20. štev.
V Kranju, dne 20. maja-1911.
X1L leto.
Političen in gospodarski list.
■
Stane m Kranj z dostavljanjem na don 4 K, po pošti ta celo leto 4 K, ta pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezie Številke po 10 Tin. — Na naročbe Oret istodobne »pošiljatve oaročnioe §e neorim. Uredništvo in upravništvo je na pristavi g. K. Flonana v »Zvezdi.. Izdajatelj m odg. urednik Mir. Ambrožič. Rokopisi rlaj se pošljejo, če mogoče, že med tednom.
Izhaja vsako soboto = zvečer =====
In sera t i se računajo za celo stran 60 K, ta pol strani 80 K, ta četrt, strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila m plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — UpravniStvi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj ae izvolijo frankiraU. — Rokopisi se ne vračajo.
Čast — slovenskim Sokolom!
Na mednarodni tekmi v Torinu ao a asi Sokoli izvojevali vssnau slovenskemu narodu čut is slavo. Dosegli so sijajen uspeh, ki navdaja s presrčoim veseljem in s ponotom vsakega zavedni ga Slovfsca.
Udeležbo pri tekmi je oglasilo 12 narodov, a nekaj jih je v zadnjem trenolku odstopilo. Uspeh tekme je naslednji:
1. Cehi z   974 69 točkami
2. F aniozi »   934-41 »
3. Italijani »   899*86 »
4. Slovenci »   88156 »
5. Luke^mburžani »   830*22 >
6. Belgijci »   737-21 »
7. Hrvatje »  687-99 >
8. Rurauai »   230*49 »
Pri telovadbi ae računa po točkah. Kakor se v loli s besedami <imatao», «prav dobro*, cdobro» itd. oceni znanje, tako se pri telovadbi a Številom točk oceni posamezna vaja. Po stavila točk, ki jih razsodniki priznajo vsaki Trati telovadcev, ao določi potem, kdo je prvi, kdo drugi itd.
Na zadnji mednarodni tekmi 1. 1909. v Luk-semburgu so bili Slovenci poti. Prvi ao bili tedaj Francozi, drogi Čehi, tretji Italijani, četrti Balgijc', peti Slovenci, s »ti Luksemburlaoi.
Napredek slovenskih Sokolov je velikanski. Na mednarodni tekmi v Pragi 1. 1907. ao bili Slovenci ca 101 tcčko za B igjci in za 18 tačk za Loksemburžani. Na tekmi 1. 1909. so naši Sokoli že prehiteli Luksemboizaoe za 31 točk in zaostali za Belgijci že le za 39 točk. Sadaj v Torinu pa ao premagali todi Belgijce in jih postili
za 144 35 točk za seboj. V Luksemburgu so bili Italijani le za 18*30 točk spredaj. To je prozna** menit napredek, ki ga je tudi pred tednik medna« rodne zveze v specijalni pohvali sfoveoikih Sokolov pisebno omeni.   1.
Za ta usp.h gre vsa zasluga požrtvovalni vstrajoosti tekmovalcev in neumorno*ti in spretnosti dr. M urnika.
___"_:__
Kako naj si pomagamo?
m.
Predvsem pa ne, tratimo, zametnjemo, ne ravnajmo tako potratno s gnojem, katerega dama pridelamo. Stotiaoče kron kmetskega premoŽenja se vsako leto izgubi z napačnim, neskrbnim ravnanjem z gaojam.
Veliko kmetov navozi ie 4 do 18 tadoov pred setvijo gnoj na njivo »a pa'e kupčeko. Kako veliko ikodo si i tem napravijo, nuj nam služi za vzgled sledeče: Kmet navozi 30 vezat gnoja po 10 q na mala kupčke oa njivo, namesto da bt ga zvozil samo na en veliki kup in ga pokril i zemljo. 8 tam al prihrani: da ni treba urediti kupa in c zemljo pokriti, 2 kroni, da ni treba spomladi razvoziti, prihrani ao par oprezne živine: 10 kron in dva težaka »Uri krone, skupaj 16 kron. Koliko jo pa škode? Sotnce in veter sta knpcke tako presolila, da se je skoraj ves dosec, ta za rasti ne neobhodno potrebna in v umetnem gnoju najbolj draga snov, izgaal v zrak. Škode je najmanj 200 K. Dat in sneg sta kupčke izprala tako, da je pod kupom preveč gnojeno, po drugod premalo in se aamo suha stelja podorje. Škode, malo računano, roe-asravr«
100 kron, skupaj 300 kron. Z drugimi besedami: Ker se je gnoj pozimi, ko je čas, takoj na kupčke razvozil, nameato na en veliki kup, ima kmet potem spomladi 16 kron manj stroškov pri delu. Pridelal jo pa pa zato na tisti njivi že v tem letn za 300 kron vrednosti manj blaga. Slabe posledice ae se pa poznajo naprej v drugem in tretjem leto, ko ne gnoj me. Kdor tako dela, ravna potratno z doma pridelanim gnojem.
Ne zametajmo doma pridelanega gnojil?, namreč gnojnice. Gnojnica od enega goveda je vredna na leto 30 do 50 kron. Za kolikor kron ao te izgubi, za toliko ae manj pridala, ali pa mora kmet v žep seči In tisti denar ca umetni gnoj dati.
Časi so veliko preslabi, da bi smeli nekaznovani z doma pridelanim gnojem tako neskrbno in potratno ravnati.
Na eni njivi zraste 10 q plenico. Na drogi ravno zraven in ravno tako veliki zraste 80 q. Na prvi njivi je pridelek vreden 200 K, ni drugi 400 K. In delo stane enako veliko na eni kot na drugi Davek in obreati ae morajo esu*.> plačati od ano kot od drago. Zakaj pa zraste na prvi ajivi samo 10 q? Zato, kot njivi primanjkuje živeža, rastline morajo stradati, in zato se ne morejo dobro razviti. In tako je pri vsakem dragem blagu, na travniku ira povsod.
Umetni gacj sam brez domačega gnoja oziroma gnojnice in brez bolj skrbnega obdelovanja se nam nikakor ne splača. Kar pomeni dobro seno za vzrejo nate živine, ta pomeni dober gnoj za rast naiih rastlin,
Ce vzamaoo trajno c njiva več kakor nazaj damo, postane njiva čimdalje bolj nerodovitna in nam od leta do leta slabše plačuje nas trnd, aale
PODLISTEK.
Napačen pomočnik.
Povest. Dalje.
« Kodra« P» je ponovil Tomaž in oči so se mu zasvetile temno is jezno. »Povsod tudi sitnari ta aivec stari.
Morda bi bil Tomaž, ki ae jo naenkrat razvnel, se katero rekel čez Kodraaa, da ni Usti hip vstopila mlinarica Meta z veliko vrečo, ki jo je postavila na klop k peč', potem pa stopila k mizi in voščila «dober dan* tako prijazno, da Tomaž vsaj v njenem, glasu ni mogel zaslutiti nikake jeze ali nevolje.
-Bog dij,» ji je odzdravil Tomaž, Andrej pa jo počasi zasukal svojo že precej plešasto glavo in zadovoljno pomežUtniL
«No, ali te je jezica te minula ali te je prignala lakota, > jo jo povpraeal smehljaje, nato pa copat zasukal svojo precej ogromno glavo in zajemal dalje is Uroke sklede.
Meta, ki je bila videti dokaj mlajša od svojega mota, ga je pogledala sicer nekoliko postrani, pate pa sedla k peči in »pregovorila glasno, jkot da ao prepira.
«Ti lahko besedici«, ko ae klatil cel dan samo okoli žage, jaz pa naj gledam na vse štiri kamne, da žita ne zmanjka, na stope in la na kuho kot da imam deset rok. Potem pa pride ta sive« in it nekaj razgraja, da nič ne primeljema «—»
«KdoP* jo je prekinil pozorno Tomaž, kot da mu ni pravkar povedal Andreje
«1, kdo drugi, ko Kodru t Čigav pa je mlin* Da naj bo desetkrat njegov, tako mu no bo delal nihče kakor jaz ca tek pav meric moke, pa naj ga da v najem, komur hoče.
Takrat je prenehal c jedjo tudi Andreje in je globoko prikimal:
•Kar je res, je res,» je dejal in iztegnil roko proti Ženi Meti, kot da hoče s tem dokazati, da govori prav in resnično — «grd človek je ta Kodra«, grd, primarttha, da malo rakih. Bes ga udavi skupoha, pri revežu gleda na vsak krajcar, a tistim gosposkim dedcem, ki ie je naselil ta« na Zelodovini, pa pije, kakor pravijo, tako vino, ki ga pri nas trta niti ne rodi. Dvaintrideset let mu ce delam, pa se Se ni zgodilo v vseh dvaintridesetih letih niti enkrat, da bi prišel in dejal: «No,' Andreje, pa stopi c menoj, bom dal ca pol litra.» Tako jo, vidiš, Tomaž, in todi ti ne bol zredil masti, dokler bol služil za hlapca pri tem skopuhu.*
Tomaž je poelotal in je gledal v tla. Dati je imel komaj Štiriindvajset let, jo bilo tisti hip nje* govo celo nagobančeno in ves obraz tako mračen in teman, da bi mu jih človek prisodil skoro le enkrat toliko. Parkrat se je pogladil s tuljavo desnico po gostih temnih laseh, zavihal mlade brke, nate pa zopet bobna! a prsti po mizi kot da premišljuje nekaj zelo važnega.
Pa Andreje se ni menil ca njegovo camil-ljenoat in se je hudo val vadao glasneje:
cKaj bi neki Sari I, > je skoro vpil — «kaj je mogočo on kaj pripomogel, da ima danes denarja na kupe. Mi smo mu delali. Ko bt se bila Savinja pred dvajsetimi ali tridesetimi teti posušila, bi bilo drugače, tako ti pravim Tomaž. Savinja ga Je* obogatila in splavarji.»
Takrat ao se Tomažu zasvetile oči in ustnice so se mu raztegnile kakor v nasmeh.
«Splavarji, «plavarjl,» je zamrmral in si podprl glavo z obema rokama. «Prepolteni so bili,»
«Prepo5teni, prav imal,> mu je glasno pritrdil Andreje in tudi žena fthta je globoko prikimala.
•Posebno tvoj stric Grega,> je opomnila važno — «se je trudil zanj nočindan in kaj ima od tega P Sa danes, ko je te siv in star, mora biti vedno na vodl.»
Tisti trenotek je bil Andreje pozorno povzdignil obrvi, ker iz mlina ae je zaslišalo med enakomernim udarjanjem stop cvilečo hreSčanje.
«Kamen je prazen,» ja namignil leni. «Pa nasuj sedaj županove rti in nekaj plenico priden! kakor ca sorlčin kruh, a na preveč, saj poznat sitneta. Stepe pa to menda tudi lahko ustvarit.»
Meta je odšla, a med vrati se je obrnila nazaj In je namignil Andrejev.
•Sok je Se v peči, če se vama ljubi,» je dejala, a Andreje je zamahnil z roko in komaj je Meta dobro zaprla vrata ca seboj, je stopil' k veliki skrinji in privlekel na dan zelenkasto steklenico.
«Vidft,» je dejal obrnjen proti Tomažu — «takega ne dobil v vsem Podbrdjo. Ni vsa bri-
delo. Čt ji damo, kolikor odvzamemo, jo obdržimo zrairaj enako, če ji pa damo več, tedaj jo izboljšamo, povečamo množino pridelkov, in nase delo nam več neae.
Napredek v ktneft^etvu ne obstoji ravno v nakupa umetnik gnojil, ampak v prvi vrati v tem, da izboljšamo nate hleve in gnojišča in ae neprimerno pravilnega ravnanja z gnojem tako, da se bede ves doma pridelani gnoj rastlinam v prid porabil. Goričan v «Z».
Petni apoaJBi.    Dalje in konec.
V Serdingu, čeprav ni večje mesto kakor Kranj, je nastanjeno kmetijsko kemično prebivališče za preizkušnjo kmetijskih potrebne, kakor umetnih gnojil, analizo vode za vodovode, vodnjake ter preizkuSojo masla in mleka, ker mlekarne plačujejo članom zadnje čase mleko po množini tolSče.
V pol ure oddaljeni vasi Oberbaha, kjer ima svoje domovanje veleposestnik Jurij Vininger, se vrle pol leta čez jesenski, zimski in spomladanski čaa vsako drugo nedeljo kmetijska predavanja. Spored ae določi za ves čas naprej. Tvarioa, amer, tema predavanjem je raznovrstna. Ta n. pr. so se vršila v letu 1911: Oskrbe in varstvo živali, domače živali pri tujih narodih, človeško okostje, življenje v morju, prihodojost žitne pridelave, o elektriki, msgoetiamu, motorjih in njih moči, človečki značaj (karakter), draginjsko vprašanje, pravne zadeve, važie za kmeta, merjenja živine i. t. d. Predavatelj se poslužuje radi poljudne razlage slik skioptikov i. t. d. G. Vininger ima lep kmetijski muzej, kateri bi bil v čast marsikateri deželi, ako bi ga imela v svoji lasti. Mu sej je privatna last posestnika Viningerja, kateri je v ondotnem okraju najvnetejli pospeSevatelj kmetijska. Oa je tudi predsednik zgornje avstrijske kmetijske družbe. Ima nzorne in moderne hleve ter krasno živino simodolske pasme.
Za Šerdintki okraj obstoji živinorejska zadruga za rejo simodolske pasme, katera ima kupljeno v obližju mesta veliko posestvo, kamor pripeljejo člani zadruge v poletju mlado živino izključno aimodolike pasme, da se vsreja, pase in pregiba na prosten.
Posestvo je razdeljeno v več oddelkov, menda 15, kateri 10 ločeni z ograjo. Živina je toliko časa v enem oddelku, dokler je kaj trave, nato jo ženo v drug proator i. t. d. do konca. Medtem časom zraste trave zopet v prvem prostoru in pala prične se z novega po istem redu.
Pašnik je preskrbljen « vode. - ""cd
Jeseni, ao odžene živino a pašnika, prostor dobro poganja nekaj z umetnimi gnojili, nekaj z gnojem, katerega napravijo med letom.
Mlada živina tako veliko pridobi na rasti, teži, posebno pa postane okostje močno in trdno, ker ima žival vedno dovolj prilike za pregibanje.
Člani plačajo zadrugi malo odškodnino za za pastirja in vzdrževanje pašnika. — Živino tehtajo, predno se pričae pasti in le večkrat ob času palnje, ter zopet, ko jo lastniki vzamejo domov. To ae vpile v knjige, da vedo natančno, koliko ■ tem časom pridobi.
Na Gornjo Avstrijo, kot mejno deželo ob Bavarskem, kaže se že upliv te glede konsuma pive. V vsakem mestu obstoji pivovarna za ožji okoliš,
be samo po ena, temveč celo več. Šerding ima v celem tri pivovarne. Če gleda človek te ljudi, mora priznat*, da pijejo precej več, kakor pri nas.
Vožnja po železnici skozi planinske dežele, Solnogratko, Tirolsko, Koroško, kolikor teče ta po obljudenih krajih jo prijetna.
Zunanje slike ae vedno menjujejo, zdaj visoki, s snegom pokrit* hribje; nato prikupne mične planine, zopet skrbno obdelane doline; železnica pa puSča za seboj vasi, trge in mesta. Potnik si ohrani na pokrajino prijeten spomin.
Gospodarski del.
Raiglaa o prihodo|osa tečaje podkevak« iole
V LJubljani. Novi Šolski tečaj na podkovski Soli c. kr. kmetijske družbe krasrjske  v  Ljubljani se pričae dne 1, julija 1911. Poleg podkovstva se učenci podkovske tole uče tudi ogledovanja živine in mesa. Kdor želi vstopiti v podkovsko šolo, naj vloži proSnjo za sprejem ter ji priloži: 1.) rojstni ali krstni list, 2) domoviski list, 3) Šolsko izpričevalo, 4.) učno izpričevalo v doka«, da se je izučil podkovstva pri kakem kovaškem mojstru, 5.) župnikovo al* županovo izpričevalo o poltenem vedenju. Ubožni prosilci, ki se ne morejo Solati na svoje stroške, niti ne morejo pričakovati podpore od svojcev, morejo dobiti po 100 K podpore pri kmetijski družbi. Prosilce za podporo mora svoji proSoji poleg zgoraj navedenih prilog priložiti le: 6) ubežai list in 7) potrdilo, da je bil že 2 leti za kovaškega pomočnika. Prošnje za sprejem v podkovsko Solo naj ae pošljejo podpisanemu ravnateljstvu do 15. junija t. L Šola traja do konca decembra  1911.   Kdor po končanem tečaju napravi izkusijo iz podkovstva, more po postavi iz 1873. 1. dobiti patent podkovskega mojstra ; brez izkušnje pa sedaj nihče ne more postati podkovski mojster. Pouk v podkovski Soli je brezplačen, učenci morajo skrbeti la za hrano in za potrebne usee knjige. Stanovanje imajo učenci v Šolskem poslopju. Učenci naj se zglase vsaj dva dni pred pričetkom tečaja v podkoviki Soli as Poljanski cesti St. 57. Ker je po slovenskih deželah Se vedno premalo v podkovstvu izurjenih kovačev, pa tudi izurjenih oglednikov klavne živine in mesa, zato naj bi skrbela županstva, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača in mesoglednika. — Frančišek Povle, predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske.   Zivinozdravnik Livro Tepina, ravnatelj podkovsko Iole.
Nasaanlio. Izkušnje na tukajšnji podkovski Soli se bodo vršile dne 28. in 30. junija t. 1., ia sicer 30. junija izkušnja is podkovstva za kovače, ki niso obiskovali, podkovske lote, 28. junija pa za učence podkovske late iz podkovstva in ogledovanja klavne-živine in mesa. Kovači, ki hočejo delati to izkušnjo, naj ae oglase pri podpisanem ravnateljstvu do 15. junija t. 1. — Ravnateljstvo podkovske Sale v Ljubljani, dne 6. maja 1911. Zivinozdravnik Livro Tepina, ravnatelj podkovske Iole.
Tečaj it pridelovanje krme aa Oran. Kmetijska Sola na Grmu priredi 29. in 30. maja t. L dvadaeven tečaj za pridelovanje krme s sledečim sporedom: V ponedeljek 29. maja. Od 2. do 4. popoldne: Setev detelje in trave na njivah za d v o- in večletni kosajo. Nakup potrebnega semena. Gnojenje deteijaih mešanic Praktično razkazovanje deteljoih mešanic na šolskih njivah in v poizzute-
njeveč, kar diši po briaju, a tale pa je prav od iatine. Rečem ti, ne cesar, ne minister ne pijeta takega, kar ga ne dobita, pa če bi dala zanj tudi zlat denar. Ssmo jaz in stari Muhovac ga imava, ampak molči! Saj poznal bajtarja Muhovca, tam onstran Savinje; i tvojim rajnim očetom sta bila velika prijatelja, skupaj sta hodila s splavi tja do hrvaškega Suka in celo do Belgrada; no vidi*, ta kuha tak brinjevec, samo molči, kot sem rekel, sicer ne bo imel miru pred dacarji.*
Ali Tomažu kakor se je videlo ni bilo mnoga do žganja, komaj je nastavil steklenico na ustnice, jo je že zopet porinil nazaj pred Andrejca.
«0, imeni,» se je začudil Andreje — «če ti pa ne diti, je pa že slaba s teboj, Tomaž.»
•Mislim stopiti danes Se nekoliko k Zolgarju,. je opomnil Tomaž — .pa ne gre, da bi melal vino in žganje«
«K 2olgarju,» ae je začudil Andreje in potegnil le parkrat iz steklenice. «Aha,» se je domislil naenkrat, ko je spravljal brinjevec zopet nazaj v Skrinjo — «danes pridejo aplavarji, ako le niso tu. Som že slišal nekaj. Glej, saj bi morda ne bilo napačno, če bi stopil Se jas nekoliko —» in Andrej cu nenadoma zastala beseda v grlu, ker tisti hip je zopet vstopila žena Meta, pred katero je imel Andreje, kakor se je videlo, saj toliko strahu, da vpričo nje ni povedal, kam ga le mika tisti dan.
«0, Groga, tvoj stric ne pride s praznim mošnji čem,» jo »spregovoril glasno, kot da je tekel voa čas Motim odsotnosti pogovor o Tomaževem
stricu. «Siar je že, šest let starejši od meoe, pa pravijo, da Se vedno suče veslo bolj ko vsak mladič. Pa kako tudi ne: vaa svoje življenje je prebil na vodi, po Hrvaškem in po Bosni ga poznajo kakor tukaj domačim. Ej, ko bi imel on v mladosti glavo na pravem koncu, bi sedaj na stara leta lahko sedel brez skrbi v kakem gorkem zapečku in le denar bi lahko imel. Tako pa trguje in dela le vedno za Kodrasa in bo, dokler nekoč no odide in se ne vrne nikoli več. Tako mislim, vel, da ne bo umrl v postelji, bog mi odpusti te misli, a ne morem in ne morem misliti drugače, da be ostal kdaj tam doli v Savi ali Donavi, kakor jih je že mnogo. Ne privoščim mu, ne, bog ne daj, jezik naj se mi osuši, če bi imel tako nekrščanske misli, pa kadar ga poslušam, ko pripoveduje o svojem življenju in brodarjenju, si mislim: « G roga, za tvojim pogrebom ne bom šel, ti ne bol ležal na podbrdskem pokopališču.* Vidiš, odkritosrčen človek sem in naravnost sem povedal če je prav tvoj stric»
Meta je pospravila skledo in žlice, pobrisala mizo in sedla nato k peči, kjer je bil njen stalen prostor kakor o Božiču tako o av. Jakobu.
•Prav nič prijetnega ni doživel,* je pričela in stisnila roke pod močnat predpasnik.
•Koliko jih je že požrla Sava, ki ao splava-rili I njim in kolikrat je pripovedoval sam, da bi si ne želel nikoli več te ali oae noči, pa ga vendar ne obdrži doma nobena sila.»
Dalje prih,
vališču. V torek 30. maja: Od 8. do 10. dopoldne: Naprava novih travnikov. Najbolj važne trave. Sestava travniških zmes'. Množina potrebnega semena. Prakt čno razkazovanje semena in razdelitev vzorcev. Od 2. do 4. popoldne: Priprava semtje in posetev travnika. Poprava slabih setev. Gnojenje in zboljšanje slabih in starih travnikov. Praktično razkazovanje Šolskih travnikov ia travniških zmesi v poizkuševaliSču. Oidaljeaim in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega plača ravnatelstvo strolke za pot, in sicer le za železnico do Novega mesta in za hrano po 2 K na dan. Kdor te žeti tečaja ndeležiti ali s podporo obiskati tečaj, naj se priglasi do 24. maja pri ravnateljstvu kmetijske Iole na Grmu.
Službe provlzoričath deželnih ilviaoidrav-nikov so razpisane za sodne okraje Brdi, Ilir, Bistrica in Vipava. Službeni prejemki znaSajo od 1000 K {'.ačasno) do 2100 K na leto. ProSoje z dokazili o starost', zaanju slovenščine in nemščine in o živinozdravniški usposobljenosti je do 20. junija 1911 poslati deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani, kjer dobe interesenti tudi natančnejša pojasnila.
Zidarski mojatr! ia graajo hleva?. Vsled sklepa deželnoga odbora kranjskega z dne 6. marca
1911 št. 2367 ne je vrlil pri deželnem odboru v Ljubljani dne 20 21. in 22. marca t. 1. tečaj zidarskih mojstrov s Kranjskega v svrhi melioracijskih naprav in poprav modernih hlevov in svinjakov, katerega se je udeležilo 34 zidarskih mojstrov s cele Kranjske. Namen tečaja je bil v prvi vrsti temeljito poučiti zidarske maj stre v vseh podobnostih naprav s tehničnega, ekoaomičaega in higi-jeničnega stališča, in to zato, ker se je dosedaj, žalibog, gradilo tako hleve, ki niso bili hlevi, pač pa v pravem pomenu besede «brlogi», a se je pri vs3m tem za te naprave protrošilo ogromnega denarja, kar nam pričajo nešteti slučaji. Hlevi niso bili uporabni kot taki, kajti v njih je ubogo li-vinče bilo brez zadostna svetlobe in čstega zraku, v blatu do kolen, ker je povzročalo živivorejske neuspehe in razne bolezni. Ker je to važen korak za povzdigo govedoreje in prašičereje, je na mestu, da javnost tudi izpozna absolvente tega tečaja, do katerih se prebivalstvo v potrebi lahko naravnost obrača. Tečaja so se udeležili: Iz okraja Kamnik: Valetin Gregorc, v MengeSn; Jožef Zirmaa, Utik pri Vodicah; Anton Medved, Pogorje; Ivan Sršen, Radomlje; Anton Urbanija, Ziče pri Radomljah; Jakob Urbanija, Krajnobrdo pri Krašaji; Jožef Po-gačar, Križ; Martin Traven, Bukovca pri Vodicah; France Iskra, Mekinje pri Kamniku; Franc Teka-vec Rafoičc Iz okraja Radovljica: Jožef Svetina, Rečica pri Bledu; Ivan Kralj*.. Bled. Iz okraja Kranj: JjžfKofc, v Tržiču, Janez Miklavčič, Selce; Jakob Grilc, Stefanja Gora, Cerklje; Alojzij Berčič, Stara Loka; Aleš Stefo, PaagerSica Prsi« dvor. I« okraja Ljubljana; Ivan Ognn, Vrd, Vrhnika; Gašper Petkovsek, Vrhnika; Ivan Staaovnik, Ljubgijna, Hjrjul; Janez Križman, Mala Podgo-rica, St. Jurje pri Šmarji; France Kožuh, Ladja-Medvode; Ivan Kožah, Ladja-Medvode. Iz okraja Logatec: Jeraej Garii, Sp. Idrija-Idrija. iz okraja Postojna: Ivan M*slej, Št. Vid pri Vioavi; Anton Logar, Vrbovo, 11. Bistrica; Ivan Urbančič, Ko-šaoa; Vicenc Poniž, Vipava; Josip Furlan, Studen. Iz okraja Kočevje: Matevž Strnad, Dobrepolje; Franc Cvar, Sodražca; Jožef Hren, Dolenjavas Ribn ca. Is okraja Novo mesto: Mihael Haferle, zidarski pomočnik. Zgornja Sulica Toplice. Iz okraja Krško: Florjan Vrhovoik, S t. Jarnej. Vsem tu navedenim udeležencem predavanj hlevskih melioracij, je deželni odbor izdal potrdila, $ katerimi se v potrebi izkažejo.
Tedeuiki sejem v Kranju dao 15. maja 191L Cena od kilograma žive teže: 1 Kdo 1K 4 vinarjev za pitane vole domače, 90 do 94 vinarja za domače srednje pitane vole, 88—90 vinarjev za ne-pitane domače vole, 00—00 vinarjev za bosansko goved, 1 K do 1 K 36 vin. za teleta in 1 K do 1 K 38 vin. za prešiče za rejo, 0 K do 0 K 00 vin. prašiče za mesarja. — Pšenica K11*50, proso K 7*50, rž K 8-50, oves K 950, ajda K 850, repno seme K —, detelno seme — K do — K, fižol, ribničan K —, mandaten K —, koks K —, krompir K 4'— za 50 kg. — Prignalo se je 116 glav domaČe govedi, — glav bosanske govedi, — glav hrvaške govedi, — domač h telet, 298 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — kozi. Od prignane živine je bilo za mesarja: 55 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, — domačih prašičev.
Novice i Jesenic.
S. L. S. kakor Gič jesih ponujajo plačani agenti po raznih shodih, kot plačano nevesto, ki bi se rada pri molila ao jeseniški magistrat, da bi tudi pri nas nekoliko pogospodarila in razmetala, kar je nabranega. Pa kako jo hvalijo, da je ne-omadeževana, čista kot jutranja zarja, bela kot lilija, ravna in peoosna kot jelka, kot cedra v Libanonu v ljubeznivim smehljajem na cvetočih ustnicah, s dišečim šopkom v baržunastomehki ročka, zavita v trobojni plašč te baje bliža na prestol jeseniške občine. No, al* \z ^dno, da je temu ali onemu pri takih siavosperi- : .vrela kri in v nadi, da si prisluži bogato nagrado, ali morda ljubezen opevane gospodične device S. L. S., da ae je ponudil, ta melettrja pri trdem, naprednem gorenjskem ženinu.
I. prllol» „Gortr^cu" itev. 20 z 1.1911
Ali ona, ponos.-a in č sta, je tem svojim najnovejšim čestilcem samo railostao dovolila, da smejo nesti za njo dclgo vlečko ali ilep, kakor pravimo, mi se pa le prav hudomušno posmehujeao vsem sladkim besedam in obljubam našoperjene, napol gosposke, napol kmečke vsiljive neveste. Saj dobro ve. da ni tako čista in nedolžna, kakor jo slikajo. Splošno je znano, da se je ponujala že tuintam, in da je šele pred dobrim mesecem povila v Ljubljani 7 (reci: sedem) mladičev. Vsakdo ve, da se je v teh težkih urah v trdi Ljubljani polomila vse zobe, in si raztrgala trobojno haljo, na katero si je potem prisila velike zaplate črno - rdeče -rmene barve, in končno ie celo naše vere. Včasih, ko je bila še mlada, je bila katolško- narodna, sedaj pa, ko je toliko že skoz djala, kakor pravimo, je pa baja slovensko - ljudska, no zastonj si brusi pete za naprednim gorenjskim ženinom, ki je dober gospodar in prav rad prepeva tisto znano fantovsko, ki pravi:
Koi'kokrat sem k tebi priov, vsakokrat tem dniz'ga na5u; kak* ti mogu te ljubit, pojdi, pojdi se soliti
Sokolski dom. Pobožni « Slo vence v* dopisnik pravi, da' Sokoli nabirajo za <Dom», pa vse sproti zapijejo. Na take otročarije, pač ni vredno odgovarjati, ker to bi bilo pod sokolsko častjo. Samo toliko rečemo, kadar bo cerkvena čukarija v?gojila in poslala mladeniče, ki bi tako častno zastopali Slovence, kot je storila to tekmovalna vrsta Slov. SokoUke zveze, mod katero je tudi tukajini rojak in gojenec jeseniškega Sokola, brat Vinko Pristav, takrat naj se oglasijo ; drugače pa le molčite, ker Sokolstvo je vam ie s sedmimi pečati zapečatena knjig«.
• Trdno stoji aavski ajmohtarski dom!» Ja, ali je mar to čudno. Celih 16 let že beračijo in nabirajo in koliko ao te nabrali ? Čujte in strmite 1 C jI h 33 tisoč, pa ne denarja, bog varuj! 33 t toč samega dolga. No, kdor bi vzpričo teh Številk Se trdil, da klerikalci niso dobri gospodarja tistemu pač ni več pomoči.
Cujte Rovtarjil Nkaj mlečnih čukov ae je pred kratkim časom menilo, da bodo Sli na dan občinskih volitev v Rovte ter bodo Rovtarje pripeljali za reko na voliiče. Ne verjamem, da bi se rovtarskl možje postili smeš ti na ta način od teh paglavcev, ki večinoma Se vsi predajajo platno. Seveda huda jim predel Ako bi ae pa izvolili v občinski odbor sami farovški kimavci, potem bi ae pa ie plačale tiste gavge, na katererih se čuki baje za vero gunctjo i» obračajo hlače.
Kako Gerent Gebalj berači za pooblastila? Nota poeeetniea je uradnim potom prišla k Cebulju in Cebulj, drugače sicer siten pa oduren, da ga ne moreš prenašati, je pričel takoj govoriti kot bi trgal rožice: «Oh, mamca, nsamca, hudo je dandanes-, danea ne zadostuje več, da bi molili samo rožni venec, temveč treba je iti v boj, tseba je drugače nastopati. Kajne, mamica, da da nam boste dali pooblastila za volitve.* Ženica no je seveda obljubila, pa ne pooblastila, ampak dolg not. Tako je pravi Zavedne žene, kjer se pokažejo črni agitatorji, jim takoj pokažite, kje je zidar pustil luknjo.
Nesreča v tovarni. V ponedeljek zvečer je pri Martinovi peči padel v kanal pMn tokozva-nih «inguso*», ki so bili Se vsi razbeljeni, delavec BradaSka in je bil hipoma ves v ognju. Potegnili eo ga sicer takoj iz kanala, a bilo je prepozno. Na ponesrečencu je zgorela vsa obleka, samo od srajce ovratnik je ostal cd. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer si je v groznih ran kak obupno sem trgal mehurje in kožo iz telesa, dokler ga ni v torek ob osmih smrt rešila strašnih bolečin.
Za Sokolski dom je oabrala v veseli, dražbi gospodična Mbelčičeva 12 kron in sa Ciril-Metodovo družbo 6 kron. Tako odgovarja za vedna Slovenka, na klerikalne  čenče 1 Na zdarl Živele, posnemovalke I
DOPISI.
Il Iiukoviee pri Domžalah. Tukajšnji orožni-ski stratmeSter gospod Anton Bobte je bil po Njega Veličanstvu cesarju Fran Josipu I. za večletno uzorno službovanje v znak pohvale odlikovan s arebrnim zaslužnim križcem s krono. Podelitev reda se vi Si na slovesen način dne 21. mejnika L 1. na Brdu pred gradom ob IV/2 dopoldne.
Il Rateč. Skozi nato vas se je tudi vršila avtomobilska tekma. V nedeljo h. t. m. ao okoli V j 12. ure dopotdae pri vozili prvi avtomobili. Nato ao sledili v različnih razdaljah drugi. Nastali smo jih okoli 60 pe Številu. K nam ao detli čez korensko sedlo skozi Podkoren ter odšli proti Trbiža. Avtomobili so bili nekateri pravi velikani, drugi zopet manjši, vsi pa prav lični. Nesreč po nali dolini ni bilo, ker to vozili s precej zmerno hitrostjo in jih j« prebivalstvo že navajeno.
V Katočo so začeli zopet dohajati izlete k*, da se raivesele v prosti naravi in da ae na di vi j o ob krasoti gorskih velikanov in temno-zelenih klanskih jezerih. Ta teden so priredili izlet dijaki kranjske in beljaeke gimnazije; saj jim pa nudi tudi potrebna krepčila občeznaoi hotel Magart Zatorej kdor ima veselje, ie v roko grče v les in bajd ob vznožja sivega Mangarta 1
Is kamalike okolica. Sprejmi, ljubi »Gorenjec*, tudi iz naše okolice nekaj novic. — Pravijo, da smo kmetje v kamniški okolici se zelo daleč za drugimi, pa to ni res. Le med nas naj pride, kdor nam noče verjeti. — Zadnjič so bili g. dr. Krek v Kamniku in so nam pridiga val i o neki podpori, ki jo nikoli videli nismo, (farbat znate) Potem pa so rekli, da bodo uravnati vodo Bistrico, da bo prtv teklt. Ej, taj jo že uravnavajo vsi naši poslanci, odkar j h volimo. — Pri-raaruha za poslanca biti, mora biti pač prijetno. Ni vraga, če ves dan nič ne dela, gori na Dunaju sedi, doDro je in p je, pa zasluži lepih dvajset kron i c na dan. To pač ni slabo. Zatorej bi si mi kmetje morali zbrati kakega poštenega kmeta, ki bodi naš poslanec. Rajši privoščimo kmetu po 20 K na dan, kakor da jih vtakne v žep svetopisemski doktor Krek. Na vse zadnje se pa še ta šmentani možic norčuje iz nas. R?kel je, da dosedaj ni mogel nič storiti za nas, pač pa, da bo gledal kaj pomagati nam v prihodnje. In ko je polten kmet iz Stojnika vprašal, kaj je z obljubljeno podporo, bi ga bili pa naši backi podgorski Mak, kamniški Tomanov Tinček in pa nikdar trezni Svetel/ iz Podgorja kmalu uamahali. Ali vidite, kmetje, ki ste poslušali dr. Kreka (pa ne palovikega župnika Franceta Kreka, ta je pameten mož) kako vas ima za norca. Meni so se odprle oči, sicer pozno, pa vendar tem že za časa izpregledal. — Zato se mi pa čudno vidi, kako more polten kmet capljati za duh »vnom, ki ga le takrat pozna, če mu kaj prinese. Kamniški tehtat, «t" lep Ivan>, ao te zmerom obračali na nas in kadar so g. dr. Krek povedali kaj prav neumnega, so pa dali znamenje z roko, češ, ploskajte. In res nallo se je več backav, ki to zbijali z rokama in vpili: živijo, Krek! Gotovo so se ga potem v fa-rovžu nacukali. — V Mekinjah bomo zidali šolo. Lani smo pa zidali «Dom» za Orle. Pa ga ni prav nič treba. Verujte mi, Mekinje«, da bo-dete enkrat ob cDom», prilastil si ga bo sladki župnik R bar. — Stranjam tudi zidajo Solo, kakor Noe barko. Grdo je, da toliko strank nima Šolskega pouka. Ras uči mežnar, a ta tam ne zna dosti. Stranjaei, taj plačujete davke, če imate Solo ali pa ne. Ztto stopite na neg* in zahtevajte šolo. — Daleč emo že prišli, ker zdaj že duhovniki kupujejo po vaseh krompir, jajca, mleko, maslo in druge take stvari. Včasih to bili duhovniki samo v cerkvi in obiskovali to bolnike. Zdaj pa jim zato manjka časa. — Kupčija, ba-rantija, to je njih delo. Ti ubogi moj sobtat-trpin, pa garal in delaš, da te bo kmalu konec, toda ne vidiš pa le ne, da te duhoven izkorišča. — AU misli podgorski A ozek, da je tehant zato njegov prijatelj, ker je kmet ? O ne! Zato, ker je k sreči bogat in pa ker mu je dal največ denarja v njegovo «šparkato». Janez ali se ti nič ne zdi, da je to res. Zakaj pa naš tehant ni prijatelj siromakov P Oa pozna le bogate in pa za-rukane, ki mu kaj dado Nai tehant tedaj v Kamniku zidajo hotel. — V Smartnem to zidali cerkev, pri nai pa krčmo! Ali gre to vkup. Boljše bi bilo, če bi te mož vrnil v cerkev. — V S marci imamo mlekarno, ki jo slabo vodi neki Bjrc. Pravijo, da bi bilo dobro malo račune pregledati, kar bi pa seveda naJjmu tolarskemu generalu Borcu ne bilo po volji. Zdaj bodo v kratkem volitve. Mi kmetje, le nismo postavili nobenega, ki ntj bi bd nai poslanec. Saj imamo tudi kmetje dokaj pametnih nnž, ki bi bili lahko poslanci. Stopijo naj na plan, in tisti, ki nam bo ntjbolj ugajal, ga bomo voliti. Možje, na noge! Krek naj no bo nai poslanec!      Odkritotrčeo kmet.
Ii Spe&ajlfc Bralkev pri garaajaklb Cerkljah Svetu moramo razkriti nekega moža, kateri že davno zasluži, da ga kdo polteno v javnosti lazkrinka. To so namreč «Potrčov očanec», kakor jih navadno kličemo. Oči Petrca se nam predstavi po zemljiški knjigi kakor lastnik male kajzice, na poda b vratih te pa predstavlja kot lastnik Čilega Grintavca in izpod Gruitavca. Oče razumejo vse, slikanja bližnjih hribov, aosedjin vasi; blatenja, opravljanja in zmerjanja posten Ji ljudi, prav radi se plazijo po farovžih, kjer hočejo poslušat', da tožijo podložne mežnarje, vsled česar imajo zadnji pred očetom velik strah in retpekt. Na to to pa Petrčov oča tudi ponosni. Samo nali otro-ciči, paglavčki jih pa posebno ne obrajtajo; kii-čijo jth navadno «Potrčev kijukec*. Zakaj, to bomo povedali drugi pot. Ta kijukec je mož posebne vrste krščanskih navad do sosedov, do vaščanov in sploh do vsega, ker on vse sovraži, ker pred njim ne klečeplazi. Gorje tistemu, ki ti nakoplje ua glavo pravično jeze farizejskega kljukca. Za danea povemo tole: Ze dobre, dolgo let je bil
17 50-17
Dama
ki hoče pospeševati kotno nego, ki hode izgubiti pege, ter doseči nalno mehko aoio in bel teint, se umiva le s
fttcok«npf«rd illijlno snleeao milo
fuvnka 8t»ek«jpferd)
tvrdke Bergmann & Co., Tetin ob Lab . Komad po 80 v se dobi t vseh lekarnah,
drogerijah in  trgovinah s parfumom i. t. d.
v naši vasi itar župnik v pokoju, po imenu Baltazar Bartel. Mož je vsled starosti zbolel. Dokler je mož mogel opravljati cerkvena opravila, kakor mašo, pridigo in drugo, izrabljal ga je Petrca do skrajnosti. Ko pa je prišla bolezen in je moral starček okrog 80 let v posteljo, je vpil in zijal krščansko katoliško usmiljen mož: Stran se naj pobere, kaj trebt bolnika v.nai »m farovžu. Cilo k bolniški postelji mu j a hodil to trobit na ušett. Sttrčka je bolelo in pred kratkim je šel v tvoj rojstni kraj t težkim srcem, ker ga je Petrct naravnost odptdil. Ztto mu je naš kijukec zapel • neki cnaji: Naj mu dobri bog poplača. Poglejmo drugo lastnost, o čemur bodo napredni Csrkljani nekoliko razočarani, kakor je ttm pripovedoval: Takole je začal, kdor zna, pa zna. Jaz pišem v «Domoljuba«, članek zoper naprednjake, kjer jih po katoliških atčelih napadam. Da mi pa ti ne namečejo katere po moji suhi grbi, pa jim na drugi strani pravim, da to delajo cerkljanski kaplani. Vem, da od mene to ni lepo, de z vračam to, kar jaz napišem, na duhovne, pa nič ne de, saj me to uči klerikalnem. Sovražim itak vse enako : naprednjake, farje, kakor tudi žandarje. Tudi posten list «Goreajec» leži meni zelo v želodcu, ker tega te pa res bojim, če enkrat izve v mojih lo-povstvih in jih razkrije. Jojmine! Kaj bode takrat! Danes pe kliče <Gorenjec*: Oče Petrca, na noge, da ne ostanete večen kijukec, sicer te vam lahko vnamejo vala < kurja črevca*.
Cerklje. Minulo nedeljo je bilo naznanjeno a prižnioe. da se vrli popoldne gospodarsko predavanje. Res sta te pripeljala g. deželni poslanec Zsbret z Bobovka in njegov sopodjetaik g. Pod-lesnik s Pr.mkovega Prvi, kot deželni poslanec je poročal o državnem zboru, o katerem je seveda veliko p i vedel! O i železnica, katera nas zanima, ni vedel ziniti ne besedice. Drugi je pripovedoval, da je bil nekoč navdušen Sokol, a sedaj je postat Orel. Cilo tega te ni sramoval priznati, da eo pred leti domači klerikaci pomazali napis, kateri je bil narejen v pozdrav * Sokolu*, kateri je prišel v Cerklje. Njegova želja je bila, da bi ae ustanovil le pri nas katoliški OreL Tudi »Gorenjca* je prinesel seboj ter zagotavljal poslušalce, naj gotovo 13. junija za državni zbor vsi volijo Franceta Demšarja iz Zalega loga. Kolcalo se mu je tudi potem,* da bi rad spoznal cBabčovega fanta*. Prepričani pa seno, če ga dragic povabi, da te mu ta prav rad odzove m mu napravi to uslugo. Tega noj pa Podlesaik ne misli, da bode kdo potili prihajal na klerikalne shode za zaprtimi vrati, posebno, ker te d A zakon o volilnih zborovanj h preveč čudno razlagati.
Il »rada T Mejaki oboUL Tri leta že trpimo, prosili smo in te poniževali, hodili od enega do drugega, da pridemo do tegt, kar nam gre in vendar smo danes le tam, kakor smo bili pred tremi leti, ko nam je 1. julija 1908 požar uničil vat. Takrat je županstvo zabraoilo vsem pogorelemu zidati na pogoriščih, dokler ni napravljen regulačoi načrt. Dva meseca smo morali čakati na ta načrt in ko je bil napravljen, tate pač izvedeli, kdo sme takoj začeti graditi avoj pogoreli dom; kaj pa je z onimi, katerih pogorele hiša in gospodarska poslopja to stale na krajin, koder je bila v načrtn zaznamovana kaka cesta ari druga javna naprava, o tem pa niti načrt niti živ krat ni vedel. Občinski odbor je ta načrt odobril, za posestnike pa, ki so bili v tvojo Škodo prizadeti od regulač-nega načrta pa se ni zmenilo ne županstvo, ne okrajoo glavarstvo, tako da ti niso vedeli in Se danet ne vedo kaj jim je storiti. Toda, ni treba misliti, da velja to za vse posestnike. Štirje posestniki, katerih h;ie, oziroma gospodarska poslopja to stale ravno tako v navskrižju z regulačnim načrtom, to dobili dovoljenje za gradenje, drugi posestniki zastonj prosijo, da bi jim dovolili zopet sezidati pogorele bile ali pa jhn vsaj odkupili svet, s katerega se morajo po regulačnem načrtu umakniti, Z dovje teh stavb je večidel le prav dobro in bi te dale stavbe brez vaških zaprek nanovo zgraditi na tem ztdovju. Č<? pa županstvo, oziroma okrajoo glavarstvo tega ne mara dovoliti, pa naj da na razpolago sredsva za odkup teh parcel ter naj ne tira od požara že itak tako hado prizadetega posestnika v vedno večjo bedo. Občinski odbor pa je v tvoji seji sklenil, da ae da za regulacijo prav ničesar. Občina nima srca za pogorele*, dežela ga ne mara poznati, gorišča pa stoje to v sramoto občini in deželi in cela 3 leta gospodarji nimajo pravega doma. To niti človeško ni In da trpe oblasti tako trpinčenje ljudstva, je mogoče samo pri nas. Tujci se izogibijejo vati, ker ne marajo gledati podrtij, za katere zadene velika odgovornost deželo. Lansko jesen te je govorilo o tem, da se bo regomčrri načrt skrčil, da regulaciji ne bo toliko stala. 01 tedaj pa je preteklo že pol lota in vee je ostalo pri starem, posestniki pa lahko ta naprej prebivajo v podrtijah, da na nje pri najmanjšem dežju teče, ker ne smejo zidati. Poživljamo merodajne oblasti in opozarjamo zlasti okrajno glavarstvo na te kričeče razmere ter upamo, da bo ta nai poziv im»l ta« žaljeni nspeh, sicer bi bilo potrebno le vse globljo posvetiti v b"«sit*e razmere.
Oetja. isne 8. maja popoldne ob pol treh je nastal na neznan način v Grabča požar. Zgoreli ste dve bili io gospodarski poslopji. Veliko škodo imata oba posestniki. Janezu Koželju, po domače
Minarju, je"'ogenj opustošil skoraj vse hlode in uničil ¿ago. Janezu Smukavcu pa je zgorelo tudi vse pohištvo. Uboga družina! Mof delavec na Savi, tena pa na polju. Ko tta te vrnila, ita bila brez doma. Škoda ie ceni na več tisoč kron. Zavarovana sta ie za male vsote. Domača požarna bramba je neumorno delala in ogenj takoj omejila. Prihitele so na pomoč tudi sosedne požarne brambe iz Zasipa in Bleda.
V Kravjo, dne 20. maja' 1911.
Sloveaake kandidature na Komikom. Sliši
se, da nameravajo Slovenci na Koroškem v Zilski dolini proti samskemu nacionalen dr. Waldnerju, ki je nepriljubljen, in v sodnem okraju Rožek postaviti lastna kandidata; v slučaju namreč, de nemški krščanski socialci ne postavijo Ustnega kandidatu, ker sami zase sedaj za enkrat nimajo mnogo upanja, se od slovenske strani pričakuje, da bo vsaj en del nemških krščanskih socialcev volil slovenskega kandidata, ker ima ta več upanja priti z nacionalcem v ožjo volitev, v katerem slučaju bi socialni demokratje odločevali. Oiebi kandidatov ie nista znani. V navedenem slučaju bi bilo mogoče, da bi Slovenci mogli priti v štirih okrajih (Velikovec, celovlka okolica, Rožek in Zils) v ožjo volitev.
f • LJubljani se bile v torek 16. t. m. nadomestne volitve v deželni zbor. Zmagal je kandidat narodne - napredne stranke prof. Reisoer, ki je dobil 1685 glasov. ŠušterSičeva stranka je napela vse sile, da bi pridobila ta mandat, a je njen kandidat zdravnik dr. Gregorčič dobil le 933 glasov. Števni kandidat socijalnih demokratov je dobil 181, nemški kandidat pa 455 glasov.
Saveroaaaoriike državo so skenile s vojaško močjo intervenirati v Mehiki. Predsednik Taft pričakuje edinole, kdaj bodo uitasi napadli glavno mesto Mehiko. Pri zavzetju mesta Jaareza je padel znani bnrski general Viljoen. Madero jo mesto Juárez proglasil kot provisorično glavno mesto republike Mehiko. Generala Navarra in sedemnajst ujetih vladnih častnikov je izpustil iz ječe. Obljubiti so mu pa morali, da ne bodo zapaitili mesta. Madero je nagovoril ostale ujetnike ter slavil njihovo hrabrost Izrazil je upajo, da bo v kratkem sklenjen mir.
Novičar.
Stolotnloa kranjskega pojara. Pretečem" četrtek, dne 18. t. m., je preteklo ato let, ko je atrasen požar vpepelii kranjsko mesto. Izbruhnil je ob pol 2. uri popoldne v sredini mesta, v hiti štev 18, v bližini davkarjevega stanovanja. (Sedaj ima Se hiia za «Ljudskim domom > it 16. Med ljudstvom je pa ie vedno razširjeno ustne izročilo, da jo nastal požar v Schiffrerjevi hiti, pri «Smoau», sedaj last g. Sinka, ko so ravno cvrli krofe in se je po nesreči mast vnela.) Močan veter je hitro razširil ogenj, tako da je pogorelo v dveh urah meato, kokrilko predmestje ie tudi onostran Kokre ležeči vasi Huje in Klanec. Mesto je takrat Štelo 263 hiš, od teh je požar razdejal 184 hiš in 11 pristav zunaj mesta, napolnjenih z žitom in klajo. Če pomislimo, da so bile tedaj hiše Se deloma lesene, pokrite s slame in deskami, da niso bile ločene z ognjepažem, da niso imeli ljudje na Gorenjskem nobenih ognjegasnih naprav in da leži mesto visoko nad rekama Kokro in Savo, tedaj razumemo, zakaj da je požar v kratkem času napravil tako veliko škodo. Ker je dalje veter pihal proti severu in severovzhodu, je ostalo savsko predmestje nepoškodovano, nadalje tudi župnišče in grad. Pač pa so zgorele kape pri vseh cerkvah. Sledojič trdijo nekateri nevešči in površni zgodovinarji • novičarji, da je ta požar uničil mestni in župnijski arhiv, res pa je, da je prvi deloma pogorel že koncem srednjega veka, deloma leta 1749, ista usoda je doletela župnijski arhiv. D a čim je požar leta 1749 zahteval dvajset človeških žrtev, ao bili ljudje leta 1811 opreznejsi, tedaj je zgorela samo ena atara žena in več glav živine. Tudi sta rešila tedanji župan Scaria in poveljnik žendarmerije knjige in blagajno iz davkarije. Ko so v Ljubljani zvedeli o požaru v Kranju, ao takoj poslali na pomoč 250 konjenikov, ki so celo noč pomagali nesrečnim po-gorelcem. Škodo, ki jo je naredil požar, so cenili na 300.000 frankov. Prvo pomoč je prineael Kranjcem inteadant Gorenjske BassUi, dalje je darovala francoska vlada 6000 frankov in cesar Napoleon je poslal 30.000 frankov, tudi ao dešli iz vse Kranjska denarni prispevki, drugi dobrotniki so pa pomagati ponesrečencem z živili, obleko ia stavbenim materijalosa.
Deielai odbor kiaajakl je razglasil v svojem lajbžurualu «Slovencu» sledeče: Kočevska posojilnica je naprosila deželni odbor, da izvrši pri tej posojilnici revizijo. To je storil. Zate se sklenil poslati Zvezi slovenskih zadrug, pri kateri je ta posojilnica včlanjena, revizijsko poro tilo z naročilom, da je ta za izgubo pri nji odgovorna. V imenu Gorenjcev lahko rečemo : Hvala lepa za tak pokloo od deželnega odbora, posebno ker objava niti ne odgovarja dejanski resnici. Kolikor smo poizvedeli, so se obrnili Kočevarji do deželnega odbora, naj jim da v smislu Sir o ko ustne ga deželnozborskega sklepa za nekaj časa kako naložbo, oziroma vloga ali pa da malo podporo ia zadeva bi bila končana; kar so sami prizadeti člani zložili skoro te ves pri-
manjkljaj. Deželni odbor je hotel urno stikati po kočevski posojilnici, da najde dlako v jajcu, kar bi petem obračal na klerikalni mlin pri raznih volitvah. Ker klerikalci razmetojejo deželni denar na vse strani, vzeli so namreč na rame kranjskega ljudstva posojila deset milijonov, dali gospodarski zvezi 750 000 in imajo Se pripravljenih dva milijona ljudskega denarja za svoje preperele namene, nima ta deželni odbor nikake pravice komu zapovedovati, posebno če še ni dal napredni zvezi ali naprednim zadrugam siti ficka. Zato je njegova dolžnost, da molči. Dalje je tudi resnica, da Zveza slovenskih z-drug pri kočevski posojilnici ni nič odločevala, ker je Imela popolnoma samostojen, svoj odbor. O stvari smo prav dobro pončeni ter prinesemo svoječasne v nalem listu obširno in natančno poročilo. Godimo se le, da ljubljanski napredni list ne da klerikalnemu dožolnemu odboru po čeljustih, kakor zasluži. Deželai odbor naj le pove, za koliko se je prav pred dobrim mesecem vknjižila Gospodarska zveza na konsum v Trnovem.
Usarla je v četrtek zjutraj gospa Ana S t e m-pihar, soproga podžupana kranjskega in odvetnika dr. Val. Stempiharja. Ši isti dan ponoči pa je izdihnila tudi njena mati Ana Jugovic v visoki starosti. Čislani in ugledni rodbini naše iskreno sožalje!
Isioaovan je sodnikom za Brdo g. Anton Lajovic.
SeroBitvo f Spodaj! Sliki. Deželaa vlada kranjska je dogovorno z deželnim odborom razpustila obč.niki zastop v Spodnji Siki ter postavila za začasno oskrbovanje občinskih poslov sledeče gerenstvo: ža gerenta je imenovan c. kr. finačni svetnik v pokoju Franc Zajec, za njegove prised-nike a posvetovalnim glasom pa Anton Pogačnik, bivSi župan, Jernej Stele, Viljem Maurer ia Ivan Rojina, vsi posestniki v Spodnji S Ski.
čoču prtde tlaka. Poslancu Demiarju ne gre reč gladko. Njegovi lastni pristaši ne marajo zanj, ker so spoznali, da je popolnoma nesposoben in kot tak le v škodo okraju, ki ga zastopa kot poslanec. Znano je, da je z največjo težavo s pomočjo dr. Suiteišičevega nasilja ostal še kandidat za državni zbor. Kako ga cenijo priprosti kmetski volilci, se je pokazalo zadnjo nedeljo. Ta dan je prirejal shode v Poljanski dolini. Ti shodi so prava blamaža za Demšarja. C) bi mož imel le malo ponosa, bi se za vae zahvalil in vrnil zopet k kmetiji na Češnjici. V Javorjah, kjer je imel shod dopoldne v župniiču, as je sello 20 oseb ali pa Se ne in le ti ne vsi njegovi volilci. Kljub vsem oznanilo m in rotenju s prižnic, nobenega obiska. Nič bolje ni bilo popoldne na Trati Tudi tukaj ansa In nejevolja. Ratven znanih njegovih pajdašev, ia lo ti ne val, praznota v sobi, le večja v njegovem že davno priučenem govoru. Tu ae je pokazalo kako je priljubljen. Ljudje so kar godrnjali in lučenski župnik mu je zabrusil v obraz, da nič ne dela kakor obljube. Ne vemo, je li to očitanje pravo, ali le mamilo le v teh zadevah nevernim ljudem. Ko bi ne bilo duhovskega pritiska, bi Goč najbrže že zdaj sfrčal raz poslanski stolček. Ne ljudska volja, dohovski pritisk in moč na nezrelo ljudstvo, ga ie obdržalo na površju, pa najbrže že zadnjo dobo.
? zdravstveni odlok za tržiški okraj je deželni odDor imenoval tovarnarja g. Fr. Abačiča; za načelnika je bil izvoljen župan g. Mally, za podnačelnika Zupan g. J. Golmajer.
Zapolni alose. V noči 16. do 17. L m. je zopet udri nek uzmovič v Mariji posvečeno kapelico v Struževem, dasi je od zadnjega uloma poteklo komaj leto dni. Dolgoprstoža pa ne izuči dejstvo, da se tatinski posel v tej kapelici ne izplača, kajti njena denarna palica vsebuje redkokdaj kaj po-mkljenega — kaj le srebrnega, ter je splošno znano, da se ista izpraznuje redno vsak dan. Ker ključavnici ni bil kos, lotil se je železne ograje (vrat) ter poizkušal z železnim drogom kaj razdvojiti — a tudi vrata so mu kljubovala, dokaz temu nekaj sknvljenih znakov na istih. «Ce ne ide spodaj — pa pojde zgoraj», — in hajd na pol-krožni okras nad vrati, katerega Šibko železno lepe-bčjo je lahko izvirni ter odstranil toliko, da je prišla njegova nepovabljena osebnost v notranji prostor. Brezdvomno pa je sledil dolg obraz, ko je posegel v denarno puiico Ur spoznal iznena-den, da je napravil njegov nočni poset le neprostovoljne stroške upravi kapelice.
Sodba pmtarsipM požare? hrambe v Kranju je priredila v soboto zvečer promensdni koncert Kako da godba aaprednje od nastopa do nastopa, dokazal nam je ravno ta koncert ¥ prvi vrsti gre vsa pohvala kapele ku gospodu Arnoldu Wlaeaaku, ki se z vse vnemo in požrtvovalnostjo trudi, da doseže godba svoj cilj. Pohvaliti pa moramo tudi naše marljive godce. S kako težavo in trudom ae je zopet zasnovala za mesto Kranj prepotrebna godba, nam pač m treba omeniti, ker je itak vsakemu znano. Se težje je pa sedaj vzdrževati godbo, ker je vzdrževanje godbe združeno z izvanredno velikimi stroški. Če m dovolj podpore, je izključen nje obstoj. Zato apeliramo na vže znano rado-darnost naših someščanov, v prvi vrsti na slavno mestno občino, da podpirajo to važno napravo, kar je v njihovih močeh. Naša godba je popolnoma nestrankarska; vsled tega pač nikdo ne more reči, da godbe ne podpira iz političnih ozirov. V zlasti v prvem letu potrebuje godba največ podpore, ko jo
>
bilo treba nabaviti nekaj novih godbenih instrumentov in vse stare pa temeljito popraviti. C* se prebije prvo leto, potem je obstoj godbe zagotovljen. Zatorej šs enkrat: Podpirajte godbo in pridobivajte ji veliko podpornih članov!
Il Krope nam poročajo: Nedeljskega občnega zbora katoliškega političnega društva v Radovljici se je udeležil tudi nas <vrli» nadučitelj Jože Ple-ničar ter je pripeljal s seboj kar cel zbor pevcev. Marsikateremu se bo morebiti čudno zdelo, da je ta radikalni naprednjak preskočil v klerikalni tabor. Nam pa, ki poznamo našega značajnega Pleničarja, se ta korak na zdi prav nič čuden. Mož ima tale načrt: Jeseni misli dobiti učiteljsko mesto v Ljubljani, a ženo upa spraviti v pokoj. Ker pa ve, da imajo v današnjih časih le oni ljudje prostor pri raznih klerikalnih korpo-racijah veljavo, ki trobijo v njih rog, si je mislil: pa grem na shod — (Slovenec* me pohvali — in služba je v žepu. O, Jože, Jože!
Il Kamnegoriea. Radovedneži vprašujejo, kdaj bo rešena zadeva — o «stari šoli*. — Menda bi bil že skrajni čas, da se zadeva spravi v red. Ako misli sladki Dolfa, da bo še dolgo časa bril norce iz nas, se moti —- moti. Pri zadnjih obč. volitvah meseca novembra se je mož lahko prepričal, da je pri nas že dogospodaril, a pri prihodnjih volitvah bo frčal — kakor gotovo je amen v oče-našu. No in potem ga bomo vprašali, če hoče imeti ie lov v najemu za tistih par krenic in tako dalje . ..
iz Bab. Bele Barona Svvarca vprašamo uljudno, kaj misli glede izpopolnitve naše nadučiteljeke službe. Teče že tretje leto, odkar je umrl nepozabni Arser, a ie danes nimamo nadučttelja. Ako ae stvar ne reši še to šolsko leto, potem bomo govorili tako glasno, da nas bo slišala širša javnost. To bi bilo čudno, da bi bil že vsakdo več, kakor postava in m starši-davkoplačevalci.
Il Žirovnice. Deželo o električno centralo je odnesla Sava. Vzroka ata dva: prvi in glavni jo: prazne deželne blagajno — in drugi: ker so ae poprijeti podjetja ljudje, ki imajo o električnih podjetjih tolika razama, kolikor slepci o barvah. Neka oplivna oseba (>me na razpolago) je pravila, da bode tisto posojilo — 10 milijonov — komaj zadostovalo, da se zamaše največje luknje razdra-pane klerikalne banke in da se ustanovi zopet nekaj korit za najnovejše uskoke.
Občni zbor (Radovljiškega okrajnega učiteljskega društva* se vrči v četrtek 25. t m. ob 2. ari popoldne v Žirovnici pri Kuutu. Na dnevnem redu jo poleg običajnih točk tudi prodavaoje: «8dtko zamude*. — K obilni udeležbi vabi — odbor.
Okrajna u&iteljike , kialertiolja ta raeev-ljiiki okraj se vrli letos v Bohinjski Bistrici, dne 8. julija t L
lakaj psujota Ia senjsta ir. Irak It dr. fta-ittriič v najnovejšem času tako strelno po svojih shodih? No, rodoljubi z dežele prav dobro verne, de jima prede prav huda in da jim ne gre tako kakor sta mislila. Delata prav tako, kakor kak okicfoiaa kmetski pobalin, ki izza plota vpije, zmerja ia so prav po krščansko priduia. Tako psovanje je najboljši dokaz — da ni vse v redu v klerikalnem taboru.
PoMtsaajaat )ih! Krek in Sasteriič ste proglasila političen in tudi gospodarski bojkot vsem naprednjakom. Dr. Zaje je že pričel izvrševati ta načrt. Kaj bi pa bilo, ko bi naprednjaki pričeli posnemati ta bojkot in pričeli naj metati brez usmiljenja vse klerikalne pristale iz svojih podjetij. Kje bo večji jok l?
Školjelecanosu, ki bivajo raitrtital pa iir-aaa trata, v blagohotno vodnost da ae bo letos, dne 9. julija obenem z II. zletom Gorenjske so-kolske tupe vršilo tudi razvitje prapora domačega sokolskega druitva, h kateremu slavju so ti nali ljubi rojaki le posebej rabljevi in te tudi nadejamo njihove čim najbolj številne udeležbe. Prapor je po izvirni risbi priznanega akademičnega slikarja - domačina g. G videna Brolla v zvezi z strokovnakom ravnateljem iv. Sabicom in znane ljubljanske tvrdke Repie & Jeriek, fino izdelan v samih slovenskih motivih to ae bo v nekoliko dneh že mogel videti v izložbah, najprvo v Ljubljani, nato v Kranju in končaš tudi v Skofji Loki. Cenjeni rojaki in ostalo narodno občinstvo, ki gotovo z zanimanjem zasleduje razvoj Sokolstva pri nas, bo takrat lahko videlo in samo sodilo o krasnem delo na nalem praporu. Seveda je ta prapor, ki mu ga ne bo lahko kmalu dobiti para, tudi stal mnogo denarja, a tega nam ne more biti žal, kajti pri tem nismo smeli Slediti, sicer bi delo ne bilo tako, kakoršao je. Opozarjamo torej na to dejstvo nase domačine — Škofje-ločene in jih prosimo, da se tudi oni po možnosti odzovejo prošnji naloga telovadnega druitva •Sokol*, ki ae jim bo te dni po polti dostavila. Četudi, dragi rojaki, ne morete skupaj z nami, ki smo ostali na svojem domu, delovati za nale društvo, vseeno smo trdno prepričani o vasi naklonjenosti do tega druitva in o srčnih vezeh ljubezni do domače grude, ki nam hode narekovale, da se spominjate na nas in društvu pripomorete, da zmaga vse težkoče. Na zdarl
Kadilalkova koča it Ooliol se ©tvori dne 25. maja t L Oskrboval jo bode tudi letos čuvaj France Marke t s svojo ženo. Preskrbljena je a finim belim in rdečim vinom, z itbornim pivom
ia žganjem ter z raznio* s»^"-m aieiom. Golica je na južni strani že popolnoma biaa snega in flora se krasno razvija.
Oopaitl vojakov ia iotiV. Vojno ministrstvo in ministrstvo za deželno brambo st« odredili, da smejo prositi za dopnst za dela na domačem posestvu le vojaki sami in to ustmeno pri raportr. Ni pa dovoljeno, da bi kdo drugi (oče, mati itd.) prosil na katerisibodi način za tak dopuat pri vojakih se nahajajočega sorodnika.
Amater fotografi I Društvo «k\ S. A. F > v Ljubljani opozarja vse interesente, da bode kmalu potekel rok za pošiljanje slik za prvo d>uštve»o razstavo. Uljudno se opozarja vse amater-fotografe, ki nam še niso doposlali svojih slik ia seznamov, da to čimpreje store. Torej na delo, da bodo kolikor mogoče zastopani na prvi skupni razstavi vsi slovenski amaterji. Kdor se ni prejel razstav-ijalnih pogojev, naj se takoj javi, da se mu isti dopcSljejo. Vse je nasloviti na naslov druitva: •Klub slov. amater fotografov* v Ljubljani.
Oho| prt Kranju. V ponedeljek H. t. m. je prišel posestnik Ivan Barle z dvema tesarjema utrga imena — Ivan Eržen — v gostilno Ivana Jalovca v Lužah pri Kranju. Tam so dobili posestnika Jožeta Prešerna tudi iz Luž. Nastal je med njimi prepir, in temu sledil pretep. Gostilničar je ločil pretepače, Prešerna obdržal v gostilni, ostale pa odslovil. Toda prodno ao Barle in oba Eržena odšli izpred gostilne, se je iztrgal Prešeren gostilničarju iz rok in napadel nasprotnike s prazno steklenico od piva. Nastal je zopet pretep, med katerim ao potisnili Prešerna zopet v gostilniško vežo. Tam je pograbil Ivan Eržen za nož in ga zasadil Prešernu v prsa. Smrtno ranjen je padel na tla in v par trenotkih nmrl. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v ŠenCur, Eržena pa so izro-jeli sodišču v Kranju.
Dobro računale!
in prav izvolile so one gospodinje, ki uporablajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu
„pravega : Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost „pravega :Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča,  njegova   izdatnost kot najkrepkejša izkazala.
I
Zaht6Va]t0  pri nakupovanju
£Le,8 Premier
w
Najboljša izdelava ia najvišja tehilcna popolnost. Kr*anl ceniki zastonj.
pX. L. Rebolj, Kranj
Prodajo se popolnoma nove štiri knjige
elegantno mane pe telo ugodni ceni.
Kje, pove uredništvo «Gorenjcs>.      106 2—2
Darila.
Dijaški kuhinji v Kranju »> darovali: gospa Joatpina 1'uppu mesto venca na krsto gospcj dr. Stf uipiharjeve in A. Jugovičcve 20 K; gospod" in gospa Willan v Trstu namesto venca na grob blagih gospej Ane Stempihar in Ane
Jngovic 20 K in v islem namenu dr. Karol S.ivnik iz Dunaju 20 kron.
Zahvala.
Ker mi ni mogoče osebno se zahvaliti vsakomur, ki je pomagal pri požaru, izrekam slavnemu občinstvu, ki se je res prav požrtvovalno trudilo in delovalo, da bi se kar največ mogoče rešilo, svojo iskreno zahvalo; istotako s* zahvaljujem jeseniški in brošovski požarni brambi, da sta bili hitro na licu mesta ter s tem preprečili še večje nesreče, da se ogenj ni razširil.
Jesenice, dne 18. maja 1911.
109 i        „Smukova mama".
Prva čeeka ealeiaa elelaleka elruiba aa zavarovanje aa življenja v f*raali generalno zastopstvo v Trstu, ima po vseh večjih krajih na Gorenjskem svoje lastne zastopnike. Ta zavod je najcenejši na evropskem kontinentu in, ker ima s svoto 2,000.000 kron popolnoma vplačane glavnice, največje izvanredne rezerve, daje vem zavarovancem tudi največjo varnost. Edini slovanski delniški zavod te stroke. 751 12—4
Izšla je zanimiv« razprava
Jvtozes ali Barviti?
Šolsko vprašanje. — Stane 70 vin. Dobiva se v tiskarni Iv. Pr. Lampret v Kranju in v drugih knjigarnah.
Ker so razpisane državnozborske volitve opozarjamo na: „Wovi drživnoiboraki volilni rad i imenikom Ia samite vidom volilnih okrajev" na
Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Cena 60 vin., s poštnino 70 vin. Dobiva se v naši tiskarni.
sto]!) lastno pisarno
V IjibljMi, ŠcUnbnrgoVa slici StcV. 7,11. aadstr.
nasproti glavne polte (hotel pri JVtaliču). g
illl Ul.tflil  I. lil :(I: )i I lil ;( ! I I I; l*i A Ali ;(/;( ¡I Ali A I Y lil f )l):[ A i ;l
Za trpeče na želodca!
Vsem onim, ki so si nakopali po prehlajenju ali prevžitju želodca ali"po zavžitju pomanjkljive, težko prebavljive, pregorke ali premrzle jedi ali po neenakomernem Življenju bolezen v želedcu, kakor:
žtlotfti Katar,    1 želodca, boleči« 1 icledci, triko pKkavo aH zastlzcijc
se priporoča s tem dobro domače zdravilo, čigar izvrstni učinki, so preizkušeni Že mnogo let To je
zeliščno vino Huberta Ullricba.
To seUifino vino Je pripravljeno 1» l«vratnllx, asdravUnln Kellšo in dobrega vina ter okrepča **V .»oa&a-vija prebavni organizem flloveka. 2Ce-lliono "vino odotran)xmJ«> motenje v prebavi ter uolnlcuje poepeiujooe na atvarltev nove In —— ■       »Orave icrvi. ---—-------
Pri pravočasni vporabi zeliščnega vina se zaduši ponavadi želodčne bolezni že v kali. Nikar naj bi se torej ne zamujalo, rabiti ga pravočasno. Pojavi, kakor; glavobol, kolc%nje, zgaga, napihovanje, slabosti z bruhanjem, ki nastopajo pri zastarelih želodčnih boleznih tem silneje, nehajo večkrat
že po parkratnem pitju.
Ztprtfa in nJe?a nePri>tne posledice, kakor tesnobe, bolečine radi kolike, utripanje srca,
-,—  pomanjkanje spanca, kakor tudi zastajanje krvi v jetrih, vranici, in v okrožju sedalnih
žd (hemeroide) se odstrani po zeliščnem vinu včasih jako hitro, zeliščno vino odstranjuje nepre-bavljivost in neprebavljive snovi iz želodca in čreves.
Slabotno, bledo lice, krvno pomanjkanje, pojeaianje moči ^avbfpfebaveedpoe
manjldjivega krvnega sestajanja in bolnega stanja jeter. Pri pomanjkanja slasti v spremstvu živčne utrujenosti in slabega razpoloženja, kakor tudi vodnem glavobolu in bresspadnlh noči, ginevajo večkrat osebe. Zeliščno Vino daje oslabeli življenski sili nov impuls. Zeliščno vino zvišuje slast, pospešuje prebavo in prehrano, vzpodbuja izmenjavo snovi, pospešuje krvno rast, pomirjuje razburjene živce in daje novo veselja do življenja.  Mnogotera priznanja in zahvalna pisma to dokazujejo.
Zeliščno vino se dobiva v steklenicah po K 3 — in K 4-— t vseh lekarnah v Kranju, Kamniku.
akofjl Loki. Radovljici, Tržlcn, na Jesenicah, v Idriji, na Vrhniki, v Litiji, v Ljubljani
i. t. d., kakor tudi v vseh večjih in manjših krajih Kranjske in Avstro-Ogrske sploh. Tudi razpošiljajo ixi____lekarne 8 in več steklenic v vse kraje Avstro-Ogrske. _ ::::
Pred   poiiaredboml   ase ar^rcairi!
Zahteva naj se izrecno
m Huberta tJllrlctio        zeliščno vino
Moje zeliščno vino ni tajno sredstvo; snovi so: Malaga vino 450,0, vinski špirit 100,0, glicerin 100,0, rdeče vino 240,0, jaržebinka 150,0, sok češnje 320,0,  fenhel, janež, amerikanska korenina, encijan.
kalmus po 10,0. Te snovi naj ae mesa. 219 18—12
Ljübljaoa
Prešernova ulioa šL 9
Gritar $ JScjaf
Ljubljana
Prešernova ulica il. 9
uljudno naznanjata, da je zaloga za pomladansko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in se priporočata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno m solidno postrežbo.
58 6-6
mm
390977887^
I I
■ I
V*-SJ^ IT^, m.W    počutite slabo, odpouioi»jo
—~——..... vam zdravniško preizkušene
12-11       KalserJeve 243
želodčne nelisae Itarancte
kajti po njih bodel« dobili dober tek, želodfc se zopet uravna in okrepi. Kadi oživljajo«'i-ga in osvežujoča učinka so naravno.! nepogrešljiv« pri turah. — Paket 20 I« 40 vinarja«.
Dobiva se jih : K. $AVMK, lekarna pri tSv. Trojici • t Kranju, H. ROBLEK, lekarna v Tržiču.
■ ■
i 1 t
JOS. WEIBL *im*ñ'***minwl
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
ellomiikova   ulloa *t.
stimio-uitio li kotstritcljsto klliiml&ntTo.
Zidno omrežja na itroj, ograja na mirodvoru, obmejno omreaje, reina vrata, balkoni, verande, stolpno krize, štedilnike 1.1, d
Specijaliteta: 61 52-18
valji6ni zastori (Rollbalken).
Šivalni stroji in kolesa
T ovar olika zaloga
48 52-17
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča tvoje najbolj priznana
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevani« sestonj.
mim hpiiiliiei i
je prvi, najvarnejši in največji zavod za nalaganje denarja v pol. okraju Radovljica na Gorenjskem.
Mestna hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po 4Vi od sto. Vse narasle in nedvignjene obresti pripisuje dvakrat na leto h kapitalu, in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje mestna hranilnica sama, tako da dobi vsak vložnik 4 K 25 v od sto Čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leto. Za vse vlo ge in njih obrestovanje jamči v smislu od c. kr. deželne vlade za Kranjske v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev — potrjenih pravil mesto Radovljica z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj nad 200.000 K. Z Mestna hranilnica v Radovljici daje največjo varnost la hranilne vloge med vnemi drugimi denarnimi aavodi v polit, okraju Radovljica. Zato nalagajo c. kr. sodnije in dragi c. kr. uradi vse vloge od nedoletnin otrok in druge denarje le pri tej mestni hranilnici. — Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne
položnice, katere so vsakemu na razpolago.
Posojila na zemljišča
Posojila na zemljišča dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč
proti vračilu na 14, 16V2, i972, 55 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let. Tako vračilo jeza vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane toraj še vedno 300 K dolžan. Ddšnik mestne hranilnic« v Radovljici se pa dolga docela lznebi, dasl plača v celi dobi še za 07 v man). Nadalje dovoljuje tudi posojila na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod v polit, okraju Radovljica. Kdor želi najeti posojilo ali dobili kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproi i c. kr. okrajne sodnije, kjer se uraduje vsak dan od pol 9. do 12. ure dopoldne in od pel 3. do 5. ure popoldne razen v nedeljah in praznikih.
Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici.
IRR—46
priporoča
svoje priljubljeno pivo, kakor marino
pivo
I. in II. vrste, bavarsko, vležano v sodčkih In steklenicah, pričakujoč
obilnih naročil,
Ustanovljeno lota 1818.