo, da smejo Zje-dinjene države tudi zanaprej pOSOjCV iti 1)1 V§IH1 2SVC2HI najman j^^ldru go^ mibjardo^ Dosedaj je Amerika posodi- »fii j .t, i M j If IZHAJA V PONDKUBK, SREDO IN PETEK. NAROČNIN Ai JSa AmmriKo - C/**/* po poHlf+AO JLa Exfropo - I Vosamtmna H+t>UKfl - «ut nr. «t?AvaVa? " ''^^"nT^oIuo nuwuwopi.Miiwiirii EDWARD KAUSH. Publisher ' £01/75 /• ^ I. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Red ^ 25.000 Sbraais ii the City of CUfclwd and elsewhere. Umtisaf rites ob reqaeit Ai^ricu ■ tyritForeip ia linguage only « xiWr/rrri matter January 5th 1909. at the pott office at Cleveland, QUo under the Act 4 March 3rd, 1879*__ I NO. Potreba narodnega delovanja. < S sklenitvijo premirja so nastopile za izseljene Jugo- ti slovarie naloge in dolžnosti, i; katere treba popolnoma n izvrSiti in katerim se mora c odzvati vsak, ki ima sploh s zavednosti in čuta do svoje z domovine. Izvršiti jih j« tre- i ba toliko popolnejše, ker se < pojavljajo 2e novi sovražniki ; naše svobode in zjedinjenja. i S svojo vstrajnostjo, od- i ločno borbo in s svojimi žrt- r vami so Jugoslovani v domo- n vini izvojevali s pomočjo za- n veznikov prvi del zmage, ko si jim je zagotovljena na prin- k cipu samoodločevanja naro- C dov popolna svoboda in ne- d odvisnost. Prekinili so vse * zveze z Avstrijo in Ogrsko z ter upostavili lastno začasno H narodno vlado, ki ie prevzela vso upravo naSih dežel v svo- d je roke in katere program je ti svoboda, neodvisnost in zje- j( dinjenje vseh Jugoslovanov, ir ne oziraje se na dosedanje ži državne meje, ter zastopstvo n na mirovni konferenci. ir Uresničene so sedaj sto- n letne želj« in težnje našega narodi; izpolnjena stremljenja, ki niso nikdar zamrzla v srcih Jugoslovanov, niti v času najtežje usode. Jugoslovani vstajajo k novemu življenju, da si "sami volijo vero in postave" v svoji svobodni državi. Otresli smo se svojega največjega sovražnika iznebili njegovega težkega jarma za vedno, kajti Avstrije danes ni več. Jugoslovanska ideja je zmagala popolnoma, toda ttreba je, da branimo to svojo zmago pred vsakim sovražnikom, da jo napravimo trajnim, kajti nevarnost Se ni prenehala za nas. Bolj kot kedaj prej, Je po- J trebno danes, da stojimo na * straži, da branimo svoje pra- < p vice in svojo zemljo, in to ' pred onimi, ki so bili dose- j daj naSi zavezniki proti Av- i striji. Znova je sedaj vsplam- ; tela pohlepnost tujcev po na- i Sem ozemlju, da se okoristijo na naSem narodnem te- I lesu, da nam ugrabijo živ- i ljenjsko neobhodno potrebne dele naSe teritorijalne celote, j Oprezni pa moramo biti tudi napram onim, ki nam ho čejo usiliti svojo vlado, katerim ni za enakopravnost 1 vseh treh vej jugoslovanskega naroda, temveč za nadvlado enega dela nad drugima dvema. Pokazali so zlasti v zadnjem času, da delujejo proti ,n?rodu, da so proti sa-moodločevanju celokupnega naroda, da so proti zjedinje-nju na enakopravni podlagi. Volja celokupnega naSega naroda mora biti merodajna za nas vse in vsakega. To ?o dokazali tudi naši narodni j voditelji v Ameriki s svojimi svečanimi izjavami, s katerimi se odrekajo vsemu.; itar hoče in kar bi moglo preprečiti svobodno izraže-nje in odločevanje jugoslovanskega naroda in v kate- Jugoslovanski Narodni« Svet predstavnik narodne wlje in edfifi po narodu in iz na- odloči * vseh narodnih za- "avštrijaštvu", odpadli pa so .tudi postali neutemeljeni vsi izgovori, da delujejo naSe narodno-obrambne organizacije za monarhijo in za srbsko dinastijQ. Naše organi^ racije, ki so vedno stale na stališču svobodnega samood-očevanja naroda, so z nav-ušenjem pozdravile vest iz icmovine, da je proglaščna ugoslovanska demokratična republika, In mnoga krajevna društva so Že sprejela in ndobrila resolucijo, katero sta predložila na newvorS-ikem zborovanju Don Niko Grškovič in dr. Hinkovič, da se vsi Jugoslovani, ne ^.irrie se na sedanje meje, zjedinijo v svobodni republiki. Razcepljeni smo bili dose-daj, zlasti Slovenci, na znotraj in ila zunaj, porabljajoč tako dragoceni čas za medsebojne prepire. Pokažimo slogo vsaj sedaj, ko nam preti nova nevarnost, in preidimo od besed k dejanjem. i___ Gorenja slika predstavlja ameriSkega vojaka, Slovenca sina družine Kraje na 39. cesti, kjer je pred kratkim umrl oče. Sin John Kraje je narednik v ameriški armadi v Franciji in piSe svoji sestri dne 5. novembra, ko še ni bil mir sklenjen, sledeče: Draga sestra: Prejmi lep pozdrav in naznanilo, da sem Se med živečimi. Odkar sem ti zadnjič pisal, sem doživel mnogo skušenj na bojišču, katere ti povem, ko bo vojna končana. Kolikor morem jaz dognati, bo ta vojna končana, predno pride k tebi to pismo. Videl sem mnogo lepih oiviifij v iej lepi deželi. Ostat sem v Parizu nekaj dnij, in vrjemtmi, to je mesto za ljudi. No ln ko smo Sli iz mesta, sem bil med zadnjimi, tako mi je ugajalo. Tudi tvoje pismo sem prejel v Parizu. Priloženo dobiš sliko, katero era al narediti, predno sem se podal na fronto. Slišal i sem tudi od GorSeta, ki se dobro počuti. Vreme je pre-,'cej vlažno, kar Je Jako neprijetno. Sedaj pa moram kon-/čati, in če ne slišite od mene , kmalu, spominjajte se me in .'mislite, da se mi dobro godi. ,i Sergt John Kraje, J. Co. D. 324 M. G. Bn. tt A. P. O. 762, A. E. F j lj -- |! Imm cMtapaikoT v« konferenco S. N. D. ■ ki »e vrti dn« II. marca 1918 v pwwto-> rib S. N. D. ob 7 JO r. . ^ _ ' H(ZC&r|'r av^Fr^rk^Fa^!""J^l1"* Za dr. Lundor Adami« «0 HHVZ Fr. •. KovaCIB. «10» Carl av«. Loula Tarbal- nlk. 1210 Norwood Rd. a a t t Za dr. CUv. Blovenol 14 8D2 Anton Abram. 126S E. 69 St. John Snldarlifi ! 6220 at. Clalr ave. 7.a dr. Franc« Pr»ieron 17 8DZ. F.- M. Jaklie, «10« J[t. Clalr av«. And. Kranjo, 11811 E. 63rd fil Za dr. Ribnica 12. BDZ. Louls Mer-, h ar lOtffi Addison Rd. Frank Vlrant, . 989 Addlion Rd Za dr. Slov. Sokol John Pokol «011 Bonna av«. Frank Slrohovac »62» St. Clalr ave. : Za' lir. Slovenija. Mik« Luk n ar 510.1 I'rojwur ave. Leo Ardlgal >604 St. t'lalr. Zn dr. Slovenec 1. 5 D Z, Anton Var-' 1 Jan CftIG Honna ave. Jo«lp Kr«m»ar . KI 17 8t Clalr ave. . „ ' Xš. dr. Napredno Slovenke 187 SNPJ, r.vanka Pavlin, R80« Bonna ave, Roal Mayor« 11B0 E. «0 St. Za (lr. Slovan 3 SpZ. Mtke SatkovlP, 1 • 1008 AddlKon R. Ft. Brajer «»12 Carl ave. Za dr. Slov. Sokollce «2 SDPZ Ivanka " Hrhlfrer. «616 Bonna av«. L. Mllavec, 6121 SI. Clalr ave, Vm dr. SVob. Slovenke 2 8DZ. Alojilja Nebular, 1206 E. «0 St. Helen« Perdan, 002« St. Clalr avr. Za dr. Prlmofe Trubar 12» SNPJ Ja-'•oh .lene. 6363 St. Clalr ave. Joelp i Konte, 6216 Glasu ave. Za dr. Vodnikov Venec 147 SNPJ Fr. I <*>s«n, 1184 E. «1 St. Erazen Oorahe, 610» niaa ave. Za dr. Jadrannka Vila 17» SNPJ. Loul .Pečenko, «010 llonna ave. Joalp Fran-ar 6216 Carl ave. Ona druAtva ki Imajo danea aejo naj prec«j po lavolltvl pMIjejo aaatopnlke oa. aaatopnlce na konferenoo. L. MBDVBBBK, tajnik, POLUTOK KRIM. Krimski polutok, dolgo časa pod oblastjo Rusije, je sedaj v turSki posesti. Ta- seveda ni pričakovati nobenega napredka. Poročila naznanjajo, da se Je na Krimu ustanovil nekak koncil, obstoječ iz samih bogatih mo-hamedancev, katerim nače-ljuje neki Said Ahmet. Nemčija je zahtevala, da pride potu tok Krim pod turSko nad-oblast, in Turčija se je z veseljem oprijela te ponudbe. O polutoku Krimu je men-da malo znanega naSim ljudem. Poglejmo kaj in kje je ta polutok, ki igra danes precej važno ulogo. Polutok Krim leži ob severnem Črnem morju. Deloma je jako gorat, divje zaraščen, deloma gol, preprežen s i skalinami. Temperatura se jako menjava, nekje dobiš ze lo rodovitna polja, takoj zraven pa skrajno zapuščen svet Polutok Krim obsega 9700 kvadratnih milj. Včasih so i-menovali ta polutok pokopa-liš&n^citov, katerih grobovi, pozabljeni i n zapuščeni, se{ dvigajo vsepovsod. V kontrast temu se razteza bolj' Kroti južno-vzhodnem koncu \ >ima krasna okolica, ime-; novana krimska rivijera, kjer je mnogo kopališč, mošej, samostanov in palač. Tu je imel svojo palačo tudi odstavljeni ruski car in mnogo ruskih plemenltašev. Večina prebivalstva na polutoku Krimu so Tartarji, katerih Je nekako 1.200.000, med njimi pa dobite Ruse, Nemce, 2ide, Grke in Albance. • i ' r'-" Polutok Krim je imel nenavadno burno preteklost in zgdovino. Prvič se ga spominja zgodovina 700 let pred, Kristusom. Tu so se zbirali1 i po Kristu so si ta otok osvo- ■ jili Turki. Tristo let so izvi^ • Sevali Turki nadvlado nad i tem otokom. Pozneje je pa - ruski general Šuvalov osvo- - jil Krim za ruskega carja, in ■ leta 1783 Je bil Krim formal- ■ no priklopljen k Rusiji. Od tega leta/naprej je bila - zgodovina Krima precej mir- - na, toda leta 1853 je pa zopet izbruhnila velika vojna radi Krima. Ta vojna je trajala ' skoro tri leta. Vojna je nastala radi ost-' ■ rih prepirov med Turki in Rusi, radi duhovniškega po- • ložaja v Palestini in drugod. Francija se je vtaknila v ta spor in jemalu je postal ta o- t tok najbolj važna tcySka za^ i evropske prepire. Anglija se i ni mogla ustavljati, da se ne bi udeležila. Vodilna moža Anglije v tistih dnevih sta bi- • la John Bright in Richard Cobden. Oba sta ljubila mir. Angleški ministerski pred-j sednik, Lord Aberdeen je ja-| ko sovražil Turke. Ruski car !je bil mnenja, da bo Anglija 1 gotovo potegnila z njim, in |je v nekem pogovoru z an-; Igleškim poslanikom imeno-' val turškega sultana "evrop-j skega bolnika" ter predlagal, da se Turčija razdeli med evropskimi državami. Toda zgodilo se je drugače. Angleški voditelji so se zdru-, ■ žili s Francozi in Turki, in, , ko je 22. junija 1853 ruska; , armada prekoračila rekoj , Prut in napadla podonavske j . province, tedaj je bilo gotovo da je vojna neizogibna. Car - je razglasil, da je čast njego-i vega naroda razžaljena, Na- • poleon III. je bi! gnan od ča-[, stihlepnosti, da se udeleži i1 vojne, Turčija je dobila po- ii i . « ■ vffi'jii; i Anglija se je obotavljala. Ko pa je Turčija oktobra meseca 1853 napovedala vojno Rusiji, tedaj Je združeno francosko in angleško bro-dovje pripljulo skozi Darda-nele. To je bilo enako svarilu carju, naj premisli prej, predno se spusti s Turčijo v boj. RUski car je to silno zameril. Dne 30 novembra je rusko vojno -brodovje razbilo turško vojno brodovje pri Sl-nopah. Anglija se je takoj razburila. Lord Aberdeen ni izbiral, ampak je Rusiji naznanil vojno. Najbolj sramotno ulogo v tej vojni je pa igrala Avstrija. Leta 1848 je poslal ruski car Avstriji 250.000 vojakov, da je ukrotila Ogre, ki sp se puntali. Rusija je to naredila na svoje stroške in Ogre tudi porazila, da je Avstrija i-mela mir. V zahvalo za to, je pa Avstrija leta 1854 poslala svojo armado na rusko mejo, da je Rusom ovirala ]>o-hod na Krim. Toda klub temu, da so bili na eni strani Avstrija, Nemčija z moralno podporo, Turčija, Italija, oziroma Sardinija, Anglija in Francija, na drugi strani pa samo Rusija,1 I pa so imeli zavezniki ogromno in težavno delo. Med zavezniško armado se je pričela širiti bolezen. Sele 7. septembra 1854 so dobili Francozi in Angleži dovolj jnošt-va, da so lahko šli pred Se-! bastopol, kjer so bili Rusi ze-Io utrjeni. Pred Sebastopo-(lom se je izkrcalo 51.000 An- f;ležev, 40.000 Francozov, ce-a turška armada in 15.000 I-talijanov. Pri Almi so zma-• gali zavezniki, toda Rusi ni-so bili poraženi. Začelo se je I obleganje Sebastopola. J Zavezniki £o bili skrajno ___i_i-__ ničesar^ drugega, razvtt^^^ Krima. novo veliko tovarno. Narodni blagdan se bo v&|| šil na Slovenskem dne 21. in 22. septembra. Znano jfl da cela množica jugoslovan-r skih otrok trpi hudo lakotoID in če je toliko rtaših mož ijfl fantov padlo v vojni — vsi) ! mladino moramo rešiti. ZM to se je ustanovil v Zagrebu f odbor slovensko-srbskih (S. in. Z.) žena za siročad, ktf nabira prispevke. V Zagre4| bu se je vršil narodni blafB dan S. julija in so tisti datsi samo v Zagrebu nabrali 10|m 000 kron za stradajoče otr*H ke. Želeti je, da se 21. in 2^ septembra tudi naši Ijudjpl zavedo, kako je potrebno, da rešimo jugoslovansko mladllg no. Prispevki naj se pošiijajo|| na "Osrednji odbor za siroti - te" v Ljubljani. Na Brezjah so dobili nove- ■ jeklene zvone, ki neprimerni ■ no lepše zvone kot dosedanji nji jekleni zvonovi. Vliti s 1 .......................ill II ill Zavod United Doctors je sedaj pripravljen poslovati. ZDRAVNIKI PREIŠČEJO Z X ŽARKI VSAKOGAR, KI PRIDE K NJflUt Govorimo v vašem jeziku. The United Doctors želijo naznaniti Clevelandčanom in okoličanom, da se nahaja njih zavod v Huron Point Building, prvo nadstropje, in nošena uhoreni v vausnn telsau. ; Vzemite splošno mano zuravilo so- -, n per kaielj in taja: S \ Qevera's Balsam for Lur.£3 * u t; 1 ► {Severov Balzam m \ H . . te od Uta 18nru oaV ; • . 1 kaielj. prehlad. tt , >■ . < > in influeKGO. Qtnw . • • i( <• • ( . imajo radi. To -r' - f ;// in uspejo in h.j • • ' ' j pri vb - ki hiii, ali oj . . , . pri vakem lekarnarju. u; a Berite4 kaj pravi dr. CoW- drick v časopisu. ~ — National Drug Stortl Slovenska lekarna. \£o?al St. Dair ave. in 61. ot k : 1 ""v ""I'll—- Naznanilo. . Cenjenim članicam društva Svobodomiselne Slovenke št. 2. SDZ naznanjam, da se vrši občni zbor 12. dec. ob 7. uri zvečer v S. N. Domu. Sestre, vaša dolžnost, da pridete vsaj enkrat na leto, tudi tudi tiste, ki se redko udeležujete sej, ker se lahko skle ne mnogo dobrega v korist društva. Važno je, da si zbe-rete dober odbor za leto 1919. Objednem je glasovanju resolucija dr. št. 3. SDZ, ki se mora odobriti. Sedaj je čas, da glasujete, ker potem ne bo pomagalo nobeno oporekanje. Opozarjam tudi sestre, da pobiram asesment za mesec december sami do 20. dec. ker mora biti asesment v gl. uradu prej kot ponavadi. Prosi se sestre, da vsaka poravna vse, kar je za leto 1918, da se lažje računi zaključijo, ako niso članice suspendirane. Sestrski pozdrav Helena Perdan, tajni-ca, 6026 St. Clair ave. (146) Dr. Semolonas,O.D. S Specialist za ofi : 8)15 St. Clair A v«. 2. nadatropj«, | Cleveland, Ohio Zdravimo oči in jih prei&e | mo. Preskrbimo f>rw a očatn. ni" ■" ■■■ ■- ' m Pomočnik v groceriji in mesnici dobi takoj delo. Vprašajte na 4702 St. Clair ave. J. Vidmar.__, (145) Vaia obleka a i bo z gledata kafcor nova ako jo prinesete nam čistit,' barvat ali ^avit^MM^* : vi POSEBNO NAZNANILO! Dr. Wo(te. veliki tpcoCJaltet, j« upehal v Clevelandu vsa velike •troje i» s4mrU*n* ljwlL T« nadaUsval sdravljeaje aa umOu kot m sire ' t ▼1 m mmu&i »rrope. N« radona nt« aa preiskavo, preiskava s X torki zastoaj vsakemu bntaita. te m sdm^ pri njsa^ NK se dene, tallfco tess J m N sdnivtte, mHHm As vidMe ta *peol)allet lahko naredi ta ve«. Imate ? nered v ftslodou, ka j tsr? Nsrs3 v Jstrlht Rsvmstliemf Qlsve- I bol, zsprtjs, nsAlsto kri? Slskeet, nerves-nost, bruh, kaielj, alabs pljufia 7 Prlva-trie bolesnlT t. td. ft v ««*| Vaee nrililrn vWl^Hi- Villllf^ ša v«s pniila s * 5 ■ar*1' ■n**" Pr '|iHi Imeli taks ate V meeta. Dejte ae prefcstostt takoj Ne edlslsjle, ker J« $1000.00 x Žarki se rabuo za preiskavo m zdravljenje ČE STE BOLNI ' m ■ $ Pridite takoj m ta ApeotJaUet vas popolnoma pmMs, potem iveeta | Ce morete osdraveii, ker uepeh J« odvisen od prsisksve. NJe®ovl Mrasa i stroji Is vsek delov sveta mu pomešajo, da Ima najbolj*! sdramliki wad ^ t meetu. Ko so dnifs metode sdravljepje sgabtte moC, doMte tekaj uspeh bres vprašanja, kabino bnteaati bnate. te sdravnlk vidi, de se da eairaveM. bodite prapil«iuii. da tenalo osdravlte. In nikomur ni treba sapravlti denar | Ja. ne ds M »pek. Pridite In pogovorite ee privatno s »dmvnikoer 2047 E. 9ih St. DOCTOR WOLFE M«d Euclid 4. nad s t i*MtjdH. Cleveland, o. w Prospect UvrnSa* mm S. aj^faj da i. av. Ok mMM m* IS dm ». . .. ANTON ANŽLOVAR " MODNA TRGOVINA -S 6202 ST. CLAIR AVE. Imam ▼ zalogi krasn« zimske suknje vaakik vrat in mer, aa deklice, dekleta in žene, lepe bluze ter razno blego na yarde. Posebno priporočam veliko zalogo klobukov | Sh deklice, dekleta in f cniko. Na zeljo jih aami^ okrasim o. I) . v )i < i U * r .Afft —-.L.1 valiltn uloon gfmaltjli . nnamisar »cm prvjvi vmsir ** vau * • M „ rtltilaa nlkaak f v - f^- ■j - i ■ -»-"r 111 « ■'M-- dWSf JMfi ZGUBLJENA DV NAJDENA 1 DETEKTIVSKI ROMAN 'Tega pa ne morem povedati, ker je nikdar nisem vpraševala o njenem življenju. Prosila me je za delo, in ker mi je ugajala, sem jo sprejela brez vsakega posebnega priporočila." In ste bili vselej zadovolj- "Izvanredno." I i "Ali ie mnogo pohajala o- ] koli? Ali jo je kdo obisko- "Jaz pošliem po drugega - detektiva," odvrnem in stopim k oknu, da dam Harrisu . znamenje naj pokliče gospo-1 da Gryce. "Mogoče pozovete onega, I katerega sem videla v pisar-• ni?" me vpraša. 1 Prikimam ji z glavo. "O, potem sem pa lahko ■ vesela," zakliče vidno vzra-l doščena, "kajti on bo gotovo ■ kaj najdel." To njeno mišljenje ni bilo i nič kaj častno za mene, ven-1 dar potlačim nevoljo in po-! rabim čas za nadaljna opazovanja. V odprti mizi nisem dobil niti pisem niti pisemskih potrebščin, ampak le nekaj pol papirja. Krtača in las- 1 ne igle ležijo razmetane nal dreserju, kot bi nekdo pre-1 senečil deklico pri uravnavanju njenih las. Nikjer pa nisem mogel opaziti potreb- L nih priprav za šivanje, kar j se pač vselej dobi v sobi, ki j je namenjena za popravlja-L nje raztrganega perila in ob- L leke. Vse to i je moglo bore L malo pomagati, posebno Če L se je šlo za težaven slučaj h kot sem takoj sprevidel. K sreči pa je prihod gos- M poda Gryca kmalu pokazal h kako stQjijo stvari. 1 Gospoda Gryca spustim v i stanovanje pri stranskih vra- ' tih, in nI trajalo minuto, že " je lahko vse, kar sem jaz do- L sedaj opazil v sobi, na prste 1 sesštel. Hiti v gorenio sobo N vendar se ne zamudi dolgo -tam. \( "Kakšna pa je bila deklica?" vpraša ko živahno stopi proti gospej Daniels, ki se je umaknila v kot in nas opazovala. "Popišite ml njeno osebo — lase, oči, obraz — sploh vse kar je bilo izvanrednega in navadnega na njej.'* "Ne vem — Jaz — kako naj to storim," jeclja Mrs. I Daniels in postane vsa ru-dečav obraz. "Nikdar nisem imela daru, da bi opazovala osebe, bolje je da pokličem 6no izmed služabnic." In predno ji moremo ugovarjati je že zginila pri vrfetih. "Hm!" mrmra Gryce, ko se postavi k kaminu in opazuje posodo za cvetlice. Jaz pa stojim'tiho in ne rečem ničesar. Kmalu se vrn$ Mrs. Daniels In pripelje s seboj služabnico precej prijetne zunanjosti. "To Je Fanny," reče gospodinja, "ona vam lahko pove mnogo o Emiliji. "Povedala sem ji," nadaljuje Mrs. Daniels ko skrivnostno pogleda Gryca, "da iščete svojo nečakinjo, ki je pred nekaj meseci pobegnila od vaše družine in najbrž stopila kje v službo." "Pravilno," odvrne Gryce, ko obrne pogled na preprogo na tleh. Potem pa ponovi vprašanje, katero je stavil Že prej na hišno gospodinjo. Dekle pa odgovori brez vsakega obotavljanja: "Da, 1 Čedna je bila, toda vsakdo ne ljubi obraz, ki je bled kakor rjuha. Njeni lasje so bili črni kot oglje, in nikdar nisem videla še tako črnih lat, njene oči so pa bite še temnejše. Bila je suhljata in sploh kar se tiče njene postave — Fanny zadovoljno pogleda svoje lastno, fino telo in zmaje z rameni. "Ali je to pravilen opis, gospa Daniels?" vpraša Gryce. "še precej," odvrne Mrs. Daniels s tihim glasom. Potem pa mahoma pove z jako odločnim glasom: "Močna Emilija ni bila nikdar, ampak precej vitka. Videla sem — "Mrs. Daniels zopet prekine sebe v govoru in pomigne Fanny naj se odstrani. "Samo še en. trenutek, ' I Rekli ste mi, da je imelo dekle temne oči, mogoče bolj temne kot vaše?" j "Da, gospod," reče Fanny, i in v zadrego stiska v roki konec svojega predpasnika. "AH smem videti vaše lase?" Služabnica vzame pokrivalo z glave in se smeje. "Lepi so, jako lepi. Kai pa druge služabnice? Ali jih je mogoče še več v tej hiši?" "Se dve," reče Mrs. Daniels. "In vse imajo bolj svetle oči kot Emilija?" "Da, približno so vse enake barve kot jih ima Fanny." ] Zdajci dovoli Gryce da'' Fanny odide; videl sem mu ! na obrazu, da je s svojo pre- i iskavo zadovoljen. ] Pravkar smo nameravali s se podati na dvorišče, ko se 1 vrata prednje sobe odpro, in j se Mr. Blake prikaže. Oblečen je bil kot za sprehod, v rokah drži klobuk. Spoznal ■ sem ga na prvi pogled. Presenečeni in tiho stojimo v sobi, dočim je gospa Daniels ] popolnoma zarudela. y Dalj* »1*0f Zahvala. J Spodaj podpisana družina [ se najtopleje zahvaljuje dru- 1 štvu sv. Jožefa za tako točno r izplačano podporo 10 mese-j cev. Zahvaljujemo s,e tudi [ vsem uradnikom društva za c trud in delo, ki so ga imeli -radi nas. Najiskreneja zahva- 1 la. Družina Tekavec. 1 Naprodaj je gledališče s pre- J mikajočimi slikami, lepa pri- " lika, da se naredi denar, katerega veseli. Pozve se na 5805 St. Clair ave. (146) --;--J VABILO 1 na fgro in veselico, katero r priredi Slov. Lovsko podp. I f \ 1. Igra "Podoba svetovne - vojne", 2. igra "Raztresenca" jlgra "Podoba svetovne vojne" bo predgtvaljala vse zlo-| čine nemškega kajzerja, kaj • je on delal z malimi nedolž-1 nimi narodi, kako je Ameri-t ka ustavila pot Hunom. Vi-t deli bodete kaj je kajzer delal po Belgiji z nedolžnimi - dekleti in zakonskimi ženami, in kako je Amerika po- > drla steber krvoločnega kajzerja. Slc/v. Lovsko podporno j društvo utjudno vabi na igro 'vse Slovenke in Slovence, in kadar bo drugo društvo priredilo kaj enakega smo pripravljeni na pomoč za vsak slučaj, Te zanimive igre se vrše popoldne, in zvečer pa je prosta zabava in ples. • K obilni udeležbi vabi ' _ODBOR. Pozor! Naprodaj je Ford touring kara, model 1917, kakor nova. Proda se radi odhoda iz mesta. $360 gotov denar. Vprašajte pri T. M. Dobra-nič, 3830 St. Clair ave. Q47) Naprodaj je peč za kuhanje, na plin ali premog. Proda se pocfcni. Išče se ženska, ki bi pazila na otroke. Plača po dogovoru. 1401 E. 53 St. -1- (147) Dekle dobi dobro službo za hišna opravila. $10 na teden. Oglasite se na 5824 St. Clair ave. v trgovini. (147) ~^ Zahrvala Tem potom se najprisrč-heje zahvaljujemo bratu Jos. Želetu za podarjene dve delnici S. N. Doma. Odbor dr. Delavec, št. 51 SDPZ. ..._____t___1_ Ali ste pripravljeni za ~ mrzlo vreme? ■ ; , ' •;■'■''■•'•"• ■"•■'.V* ; h pplf.^i^v-'tS ; A'VBT ti. - \\ • I»#£ : »itimmmtt TllIIIIII T^TT: IIHIIIIIImm Tekom zadnjih osem mesecev smo skušali našim odjemalcem dokazali, kako važno je, da imqo vse potrebščine pri rokah za mrzle zimske dneve. Mi smo svarili - da letos ne bo toliko plina kot ga je bilo druga leta - da se ne smete popolnoma zanašati na plin za kurjavo, ampak morate imeti peč na premog ali les pripravljeno, da v sedajnih okoliščinah ne smete inštalirati novih plino-vih naprav v peči za premog, ampak da žgete samo premog to zimo. Če ste odlašali, pojdite na delo sedaj. Glejte, da imate pripravne peči in dovolj premoga za kurjavo. • * MBHIBI ' ( , , . j"' ' ' THE EAST OHIO GAS COMPANY. 1 • v -„.*•* KfflT IC WSm ,ni ^^ J " Lepo priliko imate, da prihranite 35 procentov na vsakem dolaiju9 če kupite božična darila pri nas. Pripravil sem veliko zalogo ur, dimantov, zlatnih prstanov, lavalier-jev, in brazletov z urami ter mnogo drugih primernih daril, katere imamo na razprodaji od sedaj do božiča, po sledečih cenah: /V/. 'Č,.:/, . • i ^ itt "Vs; ' • ^ ts^i MOŠKE URE: 7 jewel, 20 let garantirane vredne od $17.50 do $18.50, po $12.75 in $13.50 15 in 17 jewel ore, 25 let garantirane vredne $22.50 do $30, po $16.50 do $24 MOŠKI PRSTANI: Solidni zlati prstani, z dragocenim kamnom, vredni $7.50 do $12, sedaj $5.75 do $8 50 ŽENSKE URE: 7 in 13 jewels, 20 let garantirane vredne od $18 do $25, sedaj po $12.75 do $17.50 ŽENSKI PRSTANI: solidno zlati signet prstani, vredni od $6.50 do $10.75, sedaj po $4.00 do $7.50 ' SOLIDNI ZLATI LAVALIERJI Vredni $7.50 do $12, samo po - $4.75 do $8.50 ZLATI BRZLETI: 20 let garantirani, vredni $6.00 do $10.00, sedaj po $3.75 do $6.50 Zaponka in verižica, 20 let garantirana. vredno od $5.00 do $10.00, sedaj samo po $2.98 do $6.50 BRAZLETT Z URO: Solidno zlati 14 kar., 20 let garantirani vredni $15.00 do $30.00, sedaj po $10.75 do $22.00 Pridite dokler je zaloga popolna. Mi vam prihranimo 35 do procentov na vsem drugem blagu kot urami, srebrnino in brušenem steklom m mnogo , drugih stvari, katere hočete za božič. Sprejemam tudi vaše Liberty bonde v polni veljavi za plačilo. Zapomnite si prostor: ■ : ' ' > j. I NWAT l?rX\T 642« St- Clair Ave. • TT UL1VU V f blizu Addison Road ffl^+jE*** Damo vam lepo božično darilo, če izre- ^^Tp^VtJf Mkhjff* žete ta oglas in ga prinesete a seboj. ^wbJIli ZA PRAZNIKE! tHnratfili^if 5,;.