Eatoliška šola in socialisti. Svojo mržnjo proti katolicizmu in katoliški1 vzgoji v šoli so zadnji čas javno doka-1 zali socijalisti v Belgiji. V tej mali, pa' jako kulturni in napredni državi je vpe-| ljan način svobodnega šolstva, to je, no vlada državni šolski monopol, država ne vsiljuje državljanom svojih šol, marveč jim prepušča ureditev šol po lastni uvidevnosti in volji. Država ne vzdržuje svojih šol, marveč podpira javne-občinske in zasebne-svobodne šole v razmerju s številom učencev. Vsakomur je dano na voljo, kam hoče poslati svoje otroke: ali v občinske ali v svobodnekatoliške šole. Ta šolski sestav je našel posnemovalcev v Angliji, v Nizozem-ski in celo v Franciji, kjer skoro polovita šolo-obveznih otrok obiskuje zasebne katoliške šole. — Prospeh katoliškili šol pa je vzbudil zavist in mržnjo belgijskih socijalistov. Ker so svobodne-ka-i toliške šole vzgojile krščanski naraščaj, ki je vstopil v krščanske mladinske or-< ganizacije in strokovne zveze, so se socialisti v svoji znani »svobodomiselnosti« začeli bati za lasten naraščaj. Njihov stari voditelj Vandervelde — mimogrede povedano večkratni milijonar —¦; je zadnjikrat vrgel v javnost geslo: »Državna podpora svobodnim šolam mora1 prenehati!« Država za katoliške šelc preveč troši, danes pa je čas štednje, torej se mora podpora države katoliškim šolam ukiniti: tako je začel propovcdovati Vandervelde. — Da je to navadna demagogija (hujskanje in zapeljevanje ljudstva), je državna uprava takoj s številkami dokazala. Belgijska država izdaje za šolstvo veliko manj nego druge države, kjer je uveden šolski monopol, ker ne gradi in vzdržuje ljudski^ 5ol, marveč jih samo podpira. Leta 1924 so imele javne obEinske šole 422.000 učencev, svobodne-katoliške p.. 388.000, Ieta 1927 so imele občinske šole 429.000, kateliške pa 405.0000 učencev. Iz teb Stevilk se vidi, kako obisk svobodnih.verskih šol narašča. In to ravno bode v oči framasone in socialiste. Isti pojav je tudi v Franciji, kjer starši ne marajo svojih otrok dati v vzgojo svobodomiselnim in socialističnim učiteljem. Podpore je država dala občinskim šolam 332 milijonov frankov, za katoliške pa 193 milijonov frankov. Vsak učenec občinskih šol stane državo na leto 792 frankov, katolišldh šol pa 504 frankov, torej 288 frankov manj. Potemtakem prihralii država pri svobodnih-katoliških šolali napram občinskim nad 110 milijonov frankov. Te uradne številke najboljše osvet]jujejo, koliko je vredna socialistična trditev, da katoliške šole drŽavo preveč stanejo. Res je nasprotno: pri katoliških šolah država vsako leto prihrani nad 110 milijonov frankov. Na .vsakega stvarnega človcka morajo te Stevilke imcti vpliv, samo na socialistične zagrizence ne. Na zborovanju delegatov belgijske socialistične stranke je bil z veliko večino sprejet predlog, ki zahteva, da se mora državna podpora katoliškim šolam ukiniti. S tem socialisliena zagrizenost še ni bila potolažena. Sprejet je tudi bil dodaten predlog, da morajo pristaši stranke ne samo v parlamentu, marveč tudi v pokrajinskih skupščinah in v občinskih zastopih glasovati proti podpori katoliškim šolam. Poslednji predlog bo imel še dalekosežnejše posledice nego prvi, ker bo dovedel do razbitja zvcze med krščansko in socialistično stranko po mnogotcrih obCinah. Tako so belgijski socialisti dokazali, da so vredni učcnci židovskonemškega pisatelja Marksa, ki je skupni duševni oče nekrščanskega socializma in boljševizma. V sovraštvu zoper katoliško Cerkev si socialisti in boljšoviki podajajo roke. Dober katolis.an. To je predsednik Španske republike Alcala Zamora. Ko je bil izvoljen od ustavotvorne skupščine z ogromno večino za predsednika, ni pozabil Bogu se priporočiti za pomoč v svoji težki in odgovornosti polni Službi. Drugi dan je bil pri slovesni sv. maši, da izpi'osi sebi in španski državi božjega blagoslova. V soboto nato mu je 'diplomatski zbor (zbor poslanikov in zastopnikov tujih držav) čestital. Govor je imel papežev nuncij monsignor Tedeschini, ki je izrekel čestitke tudi v imenu sv. Očeta ter želel mladi španski republiki, da nadaljuje katoliške tradicije (izročila) Španije. Ker je predsednik republike veren katoličan, se nadejajo katolieani, da bo ublažil proticerkveno poliiiko libcralno-socialistične vlade. Postopasje fooljševlkov s po nedolžnem zaprtimi ilukovnik.. Dr. Kindermann je izdal knjigo pod naslovom »Dve leti v moskovskih hišah smrli«. V tem delu opisuje pisatelj tudi ta-le dogodek: »Nikdar ne bom pozabil pretresljivega prizora, katercmu sem bil priča ob priliki sprehoda po dvorišču jetnišnicc. Dvoriščc je bilo spojeno z drugim potom majhnih vrat, a drugi dvor je že spadal k žcnskim zaporom. Nekega dne so odprli ta vrata. Kar za tem so porivali 4 jetniki težak voz, ki je bil naložen z gnojem ter vsakojako nesnago. Dva od porivačev sta bila katoliška duhovnika. Spoznal scm ju takoj po črni obleki. Eden od obeh gospodov je žc bil precej v letili. Imel je že čisto belo glavo in dolgo brado. Ker jo bilo breme pretežko, so jetniki nekoiiko prestali s porivanjem. Na sprehodu sem se približal obema duhovnikoma in sem ju pozdravil. Rad bi sc bil z njima spustil v razgovor, a straža ni trpela nikakih bližanj. Eden od vojakov je stopil pred me in mi je zabrusil v cbraz: »Kaj ne, Kindermann, kaj takega še ti pač nisi videl? Ti popovski lopovi morajo nositi pri nas gnoj in snažiti stranišča. Pri takem poslu pozabljajo na svojo peklensko kramo. Mar li veruješ tudi ti v Boga? Ako je Bog, naj pomaga tcma dvema. Le poglej, eden zgloda kakor stari Peter, kaj ne, očka?« Oba ..asmehovana nista črhnila niti bescdice. Uprla sta se v voz in ga porivala dalje. Pozneje so mi povedali, da js v zaporih v Botyrki veliko duhovnikov, katcre silijo k najbolj umazanemu delu.