I Posamesiift številk* sisme 30 vinarjev. 29. številka. Maribor, dne 17. julija 1919. 53. letaik. List ii-udstvu v pouk in zabavo« Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 6 K, pol leta 3 K in zaf četrt leta 150K. Narootiaa za Nema*® 8 K, » drogei izvenavsirifcke deztie 8 K. Kdor hodi sanj po njega,"plača na leto samo 5 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopo5i«a do odpovedi. — m)e „Kaiotekefja Oskotm«gp drušiva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 12 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta stev. s, stpejum uarečano, hi9e;-ate in reiiismacLie. Za inseraie se plačuje od enostopne petitvrsie za enkrat 24 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prodora stare 16 vin. Za večkratne ogjase primeren popust. V odrska „Mata stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., izjave in Poslano 36 vin. — inseraii se sprejemajo do torte »poldne. — Nezaprte ra&iamadie s« noski»: proste. Rojstni dan našega Zadnjo soboto, dne 12. julija, je naš kralj Peter 1. slavil svoj rojstni dan. ves slovanski jug se je ta dan oblekel v slavnostno obleko. Tudi Slovenci, posebno naš rod ob meji, je rojstni dan svojega kialja obhajal kot rojstni dan «svojega osvoboditelja. Dasiravno so nam Nemci in nemčurji v svoji satanski sovražnosti do vse-ga, kar je slovansko, - slikali dolga leta Srbe in kralja Petra kot roparje, divjake in morilce, — vendar smo se mi Slovenci prepričali, da je vse ¿o, o čemer so nam Nemci govorili o Srbih, sa-®a laž. Srbi s svojim kraljem Petrom in prestolonaslednikom Aleksandrom so naši rešitelji. Kajti, če nas ob preobratu dne 1. novembra ne M sprejeli Srbi pod svoje okrilje, bi bili Italijani od juga zasedli Slovenijo do Zidanega mosta in M tako polastili bogatih trboveljskih premogovnikov, od severa pa bi bili Nemci se polas-Dsii oelega Slovenskega Štajerja. Mi Slovenci sami smo bili prešibki in še smo prešibki, da bi se sami branili proti našim zakletim sovragom, ki še vedno čakajo, kako bi udarili na nas. V globoki udarnosti smo molili Slovenci na kraljev rojstni dan za svojega vladarja in njegovo družino. Slovenski narod, otet tujih spon, kliče svojemu vladarju: Žive i kralj Peter! Živela kraljeva družina Karadžordževičevl I laote^aže^ralita siriiste^ I Dne 27. t. m. se vrši v Celju tabor štajer- l &kih Griov! Udeležite se v obilem številu te pri-rreditva Iz Kranjskega se je priglasilo do 500 raznih udeležencev: Orlov, Orlic, deklet v narodnih sošah itd. Vsako društvo vzame tudi zastavo seboj. Pohitimo radi mi Štajerci na to pri- reditev! Storili so se koraki, da dobimo polovično vožnjo iz Maribora in par nasiednjih postaj. 0 izidu bodemo poročali v našem časopisu. Spored tabora v Celju 27. t. m. Po dohodu vlakov iz Ljubljane in iiaribora sprejem na kolodvoru. Obhod po mestu. Sv. maša na prostem. Tabor naše mladine. Govori več govornikov. Po taboru izlet na Stari grad. Telovadci imajo med tem časom skušnjo za telovadbo. Ob 12. mi kosilo. Po kosilu razgled po mestu in bližnji okolici. Ob 2. uri javna telovadba Orlov, Orlic in naraščaja. Po telovadbi ljudska veselica, koncert godbe itd. Z večernim vlakom povratek domov. Priglasi k taboru v Celjt? 27. t. m. za Štajerce. Vsa društva, Orli in 0-lice iz Štajerske, pa tudi njih sorodniki in prijatelji naj javijo svojo udeležbo ca naslov: „Orel v Celju". Kdor se bo priglasil, bo dobil legitimacijo, s katero bo šele dobil polovično vožnjo. Brez legitimacije se znižanje ne bo dobilo 1 Društva naj naznanijo skupno število udeležencev! Skrbimo za častno udeležbo! Na tabor pride najbrže tudi minister dr. Korošec, Na zdar! II va poklona vnareidnjakani'y M se potegujejo ¿ea iiiira»w&ke fšsrabe.: Odličen Slovenec in narodni veteran iz Ja-renine nam piše: Gospod urednik! Skoro nit>mo verjeli « rojim očem, ko smo čitali v „Straži", „Slov. Gospodarju" in „Malih Novicah" o protestantovskih Švabih v obmejnem Št. Ifju in o njihovih najnovejših zaščitnikih. Sočutje in usmiljenje vsakemu človeku — in tudi tem našim največjim narodnim in verskim škodljivcem ga ne odrekamo. Toda roke na srce! Kje pa ste bili vi Jeniči, Gilčverti in sodrugi teh „narodnjakov", ko je nam obmejnim Slovencem srce krvavelo videč, kako je moloh „Sudmarka" požiral slovenske ljudi drag za drugim, mesto njih pa naseljeval protestante iz Viljemovega rajna, ki bo kakor strupene mravlje razjedali versko in narodno čustvovanje od nekdaj v nemški sužnioeti zdihujočih Slovencev! Kje ste bili, ko so si naši požrtvo- valni voditelji v žalosti belili glavo, kako oteti naše narodne in verske svetinje sigurno se bližajoče pogube, ko so vsenemški agentje hodili med nami kot volkovi, ki ogledujejo, katera jag-njeta bi se dala iztrgati in pogoltniti iz varstva budnega pastirja? Iu zdaj, ko smo se oddahnili in dobili moč, da raztrgamo vrv, ki se je vedno tesneje vila »krog našega vratu, da nas zadrgne, zdaj priskočijo Siidmarkovcem naši ljudje na pomoč, da popravijo in zategnjejo zanj ko! Ne sovražimo nikogar, niti protestantovskih Švabov ne, naše sovraštvo pa velja „Schulvereinu", „Heimstattu", „Sudmarki", ki so nas mučila do svojega pogina in nam sekala skeleče rane. Ne le, da so nam sekali kose z živega narodnega telesa, zasledovali so naše nehanje in dejanje korak za korakom, niti kihniti nismo smeli po domače. In sedaj je čas, da se nam rane zacelijo. Zatorej proč s SMniarkmo setvijo! Mi želimo tudi ob meji nemoteno peti svojo pesem, moliti svojo molitev, < riajati svoje šmarnice. Jugoslavija, bodi nam dobra in skrbna mati, o-čisti naš dom strupenih mravelj in vrni našo rodno gredo našim bratom in sestram! Priprost mož iz S večine nam piše: Za glavo smo se prijeli, ko smo čitali, da so se našli sinovi slovenske matere, ki se seiaj potegujejo za privandrane Švabe. Naj povem tudi jaz svoje mnenje. Nisem učen dohtar, tudi bogat verfžnik nisem, sem priprost kočar, ki ne živim v blagostanju. A eno imam: Zvest hočem ostati svojemu rodu do groba, ne bom se niti za milijon prodajal Švabom. Naj bi tisti „dok-toiji", ki so delali tisto pismo za lutrovce, prišli nas priproste slovenske ljudi na meji vprašat, kaki so ti privandranci, če še sami tega ne vedo. Povedali bi jim, da so to tisti ljudje, ki so nas uboge Slovence povsod zasraiaovali, kjer so le mogli. Posmehoval] so se našemu jeziku, našemu petja, našim navadam in naši veri. Pri Svabih stara Avstrija ni niti približno tako hudo rekvirirala živine in žita, aakor pri na? Slovencih. švabe • so oblasti oprostile vojaške službe, slovenske fanie in može pa so ganili pogiujat v strelske jarke, tudi najbolj premožni Svabi so dobili visoke podpore, mnoge uboge slovenske družine pa ne. Če smo Slovenci bili v kaki gostilni, kjer so se nahajali tudi Švabi, nismo smeli ziniti niti ene slovenske oesede? Grozili so nam, LiSTEK. Januš Goleč: 11 poIkownIk€iveaif (Dalje.) Veterani so prihajali počasi, opotekajočih korakov iin k tlom klonečih glav. Niti ednega veselo bistrega ¡oi bilo med njimi, po obrazih vseh se je plazila vidno skrb za ostavljeni dom, nevolja in srd nad vnebovpi-joče kruto postavo, ki se je drznila vkovati že od let m dela trhle kosti na galejo vojne. Razvrstili so se v novi obleki v dolgo vrsto. V B>i*cu vsakega izmed teh mož je tlelo upanje: gospod «?heret bode posluhnil niih stanovske težnje, se zavz 1 w usodo trpinov, da se ¿ih vrne domu. Začel se je pregled. 65 let stari cberst je pozdravil po delu in o skrbi strpljene starce r: »Babe šlevaste! Niti eden izmed vas mi ne drii glave po koncu, prsa ven in trebuh noter! Vse narobe 1 To je ljubezen do domovine!« Hvala Bogu! Nobeden ga ni menda razumel, k • r, "i ... j -.i 1101,1 U1 stvar uieusmi, in pittviiu, ua su nad Pohorjem grozepoln. oblaki m hude nevih- | to draginjski Remiri> Gotovo je da giri te; grom, toča in nalivi so se valili cez Sfoven- > Italiji ekucija> Repub]ikanci in anarhisti zopet sko Bistrico m okolico loča je v soboto hudo dvigajo glave. Največje revolucionarno gibanje udarila mesto Slov. Bistrico, okoliške občme li- - je y italijanski „¿^ Revolucionarni odbor v [ svojih letakih obsoja zasedenje jugoslovanskega l asni iittim m tu - ča pokončali v nedeljo zvečer . ayij da hočejo fta!5jani živeti y miru s sv0 Povodenj je bila taka, kakor je noben člo- \ - j g0Sedi ne pomni. V mestu samem je voda nasto- kulture pri praznem loncu. Mi pa pravimo, da jih nič ne rabimo, naj bodo kjer so, ker si ne upamo z njimi prijateljsko občevati zaradi njih „visoke" kulture! Politične Tesli. Zaupnike Kmečke Zveze prosimo, da po vseh občinah in župnijah ustanovijo krajevne odbore in organizacije naše stranke ter naznanijo imena odbornikov pisarni Kmečke Zveze v Mariboru (Cirilova tiskarna). Protii se je vrnil v Beograd, „siov. Narod' i !Le™!fa S °kliCU 1 Poroča: Ministrski predsednik ' Protič in ostali ministri, ki so bili v Parizu, so se dne 11. ju- vek ne pomni. V mestu samem je pila po 1 in pol metra visoko, tako da je pohištvo deloma uničeno, deloma hudo poškodovano. Omare, mize, stoli, kuhinjsko in gospodarsko orodje, vse leži križem. Deroča voda je razbila f vežna vrata in železne rolete pri izlpžbah. Po- i lija vrnili v Beograd, j Naši ministri Protič, Marinkovič, Trifkovič in \ Kramer so bili sprejeti od predsednika francoske : republike Poincare-ja in od angleškega zunanje-l ga ministra lcrda Balfour. Pri obeh so našli ze- Refcwi&gcije w Awsti*iji* _______ ____________________,____________ - - . V Nemški Avstriji, kamor tako srčno želijo ! P«jazen sprejem in veliko zanimanje za naše sebno žalostno je v trgovinah, kjer je skoro vse \ naši nemčurji, bodo imeli še tudi odslej rekvi- j vprašanje. Naš zunanji politični položaj se v zad-pokvarjeno. Ves nasip na cestah je gladko od- \ zieije živine in poljskih pridelkov. Vole bo smel i n->ih ¿asib očividno^ obrača znatno na bolje, neslo, da štrli spodnje ostro kamenje iz njih. : imeti kmet le, če ima 25 oralov orane zemlje, ¿a slovensko šolstvo v Mariboru, čudno je, Mostove je odneslo po vsi okolici in tudi mnogo l dve kravi le, če je pri hiši 6 ljudi. Na osebo j da Je treba 0 fm Predmetu še sploh kaj govo-lesa. Na kolodvoru je voda veliko vagonov lesa f bodo pustili na teden samo l1/* kg žita in 1 kg \ ritl> ker stvar ->e Jasna kot beh dan- Naša nagromadila na okrajno cesto 2—3 m na viso- | krompirja. Vsako drugo pitano svinjo bo moral t va ni narodnostna država, kakor je bila ranjks ko, da je bil ves promet nemogoč. Vrtovi so f oddati državi. Domači (mali) mlini in žrmlje bodo i AvstrlJa> nei?° Je narodna država, ki jo tvorijo uničeni popolnoma; kar ni toča pobila, je voda zaprti (zapečateni). Brez kart se ne bo dobilo j držav,Jam drugega jezika samo brezpomembne odnesla. Škoda znaša 3—4 milijone K. / nobenih živil. Izdeluje se v Nemški Avstriji celo 5 manjšine. Narodno mora biti tudi popolnoma in Trgovcu Stigerju je hudo razdrapalo tovarno t zakonski načrt, po katerem bi moral kmet ali i Izk,jucno naše šolstvo povsod, torej tudi v Ma-za bučno olje in veliko stotov bučnic je splava- i najemnik izročiti ob žetvi vse pridelano žito in ! r,boru- Državljanom drugega jezika se lahko do-lo po vodi. Zrušili so se jezovi, umaknili so se krompir. Država pa bi potem dajala kmetu in i yob;l° vsporednice na slovenskih šolah, a uradm cementni zidovi - ničesar se ni več ustavljalo delavcu živila in seme na karte: Tako bo živ- Jezlk zavoda 'nora biti slovenski m vzgoja po-divjemu elementu. f ljenje kmeta v Nemški Avstriji. ( poinoma y duhu naše države. Kdor ne razume, Posebno žalosten je pogled na okolico. Po " Po naših krajih strašijo ljudj6) ki so se Vpi- I da S*.je IZV/ HP°P • ' njivah in travnikih leži vse križem, kar si mis- j sali v liberaIn0 stianko (JJDS) dl 'hoge dl, A't. { ¡^J* kl niso Prezetl avst"J8 liš, lahko najdeš se borili za Jugoslavijo za to,, največ pa lesa. Na tisoče Korošec tudi za naše kraje upeljati rekvizicijo. * stotov pa je voua ounesla sena po vsi Bistriški Kdor tako, g0vori iz same strankarske strasti, "" ~"ko"i;„ ----------'------ dolini dol do Dravinjske doline. Ubogi kmet, ko- vedoma laže. Iz zanesljivega vira vemo, da v \ ^«-hnri n-. Mrh«, «« liko te stahejo delavske moči in zdaj je vse to našib krajih ne bo prav Uenih rekvizici . Ju- i s^Tvr il v ideL dfe T3 t m ?v ^n^Go^ ^^ t0Če " POVOdDji 1 « Prid8la t0Hkfi Žita' ^ ^ i ™ š^rajiski šoh M bo odslej Ivens'- reši nas, o Gospod! jnes^ da >rna vsega tega več kot polovico pre- i , r^oril ip Jr t psk ' V pondeljek, dne 14. t. m. se je pripeljal z f ve5. Dr. Korcšec bo kot prehranjevalni minister | Ka' , $ '«¿j b « ' pM Rerolinskim avtomobilom na mesto nesreče okr. glavar dr. pritisnil edin0 na židovske verižnike in veletrzce \ ][stJ™e iJ^ LuSna- Dne 11 t m.a Te Lainšič s spremstvom. Odredil je vse potrebno j na Hrvatskem in v Banatu, ki gulijo tamošnjega | v RekTdo novih S' snnnadov mtd Ttf za prvo pomoč. Poslal je vladi opis nesreče in kmeta in kupi6ijo zalo(re' Da zalogo ter tiralo PnŠ,° V 5ekl do. novfh haddi spopadov med Ita- r>rn5nin -/n «ni nn nnmn? mnP^PncPm , V P J ° ., , , L Ugani m Francozi. Italijani so napadli francosko prošnjo za nujno pomoč ponesrečencem. cene kruhu m mesu neusmiljeno kvišku, kmetu t ^ dovk katera je začela streljati. V teh div» ; pa plačajo sramotno nizke cene Dr. Korošec, ki ; jih ličnih bojih je bilo ubitih 80 francoskih je ze od nekdaj zaklet sovražnik rekvmcij, ne \ y0iak0r bo pripustil, da bi se naše ljudi trpinčilo z re- j ' gogodkj Ra Rek| dobijo vedno ve5ji medna„ Slovenska politika. - Liberalci na Češkem pro- kvizicijami. Pritisnil bo samo židovske krvosese, j rodni n Antanta je poslala doli 4 gene-padli. - Boji med Francozi in Italijani na Reki. - Kdor dru&ačre s°vori.in ^ neresnične govorice ; ral6i da preiš5ej0 zadevo. Njim na pomoč je Mirnima Lftniflronra rfaisiie taJo nniaei — ReVOld" 0 dr' Koroscu — m taklh ie posebno mnogo 5 lnfi;0 fmnPneVn i« Mirovna konferenca deluje zelo počasi-cilarno gibanje v Italiji. je posebno mnogo |iposlala tri bojne ladje, francosko, angleško in med liberalno demokratsko gospodo - ve- amerikansko. Sedaj se Lahi izgovarjajo, da so V slovenski deželni vladi v Ljubljani so se duhovi zopet pomirili. Liberalci ali kakor so se sedaj prekrstili „Jugoslovanska demokratska S doma laže. Primite ga in ga neusmiljeno ova- | izgrede napravili madžarski boljševiki. dite! To SO narodnjaki! Listi Jugoslovanske demo- , kratske (liberalne) stranke dajejo prostora izja- stranka" je še naprej ostala v vladi, ker naši pover- I ICsic® Je feili^ BIS ¡Co^oškeills ' vam nekeSa Jeniča in Gilčverta, ki sta sestav-jeniki niso marali iti liberalcem na led in izro- \ . « ^ , T ^ -v \ Ijala in prestavljala spomenico na vlado, naj se čiti vseh vladnih poslov uradnikom. Obe stranki ; Iz Prevalj nam pišejo: pusti v Jugoslaviji Švabe, ki jih je Sftdmarka v naša (Vseslovenska Ljudska) in liberalna (JDS) Tri tedne in en dan je divjal pri nas in Ž germanizatorične namene naselila na črti med sta se zopet nekoliko pobotali. A pravega miru okolici vihar groze iu strahu. V teh dnevih so | Mariborom in Špiijem. Omenjena „narodnjaka" groze menda ne bo, ker liberalci ne marajo resnega nam Nemci prinesli še enkrat pokazat in razla- sta se vozarila v Št. Ilj in sta se tam pogajala dela. Ti ljudje bi radi povsod spravili na vodilna gat svojo „visoko kulturo". Marsikaterega Slo- f z zakletimi sovražniki Slovenstva in Jugoslavije, mesta svoje pristaše in pri najboljših koritih sami radi zobaii... Občinske volitve na Češkem so pokazale IP^I^I da liberalne stranke, če se tudi na zunaj nama- Hudomušni ljudje so rekii, da jih je bilo celo \ vica, ker smo v naših listih razkrinkali djuuo žejo z „demokratsko" barvo, nimajo več bodoč- sram. Do sedaj jo ti še sami niso tako natanko ( „delo". Listi demokratske stranke niso niti z nosti. Kramarova svobodomiselna stranka, ki poznali, ker so zaostali, odkar prebivajo med j besedico ožigosali Gilčvert—Jeničeve kupčije s ima enak program, kakor slovenska liberalna j Slovenci. Toda „svaka sila do vremena" pravi \ Švabi, dasiravno so njih glavni in postranski „demokratska" stranka, je dobila komaj 9% ; Hrvat. Slovenci v družbi svojih junaških bratov ? uredniki dobro poučeni, koliko gorja so povzro-glasov. Od vsakih 100 volilcev je le 9 mož ! Srbov in Hrvatov so se vrnili in Nemci so mo- t čili lutrovski Švabi Slovencem na meji. Dejstvo, glasovalo za liberalce. Ljudstvo ne mara ljudi, î rali dokončati tritedenski tečaj svoje „kulture", i da se je hotelo ta narodni škandal zamolčati, ki se sicer lilinijo za demokrate, sicer pa so naj- f Instrumente in aparate so kar Slovencem pre- zasluži vso grajo, večji sovražniki ljudstva. Napihujejo se kakor : pustili. Slovenci in Srbi so jim hoteli njih „kul-žaba, glave nosijo po konci kakor prazen žitni jj turno" delo bogato plačati, pa ti niso čakali, ker klas, sicer pa jih je vse skupaj le sam napuh in ; so se bali prebogatega plačila. „Jej, kako so šli! same pleve. \ Kar čez hribe in doline, se streljali med seboj Na Reki je prišlo do krvavih bojev med Š v veliki zmešnjavi. Na cesti pa, kar jih je bilo, Italijani i« Francozi. Italijani tako davijo Slo- je Slo vse v kalop, drug drugega ao požčali za- Zlata maša. v sredo, dne 23. julija obhajata preč. g. dr. Aaton Sahač, častni kanonrk, deka* in župnik pri Sv. Ani v Slov. gor. ter č. g. Mihael Lendovšek, konzistorialni svetovalec in župnik v Makolah zlato sv. mašo. Bog naj ju ohrani še mnogo let! Tridesstletnko službovanja v dušo skrb ju je obhajalo v torek, dne 15. julija v Mariboru sledečih devet čč. gg. jubilantov: dekan Josip'Cer-jak, prof. dr. Ant. Medved, župnik Martin Medved, dekan Franc Moravec, župnik Franc Ogrizek, dekan Štefan Pivec, dekan Ivan Rotner, prof. Ivan Vreže in župnik Peter Zadravec. (Župnik Josip Gunčer je bil zadržan). /Ob 10. uri je daroval v cerkvi sv. Alojzija dekan Franc Moravec slovesno zahvalno sv. mašo, kateri je sledila črna maša in mrtvaške molitve za pet rajnih tovarišev, ki jo je opravil prof. dr. Medved. Med jubilante je prihitel tudi njihov bivši profesor in ravnatelj bogoslovja, sedanji celjski opat preč. g. Franc Ogradi. Vsi skupaj so se poklonili našemu nadpastirju dr. Mihaelu Napot-nik. Skupen obed je pripravil prof. dr. Medved v svojem krasno ovenčanem stanovanju. Jubilanti so dobili od vseh strani obilo častitk, zlasti lepo je bilo voščilo zavoda šolskih sester, ki ga ob priliki objavimo v podlistku. Bog ohrani jubilante še mnogo let v korist katol. Cerkvi in jugoslovanski domovini! Duhovniške vssti. župnija sv. Ruperta na Vidmu je podeljena č. g. Ivanu Medvešeku, žup. na Tinjah. — V vojaško službo je vpoklican č. g. Anton Peršuh, kaplan pri Mariji Snežni. — Za kaplana sta nastavljena seineniška duhovnika: č. g. Jurij Mikolič v Lučah v Savinjski dolini in č. g. Alojzij Pavlič pri Sv. Marku pri Ptuju. IS^OrnO {S obolel preč. g. častni kanonik in dekan Anton Šlander v Starem trgu. Čč. gg. du-hovniirk sobratom se priporoča v memento. Hov orlovski odsek. Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah se je v nedeljo, dne 13. t. m. ustanovil Orel. O orlovski organizaciji je poročal podpredsednik mariborskega Orlovskega okrožja. Odseku je pristopilo 27 telovadcev. Predsednikom je izvoljen br. dr. L. Krambergar, načelnikom br. Fr. Krajnc. Sv. Lenartski fantje le pogumno naprej! VSO OrlOVSke Odseke, vsa mladeniška izobraževalna društva in katoliške organizacije sploh opozarjamo na prireditev celjskega okrožja Orlov, ki bo 27. julija t. 1. v Celju. Bratje Orli! Mladost, življenje je zapisano na našem praporu, pokažimo pri tej prireditvi posebno mi štajerski Orli, da nam ni uničila vojska naše mladosti, pokažimo, da nam ni zatrla poštenega, čistega življenja. Zatorej povsod na delo, da se dvigne kmalu zopet Orel visoko v sinje višave! Zvest član orlovske organizacije umri. Dne 30. jun. je umrl v Središču po dolgi, mučni borzni vzoren mladenič, bivši član in načelnik mariborskega „Orla" br. Rudolf Simonič. Težko, neozdravljivo bolezen si je nakopal v vojski. Veličasten pogreb v sredo, dne 2. t. m. je pričal, kako spoštovan in priljubljen je bil pokojnik. Požrtvovalnega brata, ki je pripravil in vodil prvi polet našega „Orla" na Telovo 1912., ki je bil vseskozi vzgleden in navdušen „Orel", veselje staršem, dika in ponos orlovske organizacije, so spremljali na zadnji poti tudi sre-diški „Orli". Pri odprtem grobu se je z lepimi besedami poslovil od rajnega brata predsednik br. o. Remigij Jereb. Vsem, ki so ga poznali in vedeli ceniti njegova blaga dela, sb porosile solze oči-. Da res, to je usoda — ona kruta u-soda, ki tudi nas čaka. Dane i čvrsti, polni najlepših idealov, a jutri — zlomljeni, uničeni! Dragi Rudolf! V Tvojem duhu bomo delali in po Tvojih vzgledih se bomo ravnali, dokler tudi nas ne pokliče Vsemogočni na račun! Ohraniti Te hočemo v molitvi in blagem spominu. Počivaj mirno in uživaj zasluženo plačilo, večni „Na zdar" v nebesih! Na svidenje enkrat nad zvezdami! Toča, nalivi in POVCdnji. Od vseh strani dobivamo poročila o grozni toči, nalivih, streli in povodnjih na Slov. Štajerju. Radi pomanjkanja prostora nam ni mogoče priobčiti vseh poročil. Naša glavarstva so prosila vlado nujne pomoči in odpis davkov. &?0Vi Ptlžj. Ako se sprehajaš po mestu, vidiš kako se je spremnilo. Vsi nemški napisi trgovcev ia obrtnikov so sedaj odstranjeni in nadomeščeni s slovenskimi. Nemški ulični napisi so tudi že dobili slovo. V kratkem času bodo novi slovenski napisi z imeni slovenskih zaslužnih mož, ki so se veliko trudili in žrtvovali za slovenski narod. Na desno od proštijske cerkve bo Slomšekova ulica. Nekdajna Cerkve- K ulica (sedaj Bismarkova ulica) postane Kre-va ali«». In drage aliea dobijo tadi imena zaslužnih mož in pesnikov, pisateljev. Tudi pesnika Simona Gregorčiča so se spomnili novi voditelji mesta Ptuj. Pregledal sem zaznamovane ndve ulice. A žalibog nikjer nisem našel ulice „Dr. Anton Korošca". Ta mož bi zaslužil, da se Gosposko nlico v Ptuju imenuje po njem. Župan Oraik in njegov ljubček „Štajerc" sta strašno črnila dr. Korošca. Višavski. PoŠti na Koroškem- Vsled izjemnih razmer in tehničnih težkoč za nekaj časa prekinjeni celokupni poštni promet se je zopet otvoril pri naslednih poštnih uradih naše Koroške: Bela, Borovlje, Orna pri Prevaljah, Dobrlaves, Guštanj, Labod, Pliberk, Podrožčica, Prevalje, Ruda, Sinčaves, Sv. Pavel v Labodski dolini, Velikovec in Zgornje Trušnje. Pri ostalih naših poštnih uradih na Koroškem, kateri poslujejo za sedaj samo za pisemsko pošto, se uvede celokupni promet, čim bodo tehnične ovire odpravljene. Ifedostatek pri brzojavnem prometu. Dobili smo naslednji dopis: Včeraj v pondeljek dopoldne sem dobil brzojav iz Radgone, ki je bil tam oddan v soboto ob 9"30 dopoldne. Rabil je torej ta brzojav čez 48 ur, predno je dospel v moje roke. Vsebina brzojava je bila, da je umrl tam bližnji sorodnik in se vrši pogreb v nedeljo. Pa sem dobil brzojav v pondeljek! Čudno, kaj ne? Invalidom bivšega pešpolka št. 87 se bodo julija meseca v drugič izplačevale enkratne podpore. Pravico do te podpore imajo oni, ki so po izvidu nadpregleda spoznani zaveč kot 30% invalide. Invalidi, ki v Jugoslaviji še niso bili pri nadpregledu, naj se javijo pri svojem dopolnilnem poveljstvu v svrho zdravniške preiskave. — Prošnji za podporo ima vsakdo priložiti potrdilo pristojne občine in orožniške postaje, da je brez premoženja, in podpore res potreben. Slepci, težko pohabljeni in za vsako delo nezmožni dobijo poleg podpore še posebne dokla-de. Podpore se bodo pošiljale le po pošti, zato naj navede vsak v prošnji svoj natančen naslov. Upokojeni častniki in vojaški uradniki. Ker je ministrstvo za vojno in mornarico z naredbo z dne 26. junija t. 1. odredilo, da morajo vsi vpo-kojeni častniki in vojaški uradniki položiti pismeno prisego, se ti častniki in vojaški uradniki tem potom poživljajo, da se v najkrajšem roku javijo pri naslednjih komandah: Štajersko obmejno poveljstvo Maribor, komanda mesta Ljubljana, orožniška postaja Kočevje, polkovna okrožna komanda Celje, polkovna okrožna komanda Pliberk v svrho položitve prisege. Podrobnejše Dodatke dobe imenovani pri gori omenjenih komandah. Opozarjamo! Ker se še vedno oddajajo poštam pisma, frankirana z 20 vinarsko znamko, morajo naslovniki plačevati globe. Opozarjamo, da se morajo navadna pisma frankirati z znamko po 30 v, dopisnice pa z znamko po 15 v. Za Šivilje se dobi v Cirilovi tiskarni Rantov modni album. Cena 3 K 50 v, pe pošti 4 K. One 27- julija VSi v Celje na veliko slavnost naših Orlov! CrOipcdarike novice. Denar, ki je naložen v Nemški Avstriji ni izgubljen. Nemci sicer nalašč zadržujejo denar, ki so ga naši državljani naložili v njihove denarne zavode in nočejo izplačevati Slovencem hranilnih vlog, a jim vse skupaj ne bo prav nič pomagalo. Opozarjamo naše ljudi, da bodo po podpisanem miru z Nemško Avstrijo dobili izplačano vse do žadnjega vinarja. Eno pa pov-darjamo: „Slov. Gospodar" je vedno in vedno pisal: Slovenci nalagajte svoj denar v slovenske denarne zavode. Držite se tega pravila še posebno sedaj! Hmeljska cene na žateckem trgu zopet padajo. Pretekli teden se je za žatečki hmelj pla čevalo 700—750 K za 50 kg. Torej je cena padla za 30—70 K pri 50 kg. Na Češkem bo, kakor piše „Saazer Hopfen- und Brauerzeitung", precej dobra letina'. Ugodna cena bo mogoča le, če bo dovoljen prost izvoz. — V Savinjski dolini je napravilo sedanje veliko deževje na hmelju mnogo škode. Zaplenjeni konji. Neka židovska družba je hotela iz Jugoslavije spraviti čez mejo Jugoslavije veliko število konj, med katerimi jih je bilo predfej sposobnih za vožnjo in pleme. Pošiljat-ve so v Mariboru ustavili in živinozdravnik g. Hinterlehner jih je pregledal ter dobre konje izbral in jih deloma oddal kmetom. Ravnal je popolnoma pravilno. In glejte! Nemški žid si je najel slovenskega odvetnika dr. Rapoca, da ga iSiti! Ko je pretekli teden komisija oddajala v mariborski topniški vojašnici konje obmejnim kmetom, je prišel dr. Rapoc kot zastopnik židovske družbe in je zahteval, naj se oddaja teh konj ustavi. Taki prijatelji slovenskega kmeta so liberalni advokati! Bencin za poljedelce- Iz Beograda smo prejeli brzojavko: Zadruge in poljedelci, kateri rabijo bencin za mlačvo, naj se takoj obrnejo na oddelek za prehrano v Ljubljani. — Vesenjak, narodni zastopnik. Želja naših tobakarjev. Vsi smo v vsakem ozira zadovoljni, da smo se otresli nemškega jarma, ki nas je tlačil dolga leta in imamo kar največje zaupanje v novo vlado ter smo ji radi v vsem pokorni. Iznenadilo nas je pa sedaj in še poprej razglašeni ostri ukaz, da se ne sme saditi tobaka. Nikdo ga rad ne sadi, ker je pač delo z njim v primeri z dobičkom preveliko; pa ker nam dajo tobaka sedaj samo še toliko, da se ga popolnoma ne odvadimo, smo ja k temu primorani. Zato naj vlada v prvi vrsti skrbi, da bomo imeli dovolj tobaka, potem pa naj sajenje prepoveduje. Vsak od nas si bo rajši knpil tobak in tudi državi bo s tem mnogo pomagano, ker so tobakarji tudi kos stebra države. — Valentin Tobakar. Peronospora na vinski trti se pojavlja vedno bolj in bolj. Kakor hitro bo nastalo lepo vreme bo treba takoj močno škropiti in žveplati. Cena svinjam zopet raste. Pitane svinje plačujejo sedaj 1 kg žive teže po 12—15 K. Francosko sukno in platno ima v velikih množinah v zalogi „Hrvatsko trgovačko prometno društvo", Zagreb, Ilica br. 48. Dopisi. Pobrežje pri Mariboru, v nedeljo, dne 27. t. m., priredi naša vrla prenovljena požarna hramba na Balonovem gostilniškem vrtu veliko ljudsko veselico z obširnim sporedom. Začetek ob 15. uri. Natančnejše sledi. St. IEj V Slov. gor. Tukaj je umrl Rupert Repnik, bivši načelnik kmetijske podružnice. Bi! je sicer naš politični nasprotnik, a v gospodarskem oziru je storil mnogo dobrega. Naj počiva v miru! : : Sv. Trojica V Slov. gor. Dekliške Marijine družbe Slov. gor. opazarjamo na veliki dekliški shod, ki se tu vrši v nedeljo, dne 20. julija. Ob 10 uri bo pridiga za dekleta in slovesna sveta maša. Od 1.—3. ure se vrši na prostoru pred samostanom veliko dekliško zborovanje. Ob 3. uri bo nauk za dekleta in slovesne večernice. Dekleta Slov. gor., ki ljubite Boga in Marijo in Jugoslavijo, pridite od vseh strani, da se poživite v pravem duhu in navdušite za novo sveto delo v prenovljeni domovini sebi v veselje in v blagor katoliški Sloveniji! Sv. Benedikt v Slov. gor. Cirii-Metodova slav-nost 6. julija je vse udeležence navdušila za naša apostola. Govora mladenke in domačega žup • nika, dve deklamaciji, prizorček in petje je k temu veliko pripomoglo. Igra „Repoštev" pa nam je nudila izvrstno nedolžno zabavo. Celje. Katoliškonarodni dijaki uprizorijo v mestnem gledališču v nedeljo, dne 20. t. m. ob 15. (3.) uri „Miklovo Zalo." Vabimo k obilni udeležbi. ; Koncert Oruzovic-Brezovšek. v torek, dne 22« julija priredita gospa Ljudmila Druzovičeva in operni kapelnik Ivan Brezovšek iz Ljubljane v veliki dvorani Narodnega doma koncert. Gospa Druzovičeva je učenka bivše dunajske operne pevke Leclairjeve, ter graškega opernega pevca J. Jesseua. Z uspehom je že mnogokrat nastopila v čitalniških koncertih. Pela bo tokrat skladbo slovenskih, čeških, hrvatskih in srbskih! skladateljev, kakor tadi francoskih mojstrov o-pere, Thomasa in Gounoda. — Gospod I. Brezovšek, bivši operni kaipelnik v Metzu ia Mann-heimu, je sedaj operni kapelnik v Ljubljani, kjer si je takoj pri svojem prvem naetopu pridobil burno priznanje občinstva. Kot pianist je že v mladih letih nastopal v Švici, na Norveškem in in Nemčiji, ter marca meseca t. 1. v Ljubljani. Proizvajal bo med drugimi tudi skladbe Poljaka Chopina in Rusa Rachmaninova. Koacert bo torej poskušal pospeševati stik z drugo umetno slovansko kakor tudi francosko glasbo. Ponavljal se bo v Ptuju, v Rogaški Slatini in v Ljutomeru. Vzpored se še priobči. Krčevinski šolarji priredijo v nedeljo dne 20, t. m. ob 5. uri popoldne v veliki dvorani „Narodnega Doma" v prid Dnevnemu Zavetifiča v Maribor« dobrodelno predstavo s sledečim sporedom: 1. Materin blagoslov. Mladinska viteška igra s petjem in r&jem v treh dejanjih, 2. Planšariea. šaljiv prizor s plaain. Vstopnice je dobiti od srede naprej v prodajalni g. Vilko Weixl na Glavnem trgu. Francoski ifcčal V f^rifecrii. Da se ustreže učencem iz mesta, se p (ki k vrši vsak torek in četrtek od 19. do 20. (7. do 8.) ure. Zadnja ura se ponavlja v soboto od 17. do 18. (5.—6.) ore za ndeležence iz dežele. Začetniki še lahko vstopijo. — M. Tudi sala&onske razsodba. Več mariborskih trgovcev je spremenilo svoje napise. Johanni In Hansi so se spremenili v Ivane ali Janeze, Friederiehi v Miroslave. Gottfriedi v Bogomire itd,, a glej ga spaka! Magistrat je spoznal, da taka sprememba ni na mestu. In Ivani so morali na svoje napise naslikati zopet nemškega Johanna itd. Kdor tega ne verjame, naj vpraša trgovca Johanna Sirk, ki je pred 14 dnevi še imel napis Ivan Sirk. Magistrat baje stoji na stališču, da mora vsak trgovec v slovenščini napisati svoje ime tako kakor je tvrdka registrirana. Kdo more razumeti to ? Na eni strani zahteva magistrat do 1. julija samoslovenske napise, a na drugi strani pa prepoveduje pravilno pisavo imen. Kdo bo to razumel! j g Prireditve^ V nedeljo, dne 20. t. m. _ Pii Sv. Trojici v Slov. gor. popoldne velik dekliški shod za dekliške Marijine druibe celih Slov. goric. — V Makolah po večetnicah v narodni dvorani prireditev Orla in Dekliške Zveze. — V G g -to vi i ah ob 18 (6. uri v dvorani g. Malgaja gledališka predstava Slov. kat. izobraževalnega draštva. — V Št. Petru v Savinjski dolisi popoldne na vrtu gost Ine Cvenk veselica prostov. požarne brambe. — V Ptuju ob 16. (4.) uri v Narodnem domu koncert ptujskega pevskega društva s sodelovanjem ptujske mestne godbe. — V Rimskih toplicah po ranem opravilu v šoli shod Bralnega društva. — V Smartnem v Rožni dolini pri Celju po rani maši zborovanje kmetijske podružnice. Predava strokovni šEČiielj g. inž. Zidanšek o živinoreji. — VBraslov 'i a h po večernicah ponavljanje nedeljske prireditve bralnega/društva v is» namen — V Mariboru ob 17. (5.) uri v veliki dvorani Narodnega doma dobro delna predstava krčevinskih šolarjev v prid Dnevnemu Zavetišču v Mariboiu. — V Framu popoldne po ve-černicah v uradnih prostorih občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice. tf nedelj®, dse 27. i m. V Središču ob pol 14. (poi 2.) uri v Društ-vecesa domu čebelarski shod, ustanovitev čebelarske podružnice in, praktično razkazovanje čebelnjakov. Na shodu govori potovalni učitelj g. Jurančič. — Pri Št. Išapertu v Slov. gor. popoldne po večernicah v gostilni g Irajnca gledališka predstava Katoliškega bralnega društva. — VPišecah ob 15. (3.) uri v aradnin prostorih občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice z navadnim dnevnim redom. — V O plot aici ob 15. (3) uri v uradnih prostorih redni občni sbor Ljudske posojilnice z običajnim dnevnica redom. — Na Pobrežju pri Mariboru ob 15. uri ljvdska veselica Prostovcijne požarne brambe na Balonovem gostilniškem vrtu. mAt. ___" _ Ustnfeaur®dnllft?r C . .-"' "'•' • V. , 7v , _ iku.: i Dopisnikom: Zadnji hip smo dobili ho pet toliko obširnih dopisov, da bi lahko napolnili #z njimi tri „SI. Gospodarje." Nekatere smo močno skrajšali, druge pa odiožiu prihodnjič. -ffi pirsl-Metodovo sla vije namk fr Jassaak^v w Slovenskem Koratanu. • (Izvirno poročilo). Grebinje, 5. julija 1919. Poroča nam priprost vojak, kako so junaki našega domačega pešpolka slavili piedvečer godu sv. bratov (iirila in Metoda na tleh osvobojene zemlje koroške. 5 četa kr. marib. pp. se nahaja v Grebinju, 2-epsm trgu v velikovškem okraju. Na predvečer godu sv. bratov Cirila in Metoda je četa priredila pod vodstvom nadpor. Hameršaka in por. Pinteriča malo, a prisrčno slovesnost. 0 :ih je četa po odpevanju narodne himne „Lepa naša domovina" odkorakala po trgu, prepevajoč „Orao klikče sa višine! . . na stari grad, kjer eo se zažgali 4 mogočni kresovi. Ob C:•.•■■ob; em svitu bakelj je potem četni narednik llom^n Bend6 ime! slavnostni govor, v katerem nam je razložil pomen /Ciril Metodovih kresov in nam podal nakratko zgodovino delovanja prvih slovanskih blagovestnikov. Tajinstvena tišina je vladala med govorom in mi vsi smo v mislih pritrjevali našemu četnemu naredniku. Ko je končal svoj govor, smo v čast našega kralja Petra, regenta Aleksandra, gen. Maistra in vseh naših voditeljev zaklicali trikratni gromoviti Živijo! Navzoči so bili tudi zastopniki tukajšnjih Slovencev, katerim smo na obrazu čitali tiho srečo in zadovoljstvo nad svobodo, katero so po dolgem trpljenju vendar dočakali. Mi vsi čutimo ž njimi, saj so oni sinovi in hčere ene in iste matere Jugoslavije. Po govoru je izbrani možki zbor zapel zopet „Lepa naša domovisa", .,0rao klikče sa višine4^ — „Oj Srbijo, mati!" „Tam čez jezero, čez gmajnieo", „Slovensko dekle" in več narodnih pesmi. Medtem smo opazili na sosednjih gorah in poljanah številne kresove in sladko nam je bilo pri srcu, kakor da smo doma na naših goricah. To zemljo hoče lačni tujec razkosati in potisniti v svoje nenasitno žrelo? Kar ne more oholi Švaba sam ponemčiti, pa v bratski ljubezni s prej tako osovraženem ,,ka-celdrakerjem" skuša razdeliti zemljo naših očetov. — V nas pa še tli ona močna neugasljiva iskra ljubezni do rodne grude —L- (naš narednik nam večkrat pravi, da bi to morali biti kresovi in ne iskra!) in ta je močnejša kakor vsi zviti sklepi nepcučenih diplomatov. V naši pesti je sila, v srcu odločnost, v mislih — domovina! Okoli 23. ure smo končali našo skromno slovesnost, ki je, kakor smo zvedeli od grebinjskih zaslepljenih nemšurskih duš, napravila na iste BSsjksc k i t? tel ta defcis k svinjam ee sprejme tek o j v žnpr.iščm ob Dravi. Fliža p0 dogovoru. Ponudbe ca npravutšrvo iista. 118 Žhre aj»o, almo in Erešas rp-efco J v eelvh vaponib ponuja Valentin i rrtttniif/e'fi «reiaoi» 18. 180 I iž&e B£ desia proti dobremu plačilu, katera razume vsa gospodarska dela. Vstop takoj, pri oskrbniku A*udler v Spil,n. 131 Proda se: 1 benein-motor 4 H P, 1 raažilni mlin, 1 Stroj za «¡oženje travnikov, 1 konpe, 4 gumijeva kolena za polkrit voz. Vpraša ee. pri graščinskem oskrbništvu Hartensteiu p. SlovenjgTadec,13S8 J Haznanilo OuuBjd in prevzema trgouine. Cenjenim odjemalcem in občinstvu v celjudn okolici vljudno naznanjam, da s t-iti svojo knjigarno, trgovino s papirjem in pisalnimi potrebščinami prodal 7. današnjim dnem tvrdki Goričar & Laskov šefe v Celju, katera bodeta vodila trgovino naprej. Zahvaljujem se ob tej priliki za meni izkazano zaupanje ter prosim, da isto obranite v bodoče tsdi mojim naslednikom. — Jurij idier. «bh ms- Naznanjava cenjenemu občinstvu in odjemalcem, aa sva z današnjim duevom kupila knjigarno, trgovino b papirjem in pisalnimi potrebščinami Jurij idler v Celja, Glavni trg, ter bodeva to trgovino vodila nadalje. Potrudila se bodeva ceu-jeue odjemalce s solidno in točno postrežbo najboljše postre&ti ter prosiva, da nam prejšnji tvrdki izkazano zaupanje ohranijo tudi za naprej. — Garičar &Leskovfiek. Celje, dne 23. majnika 1919. 151 zelo ugoden vtis. Razsvetljena gora v slavo pr- . 8nrejmcm dva k konj6m —..... . vin slovenskih blagovestnikov, naj bi bil Z&Č8- \ in enega ali dva za delo V sida- ; tl^vnifár P tek nove, srečnejše dobe za uboge koroške tr- ] ^ .»Sfi pme! tiv, U' ' • l fersa* in plača V slučaje sore- Toliko o slovesnosti, o kater' bi Vam rad | podal lepše poročilo, ko bi bil malo bolj — Šo- \ vini Fran D eren da, J.jublian«, lan. Imamo pa še mi vojaki nekaj bolečin, Iti ] Emeii6ka ce3tlt a_ u'¿ jih pa občutimo precej. Potrebovali bi slovenskih časopisov za sebe in za narod, med kate- ! rim prebivamo. Od nikoder ni časopisov, na l vsezadnje lahko Nemci govorijo, da smo brez ; ktiitnre. Mogoče nekateri mislijo, da še čitati ne ; znamo. Ti ljuba slovenska mlačnost tam v zaledju, zdrami se, pošlji Tvojim sinovom duševne hrane! Željni pa smo tudi novic iz našega velikega kraljestva. — V imena cele čete pozdravljajo vse\ prijatelje in 'nance v zaledju kakor tudi vsa slovenska dekleta: p. Strgar Pavel, p. Stranic Karel, p. Bratuša Roman, pd. Žižek Pr.,, pd. Meško August, pd. Rozman Ernst, pd. Vi-čar Ivan in sploh vsa 5. četa kr. marib. pp. IKiliH'iimi i inaaBaaaa«»!« , J it. Fräs M caauzi.ia. ¿'8 je otvovil od^etnifko p min.o t Laikets. 12P Gmijeve tMb za cepljenjr m priporoča 1GX. V0K, špecijslna trgovina šivalnih strojev ia kolee Ljnbljam. Sodna ulica št. 7. 126 frazess ie canesijlv Mapec h konjem se sprejme pod dobrimi pogoji pri trgovcu Kari Ciaaperšek v Sevciai. 125 Erago vwb plašntu lipa, sahe lipovo cvetis! Zbirajte ga in javite, kakšno množino gii imate 1 Vreče Vam pošljem in prevzapiein p/> povzetju. Viafci ToiMft, Zascc pri Celju. — Ponudbe trgovcev prosim le z navedbo cene. 121 iifenca, zmvegs1 do 15 let starega, poštenih stari-šev, kakor tudi več pamciatkOT Eprejme ia,koji Mihael Dobrave, slikarski plsEkarski mojr.«r v Celja, (;;vposkft ulica št. 2.112 Pe»ofo&. »» uradnico in ¿a prakso, slovenščine iu nen;i, ine v pisavi p<>poInoma zmožen in iuta prakso o vicoreji in živisoreji f« takoj sprejme. Ponudba na eskr-bnišivo graščine Gornja Radgone ' 11S MM zoper prašno b• brrsz starišev, za svojo. Ponudbe se naj pošljejo nadžnpnijskeac »rada v Hrdak. 111 OBšrfesiffik aa vinogradarstro in živinorejo išče primerno slu ibo. Naslov : Gabriel Ambrož v Trati. p. Cmursk. 1(H) ItOKUsa sprejme proti plačilu Gustav ■ bilipp, črko-alikir, Viktriug hofova oL 17, Karibor. 165 \Zaradi pomanjkanja ivavfit'3, katerih sedaj n? dobiti, naj si v&akčo pri meni Efcročuje napravo žmtezo betonskih 11 a v e r z, katero eo enako močne in zelo po «sini. Korošec, Iiragotin, stavbeni mojster, Braslovč«. 175 S?čaa Ute-ii ;,atrd) pristen iebelni, aajMcčeEi) čist, svetel, prodaja Fr. Eirar, Sv. Peter pri Marib. 161 -jme Matija Hoč&var. Rogo; :iica i i Ptuju. i 94. Bateaai iteSl s kapo in 2 ali 5' hladilnimi cevmi z ali bre* mešal niša od 90- 4O! 1 se izdtlajr ali pranareiajo ter popravijo. — Viljen. Woic. Soiijiu trg št. I. ¡¡rad), Maribor. • lib i re§tEf£"-k«2.te«lii5 SsSaiJKjsm, ka- Vi : tudj 13 m parnih cevi, nidi dimnike porabljivo, srednje nu e 19 cm, tudi usnjate pIoWie, (idovodne cevi ter 1 ;?nc ko)( srednje mere 80 cm pri tvrdki. Fraac Scbell, al ia tlf.jajnbarski kljcčavr iar v Mariboru, Koroška cesta 81. 148 Sk-eEs&i foias^al r Mariboru se vljudno priporočit cenjecasou obžicstva, aru&tvuc, pevskim zborom, novoporočencfti» mariborskega in ptujskega okraja za naročila. * ' 127» Ftcsec gcrali, Grajska nI i ca 16, Maribor. tu^uauMB^ifaoar LC5B2.e m» mt>.esse dobijo "pri' Jožefa áaüoga, Soí¡jin>g 1, 98 —HM millUlI^lii il I 1 MU l'lllll|i|lll ii ' lil II 1 • -iiaKrtet-f.i.' I-iij.. ■•■■■» ■ lEf.ins vinsko stiskalnico, kakor se rabi pri vinogTadih. Ponudbe na Franca Podlipnik, Tezno 37, Maribor. 167 Dobro idočo RUSKO na Sloven- 1 skem ali Hrvaškem išče Jargec Jakob, št. llj v Slov. gor. 169 I JAJCA., vsako množino ¿n po najboljših dnevnih cenah, kupuje ▼ Središču. Rabim večje število izvežbanih imjjc-v pri ugodnih rekordnih i tvrdka &aks Robič plačilih. Oglas pri drvarskem moj-siarn Jož. Grorjanc, v Rušah. I6S žftitsiEi kupi po naj- višji ecni Josip Seree, trgovina. Maribor, Tegetthofe c. 67 168 Č07l{e ia sandale, fine moderno izdelane ima v zalogi in jih razpošilja po poštnem povzetja mi-renska „Čevljarska zadruga" v Vrbovcu pri Mozirju. Čevlji eo ie lahke ševro-media kože, boksa in teletine. Dobite visoke, nizke in salinske moške, ženske, deške in otročje čev^e ter sandale. Cene Opr. štev. Nc I 844/19. FB©8T0TOLJH£ 80Mti £SfiÍB¿ Od kT. okrajnega sodišča v j j Ptuju se bodo na predlog gspde. -j ; Käthe Lorch v Ptuju sledeča K zemljišča in premičnine na javni f j dražbi prodala: a. vlož. št 30 kat. i ; obč. Dolena obstoječa iz 8 :>srcel. ' ; b. vloa. štev. 81 kat. obč. Dolena • obstoječe iz mnogih parcel. «. vi. j štev. 1 kat. obč. Jiiaževski vrb j j obstoječe iz 8 parcel. K tem no- i ) primičninam Rpadajo še premiČ- ; . nirie obstoječe iz raznovrstnega J pohištva, sodov, orodja In pose- I« »J usnja se «vigsjo sato naročite _________t ______j čimprej! Pri večjem»djemn pri- t kän®galest"lÄicnä 'ceca"50XH)0 mereá popust! ! roda^alnajudi v f K jn se ponndbe pod to cono -i Celju „Narodni doxn';. Zmerne cene! Zahtevajte cenike ! 149 - FEÄKJ0 FISič, prva mariborski tovarna za kdelevanjo in popravila poljedelskih strojev, sa priporoča. 150 J čisiiil.-e k':roj o na Sito, «odne ; liline, mlatiinice, viteljao, siamo- ' resnice uij mljie vrsta ima' veda© v zalogi Josip Osolin, Laško. 147 i (ioipodinjski tečaj. Na km ijsk' j ', ' v Št. Jurju ob j. žel. »t vrti) : ispodiijski teč»ii od 9. tem'> • i* oktobra 1.1. V tečaj , se spieju u r' ozirom na veliko d ijo letos ni prostih mest. Vsaka učenka plača aa prehrano, stanovanje itd. po 150 K za cel tečaj. Prošnje, katerim je priložiti: krstni list, domovnico^ zdravniško , nravstveno- ter šolsko spričevalo, naj se pošljejo''do 1. avgusta 1.1. na ravnateljstvo kmetijske šole v Št. Jurju ob j. žel. Ravnateljstvo. 144 Orkesterpijano tudi za igrat z rokami iu električen orkestrion z močnim polnim glasom pripraven za -boljšo gostilno so proi!;» Josip Brandl Maribor, Schmide-rergaso 5. 1'9 sprejmejo. Dražbeni dan se dolo "a na soboto dne 19. julija 1919 cb 10. uri v notarski pisarni Fran-eeta 3tra.fella v Ptuju. — Kr. okr. sodišče v Pt ia, odd. I., dne 4. julija 1919. 152 ¡E«S»Wi 3SSS S od HoroSke alice do Loitsrsberga (Pekut.-). Pcštsn najditelj se prosi da vrte proti nagradi Gaspas^u Urih, > Zg. "jak. dol, Sv. Jakob v Slov. gor. 174 .'ed:lao i c J is ^žigaMae dobi v 'p* 'ueh Gospouarak* Zveza v ."■■i .i. P. t, reflekanti nuj b -govolijo poslati Bvoja naročila t ikoi. VT zalogi ima sledeče : žve-pleni cvet. modro gaiico, rafijo in živincko sol/Korita pride v kratkem. I 138 inuiri» m■■!■■■ ■iimniniani »«n ' wmm/ ^očau krojaški žitainl s;roj se prod.t 'pri g. Stubenberger, Tegct-hoff-ova ceata 6t. 44, ta dvorišča, Maribor. 178 Posestvo v Št. Ilju v Slov. gor., znano v lepi legi, četrt uro do kolodvora, lepa gospoaka hiša, 9 oralov zemljišča, nikoli primanjkujoče dobro vode, obilo žlahtnega sadja, stavbeni prostori, je za oddati. Cena 50.000 dina;jev. Naslov pove uprava lista. 160 jo je poznal, jo ,)e spoštoval, jo je ljubil, aiojo skrbno, blago, dobro, nepozabno matar, go&po __Alo!zijo Šilec rsieno Čužek, " Sv, Lenarta v Silo* goricah. Bežjaf,previdiiost in dobrota ji je naklonila,' da je ačakaia visok« starost 75 let. Po daljšem bolertanjn jo je Vsemogoče vdano v Njegovo brezkončno voljo, potolaženo s Sveto-iajstvi sveta vere danes ob pol 6. nri popoldne pokleal k se^i v večno življenje. Blagopokrino srno spremil1 v nedeljo dne 6 t. tn ob 10. uri dopoladce is hiše tsmrt zadnjokrat k sv. maši t žapno cerkev in od tod na pokopališče pri Sv. Lenartu v Slov. igricah k s&jlažeaeatu, veinemu po^tka. •Bodi j ohranjen blag spomin! ¿v". Lenart v Slov. goreafc, dne 4. julij«, 1919. 161 Juri} šilee, sodni oficijal, sin. Zahvaia Bral CtM vrsetn sorodnikom, prijateljem in znancem, ki «o izrazili sočutje ob smrti gospoda Mm Sevnika, l naiofic. v poi. in gu spremili k zadnjem počitku, osobito pree. duhovščini, sodniji, požarni brambi, pe.v«keiuu drnStvu Vranski Vila ter gospodu nr,dn8. Ivan« Kramarju za poslovilna besede ob grobu. Vransko, dne 5. julija 1919. 171 Žalujoči ostali Szdajateb ia aatotnil;:i Kal- Uskovuo družim. IHßüvar&l arwíníK; Erauic ¿übet: tTVUr tiskam'' av. Cirila y Martbosr-.i,,