je
in* bil ti
a
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
a P(
Meži so bombardirali po Nemčiji
i drž
lotf1"
CLEVELAND, O., FRIDAY MORNING, MARCH 14, 1941
LETO XLIV. — VOL. XCLIV.
bombniki so razsajali po evropskem kon-jjttentu, vse od Francije do Berlina, od Belgije Norveške. Angleži so postali drzni, ker In*ajo za seboj Zed. države. Nemci so pa razgali nad Liverpoolom.
Lon
marca. — Angleški bombniki so napravili enega
"S*
°ne se potrebuje, r z§radi najmočnejšo ^rico na svetu
Hton, j) c, — y po-2bornici je bila predlo-
Hi
H
I
Ha
tej m°rnariškega oddelka bii0 Po $3,446,585,144, kar
ti0 potrebno, la se zgradi
Mo°rilarico v pbeh ocea" <^ko poveljstvo je
0rnico Posvarilo poslansko ' postaja svetovni vedno nevarnejši. )ripr enarJem in kar ga je )i Se Jenega za mornari-Kjj.^dilo 729 novih boj-^obj]e raznih tipov, s čemer '°tio države najmoč->V'a]a ^Hco, ki jo je še po-kaka država v zgodo-
—^naj-ig, ifa n. Poveljstvo nujno
Hjoa--i°ngres> naj pohiti
2a Ali bojnih morna-" lantik in Pacifik, ker 'oljJ* Slla osišča tudi ved-
ožaj
ruz»
Jvečji>
•d! te'iva ' lzpad°v v tej vojni, ko so se zagnali preko Rokavskega •p« lfiom"ad nemškc postojanke ter širili smrt in razdejanje vse bal« °8na> Francija, na do Berlina, od belgijske in nizozemske
; c no o rv •
k°ri do Norveške. S tem poletom so Angleži pokazali, zdaj
ni treba štediti z letali, ker novi se gradijo noč in dan v Ameriki.
Strahoviti požari in razstrelbe so povzročile angleške bombe v Berlinu, Hamburgu in Bremenu. V morski ožini Skagerak, med Dansko in Norveško so pa angleški bombniki torpedirali nek nemški rušilec.
Poleg tega so angleški bombniki obiskali nemška zrakoplovna pristanišča po Nizozemskem in Norveškem, pristanišče v Boulogne in nekaj v Belgiji, kjer so napravile bombe mnogo škode.
Angleško zrakoplovstvo se je v tem poletu poslužilo novih, močnejših bombnikov, med temi so bili ameriški, ki so pred nekaj dnevi dospeli iz Amerike.
Anglija izjavlja, da zdaj lahko vzame iniciativo Nemcem iz rok in pošlje v boj vse, kar ima, ker se ji ni treba več bati, kje bo dobila nove izdelke, odkar so Zed. države sprejele posojilni predlog.
"Prej," pravijo Angleži, "nismo smeli tvegati naših rezerv, ker pač nismo imeli več denarja za nadomestilo. Ni nam kazalo drugega, kot da se branimo s tem, kar imamo. Zdaj se je pa vse zabrnilo in za seboj imamo močno ameriško zalogo."
Tudi kar se tiče obrambe angleškega otočja so pokazali Angleži zdaj drugo lice. 48 ur potem, ko je bil sprejet posojilni predlog, so pognali Angleži proti nemškim napadalcem nebroj bojnih letal, protizračne baterije so streljale z vse večjo vnemo. Anglija je zdaj pripravljena, da pošlje ponoči v zrak večje število bojnih letal, ki se bodo spoprijela z nemškimi napadal-niki. To se je že pokazalo sinoči, ko so izstrelili Nemcem nad Liverpoolom devet letal.
Dozdaj so Angleži sklatili Nemcem po. enega izmed 30 letal. Zdaj so zvišali to število na 1 izmed 20. In ko bodo dosegli točko, ko bodo lahko sklatili Nemcem 1 izmed 10 letal, bo nemška zračna sila premagana.
Včeraj so napravili nemški bombniki izpad na Liverpool, toda kot zatrjuje vlada, da Nemci niso napravili dosti škode, ker
Kaj, nič kave?
Nekaj čikaških ženic, ki slučajno niso imele drugega dela, so ustanovile lclub, ki ima namen propagirati med članicami geslo :"Poljubček za zajtrk!" Radi bi videli možičke, kako se bodo zadovoljili s take vrste zajtrkom. Da bi jim le v pelco ne de-vale kakih "poljubčkov," mesto običajnih kočevskih sendvičev!
tajnik gr°zi' Zed.
Knox je državam
varnost: 1.)
o ol .^ena Anglija, nakar r -S0vr.
m
■ kf»5 '.V
■nlii
KA
m • Md ' "V
v
stale 7 , 18ovr v . države same
; iti 2	na dveh ocea-
So J. da se bo Japonska
^Dad žila osišču in za" ati na Daljnem vzho-
M
".fie Ifl u\
d« it I m,» s^VI 3viVf|
pe<
»■Vi i
•K^iti^hSSl Pred ohiJsko P0- so b6mbe poškodovale samo ne-
* |
m,
/j
19 "
of/
5' Zal lnišnici je umrla j6, ar> rojena Bogovič. 1 AničUa iz Gornje Obreže, k j ® Pri Brežicah, odkopi. T®la v Cleveland pred tef ^ aJ zapušča sina in s rata Frank Bogoviča jni aefer Ave. V stari tata zapušča mater, eno sestro. Pogreb w v Pondeljek zjutraj ?0kojjalvv cerkev sv. Vida in \ U8ce Kalvarijo
iz po-
60iezavoda Frank Zakraj-
i ^ tu - Clair Ave- Na-i ^ 1Ja zemlja, preosta-
,	sožalje.
Pomilostitvi
okrajni sodnik
s n

i Df0f komisiJO, da pro-ijj .1 opustitvi Ray I. /Hen bil pred devetimi \je v 3'ečo radi uboja.
bl1 krivim, da je za-%0J1 Zavarovalnine znano
Živi°Sl0pje in J'e takrat jHa n JenJ'e 13 oseb. Ko-
S0(1ameraVa izPustiti
j	Merrick pravi,
Hi,,. Vlla komisija s tem
J*1'

'ko .
seja
se bo vršila društva Waterloo Seja bo v
k

ia
S ve,rloo Rd. Treba bo
rn^iVažnih stvari za
6 tuflj dan. Nocoj boste ki WUko videti lepo bo oddalo na tisti
Legislature pripravlja postavo, ki bi bila krivična za pešce
Columbus, O.—Senat je sprejel predlog, ki da avtomobili-stom vso prednost na cesti pred pešci. To se pravi, da bi smeli ljudje iti preko ceste samo tam, kjer je določeno za prehod. Ce bi jih kje drugje zadel avto, bi se absolutno ne imeli pravice pritožiti.
To dalje pomeni, da bi morali ljudje iti včasi po četrt milje ali še dlje, da bi prišli do kraja, kjer bi smeli preko ceste. Kot je postava danes, imata' pravico do rabe ceste, naj bo kjerkoli, olba enako, pešec in avtomobilist.
V mestnih blokih to še ni bilo tako hudo, toda ljudje v predmestjih bi bili prizadeti, ker bi morali morda po celo miljo daleč, predno bi prišli do kraja, kjer povprečna cesta dovoli prehod.
Predlog je zdaj pred poslansko zbornico in včeraj ga je ostro napadel Michael Feighan, bivši državni poslanec, ki je rekel, da so predlog izsilile zavarovalne družbe, da jim ne bo treba plačevati za poškodbe. -o-
Anglija bo dobila 30 torpednih čolnov
Washington, D. C.—Iz kongresnih virov se poroča, da je zdaj gotovo, da bo ameriška vlada dala Angliji 30 torpednih čolnov. Enako se tudi govori, da se bo dalo Angliji več manjših ladij, ki jih je rabila obrežna straža. Rušilce bo pa dobila Anglija, kakor hitro bo dobila ameriška mornarica nove iz ladjedelnic.
-o-
Pevski zbor "Slovan"
Nocoj ima pevski zbor "Slovan" zelo važno sejo. Opozarja se vse člane in pevce, da se seje polnoštevilno udeleže.
Jugoslavija ne odloči
Armada bo štela v nekaj dneh l,O0O,OOO mož; vlada čaka na Turčijo
Budapest, 13. marca. — Tu sem prihajajo vesti iz Jugoslavije, da se jugoslovanska vlada še vedno ni odločila, kaj bo odgovorila na zahteVe Nemčije. Baje bi se za nekajiasa rada na miren način sporazumela z Nemčijo, dokler se kaj he prekrene Značilno je, da se armada stalno mobilizira in v nekaj dneh bo imela Jugoslavija pod zastavo 1,000,000 dobro izvežbanih in tudi dobro oboroženih mož. Via da še vedno okleva, kaj bi odgovorila Nemčiji, ker baje še vedn0 čaka, kaj bo napravila Turčija Iz Turčije se pa poroča, da se mrzlično pripravlja ,in da je naročila, da se izseli vse ženske in otroke iz Carigrada. Vendar, pravijo turški državniki, da ni pričakovati nemškega vpada pred koncem marca.
Iz Berlina se poroda, da postaja Hitler vedno bolj nervozen, ker Jugoslavija toliko časa odla-z odgovorom na nemške zahteve. Govori se, da bosta šla premier Cvetkovič in .zunanji minister Markovič y Berlin k Hitlerju, kjer bosta ponudila sprejeti za Jugoslavia kako pri jateljsko pogodbo, toda pod nobenim pogojem ne bosta sprejela zahteve, da bi se Jugoslavija priklopila zvezi Nemčije, Italijf-in Japonske.
Mussolini goni vojake v boj, toda Grki se dobro držijo
Na albanski fronti je sam Mussolini, ki vodi ofenzivo brez uspeha
DVE NEVESTI V EUCLIDU
Dransko društvo "Naša zvezda" vprizori v nedeljo ob 3:30 popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. veselo komedijo "Dve nevesti." Igra je v treh dejanjih, vzeta iz narodnega življenja na deželi, ki kaže, kako so se naši ljudje ženili <v starih dobrih časih, ko je igrala dota in bala glavno vlogo. Pridite pogledat, se boste prav imenitno zabavali, ker vloge so v zelo dobrih rokah.
-o-
Roosevelt je zamrznil
denar Medžarom Washington, D. C.—Predsednik Roosevelt je izdal ukaz, da se zamrzne ves madžarski denar v Zed. državah. Ameriška vlada smatra, da je Madžarsko okupirala Nemčija. Madžarska je že dvanajsta država,, kateri je Amerika zamrznila denar. Tukaj ima okrog $250,000
Atene, 13. marca. — Z albanske fronte prihajajo poročila, da se nahaja nekje pri mestu Tepe-lini sam Mussolini, ki nadzira ofenzivo italijanske armade. Toda vsi silni naskoki fašistov ne morejo pregnati grških čet s postojank. Grki se niso umaknili niti še za ped.
Mussolini se nahaja na albanski fronti že ves teden in je dal svojim generalom odlok do sobote, da predrejo grško fronto in poženejo trdovratne Grke v beg. šest dni neprestano naskakuje italijanska armada Grke, pa ni prišla niti za palec daleč kljub Strahovitim is^gubam. Več kot 2,000 italijanskih vojakov je padlo v zadnjih par dneh.
Glavni boj se vrši pri mestu Tepelini, katerega branijo Italijani že od decembra in odkoder pelje glavna cesta do pristanišča Valona. Toda tudi Grki ne morejo tukaj naprej.
SV. MISIJON V BARBERTONU
V nedeljo 16. marca se bo pričel v slovanski župniji Srca Jezusovega v Barbertonu sv. misi-jon. Otvoritev bo pri osmi maši, zaključek slovenskega dela bo v nedeljo 23. marca ob 2:30 popoldne. Slovenski misijon bo vodil Rev. A. Urankar OFM. — V nedeljo 23. marca ob 7:15 zvečer se pa prične sv. misijon v angleščini, katerega bo vodil č. g. kanonik Oman in bo zaključek istega v nedeljo 30. marca ob 2:30 popoldne.
V nedeljo bo pela Glasbena matica
kaj stanovanjskih hiš.
Nekaj nemških bombnikov je bilo priletelo sinoči tudi nad London, toda sprejel jih je tak ogenj iz protizračnih baterij, kot še nikdar poprej, kar strašijo Nemci po Angliji.
-o-
Rože raje kot bombe Mestni sodnik Hull je povedal Gustonu Armeliju, 3605 Orange Ave., naj v bodoče skuša pridobiti dekleta raje z rožami kot pa z smrdljivimi bombami. Pritožila se je Ollie Davis, ker so bile smrdljive bombe zadnje čase večkrat zagnane v njeno hišo. Obdolžila je Ar-melija, ki mu je dala "košarico." Policija je našla v njegovem avtu tako tekočino, kot je bila v bombah.
OČE POLICAJ JE USTRELIL SINA, KER JE PRIŠEL NA POMOČ SVOJI MATERI
Včeraj zjutraj se je pripetila v Clevelandu, na 4737 Gifford Ave. strašna drama, ko je oče, mestni stražnik Henry Woehr-man, star 43 let, ustrelil svojega sina, 18 letnega Henrya. Kot pripoveduje oče, je bil v službi od 7 zvečer do 7 zjutraj. Ko je šel domov, je spotoma spil nekaj pijače. Ko je dospel domv, se je vnel prepir med njim in njegovo ženo Minnie.
"Rekel sem ji," pripoveduje morilec, "da jo bom ustrelil in sem potegnil samokres. Ona je pa poklicala sina, naj ji pride na pomoč. Sin je pritekel doli po stopnicah, potegnil iz predala lovski nož in ga potegnil iz no-
žnice, ko je bil šest čevljev od mene.
"Posvaril sem ga, naj ne hodi blizu, če ne bom streljal. Toda ni poslušal in tedaj sem streljal.
Krogla je zadela sina v lice in obtičala v glavi, in par ur zatem je umrl.
žena pa pravi, da jo je mož udaril dvakrat v tilnik, nakar je zavpila. Tedaj je prihitel sin Henry z nožem, nakar jima je mož grozil s samokresom. Henry se ni skušal približati očetu, ko je ta začel streljati vanj. žena je zbežala iz hiše, mož je pa naročil sosedom, naj pokličejo po licijo. Družina ima še enega otroka, 16 letno Myrtle, ki je bi la ob času tragedije v šoli.
Iz. programa, ki je bil priob-čen v sredo v našem listu, je razvidno, da se nam obeta v nedeljo večer zopet duševni užitek, po kakršnem hrepeni naše slovensko srce v tujini in ki nima nik dar dovolj take duševne hrane, to je naše prelepe slovenske pesmi.
Pela bo Glasbena matica, dirigent g. I'-fan Zorman. To pove dovolj in to nam garantira vse, kar pričakujemo, da nam more dati odlični pevski zbor Glasbena matica in pa dirigent g. Zorman.
Bogat program je izbral g. dirigent za ta koncert! Je sicer samo šest pesmi, toda nekatere teh so toliko bolj bogate in dolge, ena sama je za tri ali štiri navadne pesmi.
Slišali bomo odlomke iz večno lepih oper II Trovatore, Marte, Hoffmanovib pripovedk, I Lom-bardi, pri katerih bo nastopil mešan zbor, damski zbor, tercet in kvartet.
Je pa nekaj pesmi, katerih še niste slišali, pa katerih tudi nikdar ne boste pozabili in ki vas bodo ganile do samega srčnega trepeta, najsibo radi čudovito lepe melodije ali pa besed pesmi.
Dve pesmi sta še posebno, ki -o-
sta nas podžgali, da smo njih besedilo priobčili v današnji številki na drugi strani. Preberite jih, zapomnite si besede in v nedeljo boste slišali pa napev. Nekaj prekrasnega!
To sta pesmi "Ljubica" in "Vr-bica." Prvo je uglasbil Anton Foerster, drugo P. H. Sattner, naša glasbena prvaka.
"Ljubica" ima 12 kitic in pel jo bo mešan zbor, ki bo začel:
Ležal na mrtvaškem odru v sobi temni mlad je mož, sredi belih sveč brlečih, sredi lepih svežih rož.
Nadaljne kitice berite na drugi strani, gotovo vas bodo ganile.
In pa druga "Vrbica," ki je prav prikladna za današnje dni, ko nam trepeče srce o bodoči usodi naše domovine. Ta pesem je nekaka balada o naši kočici, naši mamici, o ljubici in ki prične tako nežno:
Zagrlila je grlica v dobravi, zašepetala vrbica ob Savi.
Koncert bo v SND na St. Clair Ave., pričetek ob 7:30 zvečer.
Kongres se bavi z načrtom, da obdavči vse mezdnedelavee za 5%

Amerika bo posredovala, da dobi stradajoča Francija pšenico
Vichy, Francija. — Francoska vlada z zadovoljstvom poroča, da bo vlada Zed. držav posredovala v Londonu, da bodo Angleži pustili skozi blokado 600,-000 ton ameriške pšenice. Francoska vlada je pripravljena dati jamstvo, da žito ne bo doseglo Nemčije ali Italije.
Francoska vlada je bila zagrozila, da bo poslala bojne ladje za spremstvo tovornim parnikom, če bo Anglija skušala ustaviti dovoz živeža v Francijo. Stvar je postala tako akutna, da je posegla vmes ameriška vlada in posredovala v Angliji, ker se je bilo bati, da bi prišlo do boja med francosko in angleško mornarico. To je pa tisto, česar si Hitler želi.
-o-
Slike v Maple Heights
Podružnica št. 42 SŽZ je naprosila Mr. Antona Grdino, da pride v nedeljo popoldne ob treh v SND v Maple Heights, O., kjer bo pokazal nekaj zanimivih premikajočih slik. Prijazno so vabljeni vsi Maplehajčani, kakor oni iz Garfield parka in Warrens-ville, da jih pridejo pogledat. Ko bo kazanje slik končano, se bo pa navzočim postreglo z dobro jedačo in pijačo, da ne bodo opešali domov grede. Pa še neko veselo presenečenje bo iznenadi-lo vse, ki pridejo, kar je pa za enkrat še tajnost. Torej le pridite!
Washington, D. C.—Kongresni davčni strokovnjaki iščejo virov, s katerimi bi pokrili $7,-000,000,000, kolikor bo stala pomoč Angliji in drugim demokratskim državam. Oči so obrnili na mezdnega delavca in delajo na načrtu, da se obdavči vsakega delavca za 5% na njegovi tedenski mezdi ali plači.
Če se bo vpeljal ta davek, bi se delavcu tedensko odtrgal denar od njegove plače in sicer 5 odstotkov. To se pravi, če delavec zasluži $40 na teden, se mu bo odtrgalo $2 in v kuverti bo dobil samo $38. V roke bi pa dobil pobotnico, da je plačal $2 federalnega davka. One, ki
zaslužijo manj, na primer $25 na teden, se ne bi obdavčilo.
Čeprav se o tem načrtu šele govori in se ga morda ne bo nikdar izpeljalo, pa ne morejo odvrniti oči od tega načrta, ker prinesel bi jim letno nič manj kot $3,500,000,000. Toda ker Rooseveltova a d m i n i s t racija vedno zastopa načelo, da se delavca kolikor malo obdavči, bi ta načrt ne dobil podpore v Beli hiši, niti od zakladniškega tajnika.
Harrison, načelnik senatnega finančnega odseka pa priporoča, naj bi se raje dvignilo sedanje davke na čiste dobičke kor-poracij, ki bi lažje vzdržale še nekaj davkov, kot pa delavec.
Slike v Girardu
Mr. Anton Grdina bo kazal premikajoče slike v soboto večer v Girardu, O., v nedeljo ob štirih popoldne pa v dvorani sv. Nikolaja na Superior in 36. cesta. Prijatelji slik bodo imeli priliko videti več novih. Iz bolnišnice Martin Kožar, 1049 E. 185. St. se je vrnil iz bolnišnice. Tem potom se lepo zahvaljuje za obiske, cvetlice in karte. Prijatelji ga zdaj lahko obiščejo na domu.
Iskrena zahvala!
Ob priliki mojega prvega koncerta mi je narod izkazal toliko naklonjenosti, iskrenosti in toplega prijateljstva, da sem bil globoko ginjen in nikdar mi ne bo šel iz spomina ta moj prvi koncert.
Sprejmite, dragi prijatelji, mojo najvdanejšo zahvalo vsii in za vse, kar ste storili zame, da je bil koncert res tako veličasten uspeh v vseh ozirih.
Obljubim, da bom še naprej posvetil vse svoje moči naši večno lepi slovenski pesmi.—Vdani, John Lube.
Predlog za večjo varnost ameriških rudarjev
Washington, D. C.—Poslanska zbornica je sprejela predlog, ki daje federalnemu rudarskemu uradu pravico poslati pregledovalca v katerikoli rudnik in tam priporočati izboljšave za večjo varnost premogar-jev. Zdaj vlada ne sme v rudnik brez dovoljenja lastnikov. Korigresnik Sabath je rekel, da bo ta postava rešila najmanj 1,500 življenj na leto. Kako je z delnicami? Ali ste že prodali ali kupili delnice, ki so v korist cerkve sv. Vida? Storite svojo dolžnost takoj in oddajte v nedeljo zjutraj odrezke pri glavnih vratih v cerkvi.
'Pod kolesa padel Mike Waskiewicz, star 54 let, oče petih otrok, je padel včeraj popoldne pod kolesa avtotruka na Hamilton Ave. in 40. cesta. Podlegel je poškodbam. Stanoval je na 4714 St. Clair Ave.
Pozdravi iz Mehike Naši slovenski gospodični Jo Modic in Olga Belaj pošiljata vsem svojim prijateljicam v Clevelandu "tople" pozdrave iz vroče Mehike. Hasta la vista, signorine!
r r
AMERIŠKA DOMOVINA'
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«117 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
<5a Ameriko in Kanado, na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year P. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 61
Fri., Mar. 14, 1941
Stric Sam zahteva svoje!
Juti: o polnoči poteče rok, ko bo treba plačati dohodninske davke. To se pravi, kdor jih ne bo plačal, pa bi jih moral, bo zapadel občutni kazni. V tem Stric Sam, ki živi od teh davkov, ne pozna nobene šale in kdor misli, da bo lahko iz-begnil, se moti. Kdor misli, da ima Stric Sam preveč na glavi, da bi mogel za vsakega prebivalca v Zedinjenih državah vedeti, koliko ima dohodkov na leto, se tudi moti. Če ne prej, pa pozneje, ampak dolga roka iz Washingtona doseže vsakega in potem sledi kazen, da boli, zelo boli.
Vsi vemo, da mora dobivati vlada od nekod denar, da lahko posluje, da lahko vzdrži ves ogromni ustroj, ki vodi deželo po poti obstoja. Brez davkov bi se kolo vladnega ustroja ustavilo, prenehalo bi vse poslovanje in kaj potem?
Dasi vemo, da vlada mora dobiti denar v obliki davkov, pa je že tako, da skuša vsak po svoji najboljši moči utrgati vsak cent, katerega mu vlada dovoli odtegniti od postavno določene vsote. S tem, mislimo, da smo neko tujo osebo oplahtal;, ne pomislimo pa, da smo nazadnje odtegnili nekaj svojemu lastnemu državnemu telesu. To telo mora živeti, mora dobiti od nekje denar. Če ne tukaj, pa tam. Ako ne bomo plačali tukaj, bomo pa kje drugje. Vlada mora dobiti denar za pokritje stroškov. Ako tega denarja ne dobi, se zadolži in potem pravimo, da državni račun ni bil balan-ciran, v državni blagajni je deficit. Dalje pa to pomeni, da bo treba ta deficit, ta primanjkljaj, nekoč pokriti in poravnati. če ga ne bo pokrila ta generacija, ga bo morala druga in tretja itd.
Letos bomo plačali več davka kot prejšnja leta. Ogromne vsote, ki so določene za obrambeni program, bo morala vlada dobiti pri letošnjih davkih. Če bi bil ves svet tak, ko je narod in vlada Zedinjenih državah, bi ne bilo treba potrošiti milijarde za obrambo, ker bi bil vsak zadovoljen s tem, kar ima. Toda od vseh strani nam grozijo diktatorji, ki niso zadovoljni s tem, kar imajo, ki hočejo zasužnjiti ves svet, in so tudi našo deželo prisilili, da se je morala začeti oborože-vati. In to bo stalo bilijone in bilijone dolarjev, katere bo moral plačati ameriški narod.
Vlada je za letos določila tako, da mora vsak prijaviti, koliko dohodkov ima na leto, to se pravi, da morajo samci prijaviti svoje dohodke, če so isti dosegli vsoto $800.00 ali več na leto, oženjeni pa, če so imeli $2,000.00 ali več dohodkov na leto.. Radi te cdredbe se računa, da bo letos do 6i, 000,000 useb več primoranih prijaviti svoje dohodke, kot pa druga leta. Z drugo besedo rečeno, vsak, ki zasluži ali kako drugače dobi na leto uziroma je dobil prošlo leto gori omenjene vsote, mora to prijaviti. Če bo pa kaj plačal davkov, ie pa od\isno od tega, koliko olajšav ima, ki mu jih vlada dovoli, da jih odtrga od vsote nad $800 samci in nad $2,000 oženjeni. Kdor je poročen, pa ne živi s svojo zakonsko polovico, se ga smatra kot samca.
Razumeti je treba, da prijaviti dohodek in plačati davek je popolnoma druga stvar. Marsikdo, ki bo moral, recimo, prijavit;, da je zaslužil $2,000, pa ne bo plačal nič davka, ako ima dovolj legalnih olajšav. Torej ni rečeno, da boste že plačali davek, ako prijavite svoj zaslužek ali dohodek.
Samci torej ne plačajo nič davka, če zaslužijo $800 na leto ali manj. Toda če so zaslužili najmanj $800, morajo to prijaviti na davčno oblast in potem se jim odračuna. olajšava, na primer: kolikor so plačali za avtno licenco, za gazo-lin, za obresti koliko so dali za dobrodelne svrhe, za cerkve in take stvari, kar pač smatra vlada, da se lahko odbije od davkov.
Poročene osebe oziroma poglavarji družine so prosti davka do vsote $2,000: Poleg tega si smejo pa odračunati za vsako osebo, ki je oc' njih odvisna, po $400. V te odvisne osebe spadajo otroci, ki so stari manj kot 18 let, ali 'pa osebe, ki so telesno ali duševno tako pohabljene, da ne morejo skrbeti sami zase. Za otroka, ki je star nad 18 let, tudi če hodi v šolo, torej morate zanj vi skrbeti, pa nimate pravice odtrgati zanj $400. Enako tudi ne za svojo ženo, čeprav jo preživljate vi.
Ko so vse te olajšave odračunane od vsote, ki ste jo zaslužili nad $2.000, če ste oženjeni, plačate od ostanka štiri (4%) od sto davka. Če bi pa te olajšave znesle toliko, da bi po odbitku teh vaš zaslužek ne znesel $2,000, ne plačate nič. Na prmier: Če ste zaslužili lansko leto $2,800, pa imate tri otroke, stare manj kot 18 let, bi znesla olajšava zanje $l,2CO, torej bi bil vaši čisti dohodki samo $1,600, in ne plačate nič davka.
Drug slučaj. Recimo, da bi zaslužili $2,400. Otrok nimate, sta sama s ženo. Pa bi odšteli za olajšave: za Community fund $25, za cerkev $60, za avtno licenco $10, za obresti na dolg $100, za razno drugo $50, bi znesle olajšave skupno $245/k tem prištejete $2,000 zase, nakar bi ostalo davkom podvrženo $155.00. In od teh $155 plačate šele 4% obresti, kar bi zneslo $0.20. Kar torej za delavske sloje, katerih malokdo zasluži take vsote, ni dosti.
Toda je še en davek, takozvani obrambeni davek, ki znaša 10% od vsote, ki jo morate plačati za davek. Torej kot v gorniern primeru, bi znašalo teh 10% še 62 centov, kar bi zneslo vsega skupaj $6.S2, če vzamemo gornji primer.
Kot rečeno, jutri o polnoči poteče rok. Plačate lahko ves davek skupaj, ali pa v štirih obrokih.
Sneg, zopet sneg! Ali tega ne bo konec? In vendar, kako lep in bel je, da človeka spominja na čisto dušo, ki je pravkar prišla iz kopeli sv. krsta ali pa iz spovednice po dobro opravljeni spovedi. In, kako enako se godi s snegom. Takoj ko pade sneg, začnejo padati nanj prah in saje in čez nekaj dni je siv in končno črn. Vidiš prijatelj, prav tako se zgodi s tvojo dušo. Danes prideš iz kopeli sv. pokore čist na duši in bel, kot sneg. Človeške slabosti pa so tiste saje, ki padajo dan za dnem nanjo, sedaj nekaj klet-vine, sedaj nekaj opravljanja in zopet nekaj male laži, ali ne-potrpežljivosti, aki kaj drugega takega, kar je sicer mali greh, a na duši pa naredi piko, morda samo pikico. Ne govorim o smrtnem grehu, ki dušo oskruni, da je grda kot sam zlo-dej.
* * *
Zato nas pa usmiljeno Srce božje vabi k sebi: "Pridite k meni vsi, ki se trudite . . .," človek se sicer triaii, da bi greha ne delal, toda njegova slabost je taka, da ga hitro premaga in stori tukaj nekaj, tam nekaj, kar bi ne smel. Zveličar je to videl in radi tega nam je dal zakrament sv. pokore, v katerem se moremo očistiti zopet in zopet.
* * *
Zato je pameten oni, kateri se pogosto očiščuje malih vsakdanjih slabosti, da ne zabrede v smrtne grehe. Čim večkrat človek očisti srce, tem bolj opazi vsako smet greha na njem. Ali ni doma prav tako?' Kjer je malo kdaj poribano in pome-teno, se prah ne vidi, niti grde maroge se ne opazijo. Ako pa je hiša čista in snažna, se opazi vsak prah in vsaka malenkost
takoj stopi na dan.
* #
"Saj nimam nič greha," pravijo taki, ki dolgo niso bili pri spovedi, da bi dušo očistili. K maši ob nedeljah ni šel. To je smrtni greh, ker je vedoma prelomil božjo postavo v važni zadevi, pa tega ne vidi. Vedoma je govoril grde nesramnosti, prelomil s tem šesto božjo zapoved ,pa skoraj gotovo tudi smrtno grešil. Molil ni in čez vero in cerkev je gobezdal, pregrešil se je zoper prvo božjo zapoved ... in to se je po navijalo čestokrat, pa se še ne čuti grešnega in se trka na pr si: "Saj nimam greha. Nisem nič ukradel, nobenega ubil in (morda) celo pijan nisem bil nikdar, da bi se valjal po tleh. O tega pa ne pri nas . . ." • "Gorje vam, hinavci," tako je resno govoril Zveličar. "Vi ste pobeljeni grobovi, ki so zunaj lepi, znotraj pa so polni troh-
nobe" (kosti mrtvecev). * * #
"Jaz, prijatelj, sem samouk, izobrazil sem se sam," se je hvalil neki naprednjak.
"Prav škoda, da svojega dela nisi dovršil," rpu je zabrusil prijatelj nazaj.
"I am a selfmade man," je rekel Pat Majku, ko sta šla od seje domov, na kateri je Pat precej govoril.
"You made a dam poor job of it," mu je odgovoril Mike, ker je bil sit Patove vedne samohvale.
Človek ni sodnik zase. "Nemo judex in cause sua," pravi latinski pregovor, kar pomeni, da človek svojih zadev in samega sebe ne bo stvarno sodil, ker se ima preveč rad. Tako je tudi z vsemi onimi, kateri pravijo, da nimajo greha in sv. Janez ima prav, ko pravi: "Če kdo
trdi, da nima greha, je lažnik." * *
Nekaj vam bom povedal. Ni sicer skrivnost, vendar svet splošno še ne ve o tem. Vsi poznate Mrs. Frances Perko—
zadnjo nedeljo je bil njen god, sv. Frančiška Rimska je bila—. Mrs. Perko ima malo prodajalno na 81. cesti in prodaja cigare, cigarete, candy in druge take sladkosti tega sveta. Well, ali veste, da je postala grandma? Da, grandma je. Ravno zadnjo nedeljo je bil krščen Kenneth Perko, njen vnuk in sinček Joe Jerkota in Mary, rojene Gorenc. No, saj pravim, če človek čaka, vedno kaj dočaka. Mrs. Perko pa je dočakala, da je videla svojeg vnuka. Čestitke so na mestu in kar je prav je prav, zato izražamo naše iskrene čestitke "stari materi," kakor mladim staršem. Mike in Mary Harvan sta botrovala.
Zgorajšne dve slovenski Micki smo mislili postaviti v Vest-nik, ker sta tako "luškani." Ker pa nam je prostora zmanjkalo jih predstavimo svetu tem potom. To sta Maryanne in Rozalie Skočaj, hčerke Martin Skočajeve družine. Deklici sta dvojčici in sedaj stari štiri leta. Čez par let prideta v šolo sv. Lovrenca, kamor tudi njih sestrice sedaj pohajajo.
* * *
Družina Louis in Karolina Melbar (Mervar) se pa veseli prve punčke, kateri so dali materino ime, Karolina. Mati je Furlanova. In tudi temu paru naš poklon.
* * *
"Ali se je v vaši družini kdo poročil izredno srečno?" je vprašal Janez Mihata, ko sta kramljala iz dela domov grede.
"Da. Moja žena?" je odgovoril Miha in vrgel prsi ven, da so mu gumbi pri srajci pokali.
Ljudje, kateri imajo tako mnenje sami o sebi, si ne dajo nič dopovedati. Vse bolje vedo, kot kdo drugi, vse bolj razumejo in vse bolje naredijo. Druge pomilujejo, ki so "tako zatelebani," da niti tega ne vedo, da se je svet sam ustvaril, da je sam začel letati okoli sonca, da je sam iz mrtve tvarine obudil žive stvari itd. "Neumnež pravi v svojem srcu, 'ni Boga'," tako sv. Pismo o teh modrijanih.
* * *
Ko sem zadnjič stopil s Father Rojcem v cerkev sv. Vida, sem šele natančno opazil krasno okroglo okno, ali "Rose Window" nad orglami. Brez dvoma je to eno najkrasnejših oken te vrste v celem mestu in še precej daleč ven. Če hočeš videti vso krasoto tega okna, stopi v cerkev krog poldneva, ko v cerkvi ni luči, zunaj pa sonce sije nasproti krasnemu barva-nemu steklu in videl boš nekaj, kar ne boš hitro pozabil, nekaj nebeško krasnega. Le prepričaj se sam.
* * *
He, he, he. Nt^ki ižidek je mislil, da nam bo kar skrivaj postavil "kadilnico" pred naša vrata tukaj na 82. cesti. Na vsak način je hotel narediti iz male tovarnice, ki sedaj stoji tam, precejšno fondro. Naš councilman, Mr. Lucak in Joe Kovač sta o tem slišala in takoj šla na delo, da se to prepre-
či. Ko pa je prišlo do zaslišanja, nas je bilo tam doli za celo ohcet. In sedaj nas zagotavlja Mr. Lucak, da so se mestni očetje ozirali na naše proteste in tisto zono spremenili tako, da kaj takega nikdar ne bo moglo priti med nas. Congratulations to Mr. Lucak in Mr. Kovač.
» * *
Ne vem s kakšnimi besedami bi vas nagovoril, ali na kakšen način naj bi vas povabil, da bi vas pridobil za redni vsakdajni obisk sv. misij ona. Gresezazve-ličanje vaših duš. To je večje važnosti, kot katerokoli opravilo. Nobena zadeva ni tako nujna in tako resna, kot je zveliča-nje naše duše. ičie izgubiš denar, zaslužiš lahko drugega. Če izgubiš zdravje, ga zamoreš najti zopet s pomočjo zdravnika. Če ti hiša pogori, zamoreš drugo postaviti, morda z velikim trudom in žrtvami, toda moreš vendar le. če pa dušo pogubiš, je izgubljeno vse: tvoja sreča, tvoj Bog, tvoj mir in vse, vse je zgubljeno, na večno zgubljeno. Pomisli to in pridi poslušat, kaj bo povedal č. g. misijonar. Morda pa nisi tako pravičen in dober.
kot sam o sebi misliš.
* * *
Father Baznik je zadnje dni zelo zaposljen. Sami računi vse na okolu. Skušal je računati svoj "income-tax." Po daljšem računanju je prišel do zaključka, da mu bo "United States" še nekaj dolžan, kaj še, da bi on
moral plačati kak "tax."
* * *
Nekaj čez dve sto dolarjev imamo sedaj nabranega in močno shranjenega za naše "Brezje." Kedaj bomo imeli tisoč? Ko bo tisoč skup; takrat bomo dali delat načrte za Marijin oltar. Poprej itak ni vredno, ako hočemo imeti natančen posnetek Brezij.
* * *
Ali ste kaj opazili, da so naše orgle sedaj lepo'zaprte vkrasftie vezlarije? Vse to "šniclanje" je delo Petra Bizjaka iz Vineyard Ave. Peter stopa po stopinjah svojega pokojnega očeta, kateri je bil nedvomno eden najboljših mizajev na daleč okoli. Tako je tudi njegov brat Pavel Bizjak. Peter; Bizjak mlajši ima velike zmožnosti in delo njegovo je prve vrste. Sedaj se je vrgel na shrambe za ministrantovsko cbleko, katere bo postavil v zakristiji.
* # *
Pri seji direktorija našega Narodnega doma zadnjo nedeljo se je zopet nadaljevalo ukrepanje za napravo keglišča. Kegli-šče gotovo pride. Za enkrat je še vprašanje kje. Pripravno bi bilo poleg Doma, če bo mogoče dobiti prostor po zmerni ceni. Zato bo treba precejšne svote, za katero naj bi prodajali dalnice starim in mladim, saj krogle bomo vsi radi vrgli, ko pride do uresničenja tega z a ž e 1 j e nega keglišča.
* * *
Ne pozabite, da bomo v nedeljo popoldne o pol 3 in zvečer po blagoslovu videli krasno govorečo sliko Don Bosko. Ta zgodba je izredno mikavna in nepretrgano zanimiva. Vstopnina je samo 25 centov in ves dobiček gre za premog, ki ga moramo sedaj plačati. Dvojno korist imate potem takem: videli boste krasno sliko in slišali mično zgodbo obenem pa poskrbeli za gorkoto v cerkvi. Pridite vsi, ne bo vam žal.
* * *
Ker pa že govorim o gorki cerkvi, ali ni res, da je naša cerkev vedno za dosti gorka? Več pritožb je bilo, da je pregorka, nobene pa, da bi ne bila dosti gorka. S tem sistemom, kot- ga imamo v cerkvi, se segreje prav hitro.	* * *
Kdor hoče imeti kaj drv, naj pride v pondeljek pomagat trgat stari pod iz cerkvene dvorane in pospravljati. Novi pod je nujno potreben, ker je sadajni lese-
lllllllllllllllllllll če
verjamete al' pa ne
iiiiimiiiiiiiiiiiil
Zdaj šele vidim, kako bridko prav je imel Jože Berkopec, ki je rekel, da se kostanj nakuha in da se ga ne sme deti več kot pol piskra naenkrat. Jaz sem mislil, da govori Jože kot diplomati ali politikarji, (ali uredniki?) katerih izjave se ne sme nikdar vzeti brez popra in soli, a sem svojo zmoto močno obžaloval, ko sem se najedel kostanja, da me je napenjalo kot našo lisko, ki se je namahala sveže detelje v čopči ogradi.
Kaj ni v torek, točno opoldne, od nekod prineslo v moje zaklonišče samega predsednika slav nega "Pečlarskega kluba" (prijatelji pri vsem, pri tem pa ne), ki je postavil predme sam korpus delikti in javno izjavil pred
ni pod segnil preko varne rabe. Vsi oni, kateri boste šli delat zvečer ali popoldne pridte pomagat, da pospravimo les in naredimo prostor za cement in "tile."
pričami, da sezona kost^ ni amen in če si ga drugi w gaj o več zdaj na sporni^' pa pečlarji. .	.
Poln škrnicelj se mil ^ njal in me na vse mile vi» 81 sil, naj si pomagam, p* opoldne navadno ob svoje® . Vl se ustavljal skušnjavi, J klobasi, ali naš Jimmy ^ ^ čku in toliko časa dop°v* 1 sam sebi, da ga ne bomIn bom, da sem ga. Se re\
• alaV *0 1
moram sebi v čast m s"\ j
vedati, da sem gledal ^?t je segla levica v škrn^ ' rej sem se držal lepeg3!. Vj..., naj ne ve denica, kaj de , ca, ki je /otipala na V* ^ gorak kostanj in sam *, fa-1 ko je prišlo, da sem ^ ustih, predno sem vedel. •
kaj"	, i.iiHfctte
Potem sem pa rekel-
mu j ena, ne vrne se * |yJ po kostanju! Boy, oh ^ ^ je menda prijeten duh r kostanja, pred katerim^ ^ ^ lahko solit ali skrit vse j ^ ■ rožmarin in še roženih.
Dve izmed pesmi, ki jih bo pela "Glasbena matica" v nedeljo
LJUBICA Ležal na mrtvaškem odru v sobi temni mlad je mož sredi belih sveč brlečih, sredi lepih svežih rož.
Mrtveca iz jutra v večer hodijo ljudje kropit; vsi so prišli, samo nekdo ni prišel tja zanj molit.
Vsi so prišli, samo ljube, ljube k njemu ni bilo, ljube mlade, ljube lepe, ki jo ljubil je srčno.
Pa pred kočico dekleta drobne stikajo glave in skrivnostno šepetajo v uho si besede te:
"Vsi so prišli, vsi so prišli ga kropit in zanj molit, samo ona, samo ona ni prišla se poslovit.
Saj sem rekla, saj sem rekla, da je čisto brez srca, da za njega nič ne mara, da za norca ga ima."
V sobici ženice sive jagode prebirajo, gibajoč čeljusti stare, v vrata se ozirajo.
Vsakega motreč pazljivo, sive glave majejo, med seboj odduška srčni bolečini dajejo:
"Glejte, glejte, vsi so prišli, Cvetkove le ni bilo; kdo bi mislil, kdo bi mislil, da brezsrčna je tako!
Kaj se hoče, kaj se hoče, svet zapustil je Gospod; brez vesti je, brez srca je, tak je zdaj ta mladi rod!"
Drugo jutro zgodaj, zgodaj zvon se tužno je glasil, kdo nocoj je neki zopet se zemlje se preselil?
Hitro se izve novica, bliskoma po vasi gre: Cvetkova je preminula, počilo ji je srce.
Josip Pagliaruzzi—Krilan.

Saj
'nf
hu, privabil asistenta iz sosedne pregraje. ta del in kot velik dip^ ^ znal, da so sline zelo ^ ^' zadeva, zlasti še, če sel, na tešče, sem z j ako P| obrazom povabil France^ ^ delovanje s izrazito P 1 "naj ga pokusi." Fr^ par spravil vase ter i*®1* če bom vse zdelal, nesel kaj domov P0**8 ni.	(
"Kaj si neumen," s<jV.< )tfi(j' kel, "da jih bom snedel^ ^ škrnicelj! En par Jih.. »L ,
VRBICA
Zagriila je grlica v dobravi. Zašepetala vrbica ob Savi.
Šušteč, šumeč se nad vodo priklanja in jo v oddaljeno zemljo priganja.
Mehko jo boža kapljica deroča, kedo zna, kaj ji vrbica naroča?
Z zelene Save se smijo oblaki, na tuji zemlji pa pojo vojaki.
Pojo o sreči davnih dni, o izgubi, o kočici, o mamici, o ljubi.
Hudo se je odpravljati na tuje, s tujine dom pozdravljati še huje.
Oj, kje si Save ljubljeno obrežje? Zakaj nam vzbujaš srčece še težie?
Tujina naša skrila je pogorje in sreči zatemnila je obzorje.
Pesem pevamo o domu v tujini in srce si razgrevamo s spomini.
Samotna vrbica to ve in plače. Pozdrav pošilja jim z zemlje domače.
šepeče v valčke Savine srebrne, naj skoraj drage z daljine ji vrne.
Simon Jenko.
Vi i »»
8Pr< k
S
■ak
so res tako salam"1®' druge bom pa nesel domov." Mjisdsil ^ France zato tako sp1^ le^, bi bil rad zraven do , da par ur zatem, j iz mojega štibelca m1 ^ nje, mi je pa poveda1^ hotel posvariti, da b1 .
,hf-
napek. če bi vsega enem zasedanju. r Pa ga res nisem
. .	, i i« 0 'n .
v.,
J*c D,
'Ob;
"Ali!
N
Moi
k V
>0
Nit \ k
pri mizi sem sedel m j« ■ lego pisalnemu stroj11' ^ »i roka, kar sama od škrnicelj in šele, ,f! zen, sem spoznal, dil pojedel.	p
In kako dobro U1"0^ je pa pričela v 1,1 j shrambi taka debata. P ri je bila ona v sena jemninsko posojil11 ga pravo otroče. ^ lažiti "viharne" del^ nič pomagalo, čez 1 j tako narasel, da bi b1' ro imeti podaječ, 3tvar z mize.	j
Spomnil sem se, pravili doma, k&da^
10	krave, ali drugo & ^
11	so jih sem in W3' »ef y ni odleglo. Pa sem se j,, 4 "j stva poslužil tudi
ucvrl parkrat iz
S s

4

'Je»
v. V"
nazaj, da je namah J stalo, kot bi bila naP^f naralna stavka. * ijf slili najbrže, da ^yi'fj^l ganjajo, ali pa je čel uma pogrešati- [ dali in iskali z očm1 ^ >
%
V,
S

n
■strojev pa do vrat'k0 gospodar kazati k3 za napad.
Pa mi je le odlefc' ' koliko. In ko sem P.,« •sem rekel, da je 'e -ce za kostanj konec, sednik Pečlarskega . krat na glavo Posta^i

Zdaj šele vem, J^ji -stajnarji v starem . jf!
al>
self
jali samo po dva ^ ^^ krajcar. Vedeli so, naenkrat ni dobro
Samo dvakrat SL^y kem položaju. Enk'JV kraju, ko sem zleZ j in se jih tako nat,f
sem mogel dve ^ ^ "-daj, ko me je ./I^i
Pečlarskega klub»J^ kosilo, čeprav je bl J dober, ampak zaP0' if
da ta mu ne bo bo.
od^
S

t:
, % %
K
Cni
s \
s b
'e, %
e
:ostf ugi® mlai
m1.! ^XXXx^XXXTTxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxrxrxTxm
le > stvar
«er*Wiu'"* S° Že 0d zdavnaj
• Uvii- ln sicer temeljito pri-V0]J Sval Stari Weller je pripove-v1' M' ?rif.,'i-.a se mislijo mormoni ny J ; V teh krajih. Da so s loP^L1! posla prav po lopovsko in
0 rtrfHtto'klif t0 je seveda najbrŽ
11 Vo lton odgovoren, vod-" A il ,:0rmo»ov mu takih navo-al P iU V° ni dalo. Naročili so i ,, v Mehiki pripravi <*a! J, Albino. pa e naročilo J « Uda J° SVoje- Weller j a mu
3 ve« jiCpin Player tudi' prva
j) ' riayer pa kot vohun in gfj3 iHcu'.napotu k Skalnemu stu-
ne1
del,1
1,1)1' 'attei-v. JV-i ui tound kakor vsikdar tudi fb»< Y° Zadel- Zločin se pri-
j Sa'li ' rdečekožci- bi naj, U * je k i Povzročitelj zločina I e'°kožec
iHe b Je vedno bilo! Rdeče
im
vse
ikra
5ai z it**
11 V '°kožejIn P°vsod krivi edinole jl0i jji »tov v In topot nimajo 3 i ftjjak ]-mes navadni belokožci, c0 pts! :insiJUdje- ki se delajo pobožaj ki Dosi nadevajo ime 'svet-
to P J ^ njih dni' —!"
?rsi ^ JI P°glavar Apačev čisto
se.
ali ^ ok»!
r«Jeli
Ako so mormo b^V svoje vrste ljudi, in 0 bili Melton in Weller-no Ce'° P°verili ustano-915«' ^ (len'6 naselbine, se pač ne reči> ko da je mor •i'11,, &ke , sad na drevesu člo
H ki
el
iefl>i 91
if ■ - Poprej odpadel in seg-
v<#	je od haciende do
n" ..SeiJ1 vprašal.
ko Jc;
itii'0
dal,
k	vrancema potre-
po
uro r raof
ta, P" naW ne?",
3legs i, P*S
bil
aP1
o*
ie "
iji^1,,
„
t ce

, m
da1

A
rrj

IIIIIItTITTTTtlTttlTITTUIIITIIIIIIIIIIIl
SATAN IN ISKARIOT
Po nemškem izvirniku K. Maya
"Sodi
da
je moj brat Old
radi iztrebili, izginilo zemlje, zato mu podti-In teh zločinov so
: s'eJko
ne bo dozorel,
iako
Una 'In dni."
k V d Uresa?"
lji ne menilo velik ovinek, | \t pot°vala iz Uresa na-Nov- Puenti, ampak črez
*f Vk ,.
i aiiiv.» znašal kvečjemu sebe- • ^
c0 ""loi^eva iz Uresa na ha-prebiti si izbere tudi i. če ° Utegneva ga
H{. T Je Medtem opravil pri
-'
Svetovidski oder
rV
Ce ga srečava, ga tu In vse je pri-


da
Hi* casa!'
Je najbolje, če koj v Ures. Ne smeva
l^ibi-i86 je obotavljal
'lil,,. at f; "Jet^ 1
X n3a počitka! V pol-kO bi.ll6Vu sva predirjal? K n H njo dru£i rabili sti ir ie.} a',lna vranca bi že še etli«v D Uresa, konja Mim-ja, dj SC Sta tako zdelana, da se V ti ?0toma omagala." ja« 'a % »e pravim, da bi Sto mbrenja z nama. Sa-
Mf/iCr™3-"
.v
^J, t leta »a haciendi za stra-fj^ž, " i
da bi opazovala Play-
Si
C*
da
,Vo se povrne?" Ss k	mu je sicer
je doživel z Old ne m' Pa ni me spo-
Po kaj sem prišel.
ijj ■ p
)ton M^ da smo prišli čisto
& CHosS0 inda nimamo no'
Jj
li^1^01v* S ^acienderom in z
\\ i" sLarnil se bo, seve skri-
J previdno, pogle-« smo že odšU in kam
^^Hfd rsne bo več r
S > Mi Je varen na ha"
S J3 dl
C^ Y'limbrenja ga lahko "u „.er dpženeta, kaj po-
\ m- ------- * ....................." """
llmbrenja naj osta- ton je bil vendar tudi ujetnik "J I'f^ieK Se skrijeta in ga Yumov —. In Wellerja tudi. In
' .1 t "Hll ' J>1 1	...	,,	- _____.....
Jani haciendi." ^Sodi, kakor pravi
Mimbrenjema ni bilo treba posebej povedati, kaj sva sklenila, čula sta najin pogovor. Stroga in točna navodila sva jima še dala, ker sta bila pač le še mlada in neizkušena, ju založila z živili, da jima ni bilo treba hoditi na lov, napojila vranca v potoku ter odjezdila na jug.
V.
Luč v temi.
Pot s haciende v Ures sem poznal, saj sem že drugič jezdil v pokrajinsko prestolico. Vranca sta se dobro držala, po dnevi sva hitela, kar se je dalo, zvečer sva jima privoščila nekaj ur počitka, počakala na mesec ter nemudoma spet nadaljevala pot.
Opoldan drugega dne sva bila že v Uresu. Pridna vranca sta bila seveda zdelana, opotekajoč se sta prikrevsala v mesto, pri kraju sta bila z močmi.
Krenila sva v prvo krčmo, ki sva jo našla. Prva revščina je bila videti na zunaj, pa sva le dobila vina, tortillo — jajčnik — in za konja koruze. Za račun se meni ni bilo treba brigati. Moji žepi so bili sicer prazni, pa Winnetou je bil vsikdar dobro založen z nuggeti — zlatimi zrni —, kadar je šel na potovanje "med svet," in ne bom posebej povedal, da je sam poravnal račun.
Kje bova našla Meltona in ha-ciendera, s tem vprašanjem si nisva belila glave, če najde stezosledec v samotni divjini človeka, ki ga išče, ga bo pač tudi našel v mestu z devet tisoč prebivalci. Saj sta bila najina znanca v Uresu tujca in v takem malem mestu zbuja vsak tujec pozornost.
Vobče nisva mnogo popraše-vala za njima. Ko sva se okrepčala sva šla naravnost k slavnemu alcaidu, ki sem ga poznal še izza svojega prvega obiska.
In vse je bilo kakoi* tistikrat, le da -sva topot prišla peš na sedež politične oblasti. Policist je slonel pri vhodu, prav tisti, ki me je pred dvema tednoma tako "ljubeznivo" sprejel. Molče je pokazal na dvorišče, ko sva ga vprašala, ali je senor alcaide doma. Stopila sva k vratom, nad katerimi je napovedoval napis, da tam uraduje vsemogočni za-povednik ureške pokrajine, in potrkala. Nekdo je nekaj rekel, odprl sem.
Tudi v sobi je bilo vse kakor nekdaj. Mlada, črnolasa kuštra-va dama, alcaidova soproga, je ležala v mrežnci in seveda kadila cigarete. Za njo je visel v mrežnici njen soprog, poleg nje pa je visela topot še ena mrežnica in v njej sem v svoje veliko veselje zagledal enega od najinih zaželenih prijateljev, — haciendera. V ustih mu je tičala cigareta, ki mu jo je gotovo zvila nežna soproga alcaida, udobno se je zibal in zadovoljno gledal v svet. Očividno se je prav dobro počutil v bližini dra-žestne dame, vsekakor bolje ko zunaj v divjini na haciendi.
Ko naju je zagledal, niti počakal ni na pozdrav, ves iznena-den in nič kaj oveseljen je vzkliknil :
"Per dios—! Tisti Nemec—! Česa pa iščete tod —? Ali vas niso Indijanci ugrabili —? Kako da so vas spet izpustili?"
"Tudi vi ste bili njihov ujetnik!" sem ga zavrnil. "In vendar ste tudi svobodni —! Kako da so vas izpustili —?"
"Za svojo svobodo se moram zahvaliti senor Meltonu. Brez njega bi bil še danes ujetnik, najbrž pa bi bil že mrtev."
"Meltonu — ? Hm —! Mel-
"Kdor jezika špara, kruha strada," pravi pregovor. Zato bomo pa kar na ta veliki zvon ojbesili, da priredi Svetovidski oder 30. marca in jo zopet ponovi 6. aprila igro "Dolžnost jo veže." Igra "Dolžnost jo veže" ni bila še nikdar igrana na nobenem slovenskem odru, kajti ta igra je izključna last Svetovid-skega odra. Vsebino igre ne bomo razkladali, kajti ista pride pozneje, ampak vso pa tudi ne, ker mi hočemo, da jo pridete pogledati, pa prav zagotovo — ne bo vam žal.
Ker hočemo, da bo dvorana v novi šoli Sv. Vida nabito polna pri obeh prireditvah, bomo člani prodajali vstopnice vnaprej in sicer 50c in 35c vstopnice, če kupite vstopnico za 50c morate isto zamenjati pri Novak's confectionery store za rezervirani sedež. Nerezervirane po 35c so pa kar dobre. Zatorej le z veseljem kupite vstopnico, ki vam bo ponudena še ta teden, če bi pa kateri izmed vas rad razpe-čal nekaj vstopnic, kar stopi naj v dotiko s katerimkolim članom Svetovidskega odra.
Torej na svidenje 30. marca in pa 6. aprila na igri "Dolžnost jo veže" v novi šoli Sv. Vida. člani Svetovidskega odra -o-
ter se domenijo, da bo takoj po veliki noči poroka, ker zdaj je post, le pismo bodo prej naredili, da bo držalo za vse življenje. Pa, saj je toliko zanimivih prizorov in šaljivih, da ne morem in nočem povedati, kar sami pridite, da vidite to zanimivo igro, ker je tako domača in polna smeha.
Za obilen poset popoldne in zvečer ste prav prijazno vabljeni.
Za odbor. — F. K.
hiše je požigalec odšel v Trebnje, kjer je ljudem, ki so opazo-
Naše posebnosti
Telečja noga, cela ..................21c
Dve nevesti
Tako je ime komični igri, ki bo vprizorjena v nedeljo dne 16. marca v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v Euclid, O.
Milijonarjev testament
Te dni so na sodišču v Buenos Airesu odprli testament milijonarja Repetta, ki je zapustil 18 milijonov, pa ni imel otrok. Imel je nekaj daljnih sorodnikov, katerim je zapustil 2 milijona pezosov (pezos je argentinska denarna enota). Nadalje se je spomnil milijonar vseh bolnišnic v mestu, katerim je naklonil skoraj tri milijone. Večje vsote so dobile še dobrodelne ustanove, gasilci, najbolj zanimiv pa je tisti del njegove oporoke, v katerem se je spomnil vseh preprostih ljudi, ki so mu kdaj v življenju storili kako uslugo. Nobenega ni pozabil. Spomnil se je vratarja v svoji hiši, nočnega čuvaja, ki je stal pred oglom njegove hiše, brivca, ki ga je stri-gel, vajencev in ljudi, ki so mu prinašali iz trgovin nakuplje-ne stvari, cele vrste policajev, ki so imeli svoj '"revir" v bližini njegove hiše, uradnikov tiste banke, kjer je imel naložen denar, dolgoletnih nastavljen-|cev tistih obratov, kjer je svoj čas sam delal, vseh nameščen-
vali požar, pojasnjeval, zakaj je|TeIetina z obisti ............ 19c
podtaknil ogenj. O dejanju je Celi pork shoulder> ma]i ......16c
Dressed chickens....................25c
Rinso, oxidol, 2 ....................35c
Butter ......................................33c
Sveža jajca, doz.....................23c
Se priporočamo Louis Oswald 17205 Grovewood Ave.
so mu kdaj kaj storili oziroma bili z njim skuhaj pri delu. Okoli 100 ljudi je dobilo volila po 3000 do 5000 pesosov, nekateri pa tudi večje vsote.
IZ DOMOVINE
Igra je povzeta iz resničnega Cev v svoji hiši, skratka vseh, ki kmetskega življenja na gorenjskem, kako starši dostikrat sami zbirajo ženine svojim hčeram ali neveste svojim sinovom. Da je le bogastvo in da nevesta prinese dosti dote k hiši. Če se drug drugemu dopade, se ne vpraša dosti, saj se bosta že privadila drug drugemu, ljubezem pa že sama pride, če je potrebna na kmetih.
Velika bala in pa pridne roke to šteje menda še dandanes. Taka je tudi ta igra. Starši bi radi omožili svoje hčere na bogate domačije, fant pa tudi gleda, da mu bo prinesla veliko doto, ker ženinova domačija v hribih je zadolžena, izdaja se pa za bogatega kmeta. Ravno tako je tudi z nevestinim bogastvom. Nazadnje se pokaže kako se laž maščuje, kot pravi pošteni dolinski kmet Napaljon, kjer laž kosi, tam ne večerja. No, nazadnje so pa vse prav lepo izteče
—Lastno domačijo je zažgal. V nedavni noči je nastal požar v hiši vdove Marije Kržonove v Odrkih pri Trebnjem. Ta večer so bili doma le njen sin France, njena hčerka Marija in hčerin mož. Med domačimi je že dolgo časa vladalo napeto razmerje in tudi ta večer so se močno spore-kli in stepli. Sestra in mož sta brata naposled vrgla iz hiše in užaljeni brat jima je zagrozil, da bosta tudi onadva kmalu zapustila bajto. Svojo grožnjo je uresničil. Takoj nato je podtaknil ogenj in že je bila hišica v plamenih. Po požigu materine
iv -m. T
lnT*. h in ko se vrneva iz ujetnik Melton vas je osvobodil
i 1
^ ^ Povesta, kje tiči, 0
in ga prisilila, da
d Ir'th u hi	° jiiiduiki,
0<f ,>.» ral izdati Meltonove
#
%
Hi*
sva
se.
"Kako je to naredil, mi je vseeno. Dejstvo je, da smo edino le po njegovem posredovanju spet svobodni."
obvestil tudi svojo ženo, ki je bila v sosedni vasi in svojo mater, nato pa se je javil orožnikom.
—Nesreče. Ko je posestnik Franc Oberšek šel po cesti proti Hajdini, ga je podrl neznan kolesar, tako da je padel na tla in dobil pri tem notranje poškodbe na desni roki.—Čevljarski mojster Ivan Potočnik iz Ptuja je padel na ulici tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo in dobil še notranje poškodbe. — 17-letna posestniška hči Frančiška Hole iz Zagorc je po nesreči vtaknila roko v stiskalnico, pri čemer je dobila tako hude poškodbe, da so jo morali prepeljati v bolnišnico.
—Nenavadna nesreča železničarja. Na postaji Ribnioa-Brez-no v Dravski dolini se je ponesrečil 52 letni železničar Ivan Kukec na dosti nenavaden način. Ko je zvečer vlekel signalno svetilko na drog, se je žična vrv naenkrat utrgala in težka svetilka je padLa železničarju naravnost na pleča. Kukcu je močno poškodovalo obe rami, ker pa je pod udarcem naglo klecnil, si je poškodoval še nogo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
—Roparski napad v Novi vasi. Na polju med Novo vasjo in Burovo vasjo pri Mariboru je bil izvršen drzen roparski napad na 59 letnega Ivana Komarja iz Hostejeve ulice v Radvanju. Ko se je vračal Komar čez polje iz Nove vasi proti domu, sta mu zastavila pot dva neznanca ter zahtevala od njega denar. Nato sta ga vrgla na tla, eden mu je z dlanjo tiščal usta, drugi pa začel preiskovati žepe. Komarju je uspelo, da se je nekako izmotal ter začel klicati na pomoč, nakar sta ga napadalca temeljito obr-cala in pretepla, da je bil ves krvav ter sta mu vzela 200 din denarja in izginila v noč. Na podlagi opisa so orožniki prijeli 40 letnega Florjana Vidoviča iz Teznega, ki je bil že 13 krat kaznovan ter je osumljen, da je bil pri omenjenem napadu soudeležen.
— 58,000 din izgubil in spet dobil. Pekovski mojster Hinko Celan iz Teznega je izgubil na cesti od Sv. Miklavža na Tezno denarnico, v kateri je bilo 58,-000 din. Le' del denarja je bil njegova last. Denarnico pa je našel čevljarski mojster Alojz Babič od Sv. Miklavža, ki je prinesel ves denar nazaj.
—V Podvincih je umrl vzoren gospodar g. Vid Petrovič v starosti 70 let. Vse svoje otroke je lepo vzgojil in jim vsem omogočil lepe eksistence.
Delo dobi dekle
Dekle, staro nad 21 let, dobi delo za pomoč v gostilni. Pokličite KEnmore 5726-R.	(62)
Za fino delo!
Izurjen mizar, zmožen vsako-jakih popravil v notranjosti trgovine ali hiše, dobro in garantirano delo, računa 70c na uro. Kdor potrebuje dobrega mizarja, naj se zglasi na 1167 Nor-
MOLLY'S TAVERN
7508 St. Clair Ave.
PIVO—VINO—ŽGANJE —DOBRA JEDILA— Se priporočamo
CXXŽXŽXXTTIXXXIIXXXIIXXItX3
wood Rd.
(62)
Brazis Bros.
Naznanjajo, da so preuredili in povečali trgovino na 6905 Superior Ave. Sedaj je še enkrat večja kot prej. Inštalirali smo tudi dnevno svetlobo, da se razloči blago kot podnevi.
Imeli bomo veliko zalogo blaga za obleke in površnike, da si boste lahko izbrali in dali napraviti po meri, da boste zadovoljni. Samo $22.50.
Če nimate časa podnevi, pridite pa zvečer; trgovine so odprte vsak večer do 7:30, ob sobotah pa do 8:30.
Brazis Bros.
6905 Superior Ave.
6122 St. Clair Ave.
15602 Waterloo Rd.
(Mar. 14, 21, 28)
Kdor želi
funt
Lepe mlade grahaste kokoši
od 4-6 funtov težke po......27c
Male sveže šunke....................15c
Čista domača mast ................lic
Teletina za pohanje ............30e
Izvrstne domače suhe klobase ......................................30c
domaše kislo zelje.................. 6c
Sliced bacon ............................25c
Najboljše jeterne in krvave
klobase po......................6c vsaka
Lepa zaloga doma soljenega in »rekajenega mesa.
Se vljudno priporočam vsem gospodinjam.
Anton Ogrinc
6414 St. Clair Ave.
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti.
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd., Cleveland, O.
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR 6102 ST. CLA1B A V*.
HEnderson HSfl
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, In* 6016 St Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113
BODITE PREVIDEN VOZNIK
M:iogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči. da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da lahko razločite Številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem Oziru.
EDWARD A. HISS
lekarna—farmacija in optometristidne potrebščine 7102 St. Clair Ave.
Delo dobi
Išče se dekle za v restavrant; po dogovoru. Vprašajte na 5238 St. Clair Ave. (62)
MiGhael Casserman
18700 Shawnee Ave.
Tel. IVanhoe 3877 Plumbing
Electric Sewer Cleaning
(5. 7. 10, 12, 14, 17, 19, 211
Q
2B Oblak Furniture Co. *
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIB AVE. HEnderson 2978
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
Za fin premog
po nizkih cčnah ter točno postrežbo, pokličite
ENdicott 3300 - 3301 MAR-KET COAL CO.
1261 Marquette Rd.
<1. J. Cimperman	A. M. Klemenčič
MALI OGLASI
Mason Heating & Building Contractor
1193 Addison Rd.	ENdicott 0487
Cleveland, O.
Novi furnezi za prtmc™. plin, olje; bcilerji za vrečo vodo ali paro. Vsi deli za popravo, čistimo, resetamo, air conditioning, tinning, nevi gutters. Nova streha in peprave. Plumbing; mizarska dela. popiave, kompletno remodi-lanje, strgaaje pedev, dekoracije. Mi vam postavimo nevo hišo ali garažo. F. H. A. financiranje, lahka mesečna odplačila. Nobeno delo preveliko, nobeno premajhne. Imamo mnogo let izkušnje.	(63)
Stanovanje v najem
Odda se 3 sobe, kopališče in gorkota; zgorej. Naslov 5415 Spencer Ave.	(62)
Strašen vihar in deževni nalivi, ki so divjali s hitrostjo 60 milj na,uro so zadeli San Francisco. Slika nam k-aže razdejanje, ki ga je povzročil ta vihar. I zrn ranih je bilo mnogo dreves in tudi precej hiš porušenih.
Avto naprodaj
1938 Chevrolet, Town-Sedan De Luxe, radio, heater, defros-jter. V prvovrstnem stanju. Jako zmerna cena; v rokah privatnega lastnika. Pokličite med 4 in 6 zvečer KEnmore 5738. '----(62)
Išče se bolničarka za zdravniški urad. Mora biti Slovenka. Pokličite—r	. A
KEnmore 6850 ali GLen-1 6113^Ciair Ave'
"VSI MOJI RAČUNI SO PLAČANI"
'ZAHVALA GRE MORRIS NAČRTNEMU POSOJILU'
Ali veste, da ima Morris Plan banka poseben sodelovalni dogovor a trgovinami v mestu (tudi nekaj trgovin v predmestju), potom katerega .ie nenavadno udoben način, da imate vaše stare in nove račune za blago plačane. Ni treba nobenega poroka. Pridite in prinesite vse svoje račune. Mi jih bomo v polnem plačali. Boste več kot zadovoljni z našim posebnim posojilom v ta namen.
Mi vam nudimo isti koristni načrt, da plačate zdravnika, dentista in bolnišnico.
Morris Plan Bank
921 Huron Rd. - Lee Rd. pri Meadowbrook Detroit pri W. 117 St. - St. Clair pri E. 147 St. 14006 Kinsman Road
Člani Federal Deposit Insurance Corporation
ville 5135.
(63)1
'JllllilUIIIIIIIIMIIIlllllUIIIIIUMIIMinitMUllilllllllllHIIIIIIIIIIIHIIilllllllllllllllllllllir^
S	Da bodo
| VELIKONOČNA DARILA |
§ svojcem v domovini točno izplačana, § se rojakom priporoča, da se obrnete na urad |
I	STEVE F. P1RNAT CO.	|
Cleveland, Ohio s
Uredimo tudi za dohodninski davek (Income Tax) litutiiiiiiiiiiiiniiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiii?
Kaljot, družina F. Hrovat, 81. St.; družina
MI DAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY COMPANY
SEDAJ JE V TEKU NAŠA
LETNA POMLADANSKA RAZPRODAJA NA BLAGU
Oglejte si lepo izbero novega blaga po nenavadnih prihrankih. Pričnite sedaj, nabavite si vašo obleko za spomlad in poletje.
PRINT AND PLAIN RAYONS
regularno 1.39 do 1.98 vrednosti
*	1.39 Screen Print Rayon Crepe
*	1.39 Faille Rayon Crepe
*	1.49 Screen Rayon Jersey
*	1.98 Satin El Mirado Rayon
JARD
Solidne barve in vsakovrstno tkano blago v novih vzorcih . za obleke, suits ali bluze.
Cordelia Faille Rayon in Free-n- Easy Rayon
regularno 1.25 vrednosti
jard
Te nove barve blago vam bo ugajalo. Lepo novo tkano blago za športne obleke, suits ali jackets.
New Spring Woolen,	A
Suitings, Coatings, Boucles regularno 1.98 do 2.25 vrednosti
jard
Mi vam nudimo to lepo izbero volnenega blaga za jackets, suits, tailored obleke in suknje.
Sports Tuff-Top and Shantung Rayon
regularno $1 vrednosti
Lepa izbera, lepo športno tkano blago v lepih barvah, pripravno za slacks, športne obleke in obleke za igra-
Wash Rayons and Cottons
39c do 49c vrednosti
29c
♦	49c Plain Chambray-Spun
Rayon
♦	39c La Chine Printed Muslin
♦	39c Everfast Racquet-Check
Prints
'49c McKay Sanforised Cotton Prints
Pralno blago — solidne barve In lepi vzorci, se proda za 29c med to razprodajo.
Printed, Washable Rayon Crepe
regularno 49c vrednosti
Lepi rožnati vzorci in monotones. Lahko imate lepe obleke in bluze iz tega pralnega rayon crepes.
The May Company . • • fabrics . . . Fourth Floor
The May Company
Vabilo na igro DVE NEVESTI
(KOMEDIJA)
katero priredi DRAMSKO DRUŠTVO "NAŠA ZVEZDA"
NAZNANILO IN ZAHVALA
S tužnim in prežalostnim srcem naznani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da Bogu vsemogočnemu dopadlo in je vzel k sebi v11 ško višavo ljubljeno soprogo in mater
Josephine Jesenove
• ViO3'1' aJ0
Blaga soproga in mati je bila doma iz v ^.j, stara ob času smrti 50 let. Njeno dušo smo W mL
— ~ — ---— -----------~	| V
Bogu dne 11. januarja, truplo pa izročili materi lji dne 14. januarja, 1941 na Kalvarijo pokopa"5^ Prav hvaležno vdano se zahvaljujemo vse"1 ^ brotnikom, kateri so darovali za sv. maše Družina M. Jerič, družina A. Miklaučič, druž"1 Zorn, Mrs. C. Boston, družina F. Duplay, druži"
je«! A Vflll*
družina P. Oblak, Mrs. M. Končan, Mrs. A- ^ j, Mr. Aug. Bolko, Mrs. M. Bolko, E. 64. St.; drUŽ"^ Hočevar, Miss Ann Hočevar, družina G. Hunter- ■ žina Fr. Jesen, družina Joe Kukla, Mrs. France« ^ jak, družina Loew, družina K. Lozar, Mrs. Menard, družina J. Miklaus, družina Matt ^ Mrs. Mary Potočar, Mrs. R. Stepic, družina J- ^ družina F. Stražar, družina V. Vidmar, Mr. iS- jamski, Mrs. Mary Zeitz, družina Ant. Petkovšek
žina J. Rogel, Mr. Fr. Stibil, družina J. Botish- ^ Prav lepa hvala vsem, kateri ste daroval' ,j in okrasili zadnje bivališče pokojne matere: " <j
dr°z'
j*
J fc '
Cultrana in Hočevar, družina Fr. Jesenovic, a'1" ^ volj Louis Moss, družina Fred Oblak, družina Mart'11 $ f°ve(
lak, družina Adolf Petrič, družina Louis Rozn1^ 76. St.; družina John Šinkovec, družina Fran* ( Iskrena hvala nosilcem krste: Mr. J. j Mr. J. Luzar, Mr. J. Rogel, Mr. J. Šinkovec, Stepic, Mr. F. Snyder.

M
Prav lepa hvala č. g. Slapšaku za obiske v bolezni ter tolažilne besede ob veliki žalosti-Rev. Bazniku za opravljene žalne obrede ter m
(Lepa hvala vsem, kateri so dali brezplačno ^ mobile za prevoz na zadnji poti: Mr. F. Dupl^' \\i Louise Epich, Mr. Martin Jerič, Mr. F.
Jesenov*; f.
R. Miller, Mr. Fred Oblak, Mr. A. Petkovšek, # ' Volk, Mrs. Bertha Zangerle.	v . yfi.
Hvala vsem, kateri so blagopokojno pri®'1 pit, molit ob njenem truplu in jo spremili na 21 ^
poti. Prav lepa hvala č. g. Slapšaku za obiske v ^
SPf
stvo na Kalvarijo. Hvala Mr. Zormanu za žal0', ke. Hvala pogrebnemu zavodu Grdina in Sin vso postrežbo in lepo vodstvo pogreba.	J;
Ti pa, ljubljena soproga in mati, veliko P^ ^ daj si nas zapustila. Kako bi še radi slišal' j ^ mili glas in gledali ljubeče obličje. Toda BoŠ ^ hotel imeti. Njeni volji se moramo pokorit'-nam krvavi srce. Prosi Boga, da kadar pride t>f nas čas ločitve, da se vidimo v sv. raju. Naj ^ miren zadnji dom. Počivaj mirno v svitu večne in na svidenje nad zvezdami.
Draga žena, ljuba mati, žalost tare nam srce, odkar so položili Te v jamo, oči zalivajo nam le solze.
Imamo pa tolažbo eno, da duša šla je v nebo, tam bodeš pa za nas prosila, da pridemo vsi za Tabo.
veS#
Oh to bo spet za nasJ, v raju svetem svidenj®-tam angelcl bodo stre®" Boga pa vedno gledali'
Vse to je zdaj tolažba " ob izgubi dobre mamici, telo naj se spočije v zev' duša pri Bogu veseli
Žalujoči ostali:
JOHN JESENOVEC, soprog.
Si
JOHN, sin; JOSEPHINE, poročena OBLAK; A*
por
LA, poročena MIKLAUClC; JENNIE, RIČ, hčere in več vnukov. Cleveland, O., 14. marca, 1941.
oče«3'
% %
bi
Hi
K
N
M \
V • \
i
St

v nedeljo, 16. aprila, 1941 ob 3:30 popoldne Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Godba: BLUE JACKETS
Euctf'
mer sta bila Erlend in njegova žena prepričana, da misli — Bog ve, kako verjetna je bila ta razlaga, ko je Gaute izbleknil, da je videl njegov pečat na tistem izdajniškem pisanju. In pomislita naj, da marsikaj ve o Erlendu Nikulaussonu in da ima manj vzroka kot kdorkoli, da bi imel o svojem gostu vedno le najboljše mnenje. Toda gotovo sta že davno pozabila, kako ju je nekoč zasačil in do dna spoznal njuno nesramnost —.
Zatorej nima mnogo smisla, da
leži tukaj in se sramuje? ker je Erlendu v mis'«1
je
krivico. Bog ve, da se
to:1
dilo, ker rad verjame ^ ga o svojem svaku — sa| dovolj nesrečen, ko ' ta misel. Sicer je pa s0® da je to blazno neume!1 . tudi brez Kristininih W bil prišel na to, da je ^ nemogoča.	.
(Dalje prihodnji
-----'J
V Vatikanu s0 tudi m
brezmesna dneva na
"Ali si res mogel misliti — da bi te Erlend tako izdal!"
"Nič nisem mislil," je jezno odvrnil Simon. "Mis\jl sem, da fant čenča same neumnosti —"
"Ne, Simon — ne maram, da bi me spremljal," ga je tiho zavrnila Kristina.
Videl je, da je neznansko užaljena in potrta.
Zvečer, ko je bil z ženo sam v veliki sobi — pravkar sta se slačila, hčerki pa sta že spali na drugi postelji — je Ramborg iz-nenada vprašala:
"Ali nisi nič vedel o tem, Simon?"
"Ne —! Si- ti vedela?" je vprašal radovedno.
Ramborg je stopila bliže in obstala v svetlobi sveče na mizi, Bila je napol slečena — v srajci in spodnjem krilu; razpleteni lasje so ji v kodrih obrobljali obraz.
"Vedela — marsikaj sem si mislila. Helga je bila tako čudna" — poteze so se ji skremži-le v nekakšen nasmeh, videti je bilo, kot bi jo zeblo. "Tako nekako je rekla, da napočijo zdaj drugi časi na Norveškem. Veli-kaši" — Ramborg se je porogljivo in nekako krčevito nasmehnila — "da dobe iste pravice, tu kakor tiidi v drugih deželah. Vitezi —in baroni da se bodo spet imenovali —.
—Kesneje, ko sem videla, da si se s tako gorečnostjo zavzemal zanju, bil si malodane vse leto zdoma — še toliko nisi utegnil, da bi prišel k meni na Ringheim, ko sem živela tam na dvoru tujega človeka in bila na tem, da rodim tvojega otroka — tedaj sem mislila, da morda veš — da £re za več kot samo za Erlenda
"He! Vitezi in baroni!" Simon se je kratko in srdito zasmejal.
"Mar si vse to storil samo Kristini na ljubo?"
Videl je, da ji je bilo obličje bledo kot od mraza; ni se moge pretvarjati, kot da ni razume' njenih misli. Tedaj je obupano in kljubovalno bruhnil iz sebe:
"Da.
Nato se mu je zazdelo, da je žena znorela — on sam pa tudi. Tudi Erlend je znorel — ves svet je ta dan izgubil pamet. Zdaj pa je moralo biti tega konec
"Tvoji sestri na ljubo sem to storil, da," je rekel preudarno, "in zaradi otrok, ki jih noben moški iz sorodstva ali svaštva ni bil tako zelo dolžan braniti kot jaz. In zaradi Erlenda, saj si vendar morava biti zvesta kot dva brata. — Zdaj pa nikar ne počenjaj neumnosti — saj sem tega danes tu na dvoru že več kot dovolj videl —" je vzrojil in zabrusil čevelj, ki si ga je bil sezul, v steno na nasprotni strani.
Ramborg je šla tja in ga pobrala — pogledala je bruno, ob katero je bil zadel:
"Sramota, da se ni Torbjorg sama domsilila — da bi bila za gostijo obrisala saje — pozabila sem jo na to opozoriti." Obrisala je čevelj — bili so Simonovi najboljši, z dolgimi kljuni in rdečimi petami —, pobrala je tudi drugega in oba opravila v njegovo skrinjo. A Simon je videl, kako močno ji pri tem drhtijo roke.
Stopil je k njej in jo objel
Kar ovila je moža s svojimi drobnimi udi, medtem pa ihtela od priduše/iega joka in mu šepetala, da je tako, tako trudna —.
Sedem dni nato sta jahala Simon in njegov konjar skozi Kvam proti severu. Metlo je v velikih, mokrih kosmih, da sta le s težavo gazila naprej. Okoli poldneva sta dospela na neki manjši dvor ob cesti, kjer je bilo prenočišče.
Na prag je stopila gospodinja in povabila Simona v svojo sobo gostinska izba je bila samo za navadne ljudi. Iztrepala je njegov mokri plašč ter ga obesila nad ogenj, da se posuši, medtem pa je besedovala :T,ako pasje vreme — ubogi konji — pa še velik ovinek je moral nemara vrh tega napraviti — zdaj človek vendar ne more jezditi čez jezero Mjos?
"Oh pač, če je kdo do grla sit življenja, potem —"
ženska in otroci, ki so stali krog nje, so se uslužno zasmeja-li. Večji so si dali v sobi opraviti z drvmi in pivom, manjši pa so se gnetli pri vratih. Navadno so dobivali od Simona, gospodarja s Forma, kakšen belič, kadar se je tukaj ustavil, in če je iz mesta Hamarja prinašal kaj dobrega za svoje otroke, so bili tudi oni vedno deležni kakšnega slastnega grižljaja. Danes pa se je zdelo, da jih še vidi ne.
. Sedel je naprej sklonjen na klopi, roke so mu visele čez kolena, strmel je v ogenj in je le tu pa tam kaj odgovoril na brbljanje kmetice. Pravila je, da je Erlend Nikulausson danes na Granheimu — na današnji dan zapade prvi del kupnine. Ali naj pošlje kakega otroka gori k svaku s sporočilom, da bosta lahko skupaj jahala domov?
Ne, je rekel Simon. Naj mu da nekaj za pod zob, potem pa bo legel in malce zaspal.
Z Erlendom se bosta še prekmalu srečala. Kar se mu je bil lamenil povedati, mu bo pove-lal vpričo Gauteja. In najrajši Di videl, da bi mu ne bilo treba več kot enkrat govoriti o tej stvari.
Hlapec Sigurd je sedel v kuhinji, medtem ko je gospodinja kuhala obed. Da, naporna pot — in vrh tega je bil njegov gospodar skoraj vso pot kot raz jarjen bik. Sicer Simon Andres son rad posluša vsakršne novice iz domačega kraja, kar jih njegovi hlapci le morejo nabrati, če priddjo na Dyfrin. Po navadi ima enega ali več Raumrikingov v službi: kadar je doma, priha jajo k njemu ljudje, češ, da pojdejo z njim, saj ga poznajo kot priljudnega in radodarnega moža, ki je rad vesel in s svojimi služabniki ne visok. Na tej poti pa je imel njegov gospod zanj, Sigurda, skoraj vedno le en sam odgovor: "Drži jezik za zobmi!"
Z brati se je gotovo čisto spri na Dyfrinu niti prenočil ni; poiskala sta si streho dalje zunaj v dolini na neki pristavi. Gospod Gyrd — aha, kralj je bil namreč o božiču brata njegovega gospoda napravil za viteza — no, gospod Gyrd je prišel ven na dvorišče in je Simona tako pre-srčno prosil, naj ostane—Simon pa je bratu komaj odgovoril. V gornjici pa so gospodje rohneli, razbijali in kričali — tisti gospod Ulf Saksesson in Gudmund
Andresson sta bila tudi na dvoru — da je bilo človeka skoraj strah. Sam Bog ve, zakaj so se tako hudo sprli —.
Simon je prišel mimo kuhinjskih vrat, za trenotek obstal in pogledal noter. "Po šilo in klešče sem prišel," je naglo dejal Sigurd, "da bi popravil raztrgani sedli."
"Ali imajo tukaj na dvoru te stvari v kuhinji?" mu je zabrusil Simon in spet odšel. Hlapec je zmajal z glavo in ko Simona ni bilo več videti, pokimal kmetici.
Simon je odrinil skledo in obsedel za mizo. Bil je tako truden, cla se mu skoraj vstati ni dalo. Potem pa se je vendar zvalil v škornjih in ostrogah na posteljo — ampak takoj mu je bilo žal, postelja je bila čista in dobra. Sedel je pokonci in sezul škornje. Bil je zbit in truden, zato bo gotovo lahko spal — in bil je premočen in premražen, toda obraz mu je gorel od dolgotrajne ježe proti, viharnemu vremenu.
Zlezel je pod odejo, vrtel in obračal blazine — tako čudno so dišale po ribah. Nato je, napol naslonjen na komolec, mirno obležal.
Misli v njem so se že spet pričele vrteti. Vse te dneve je samo mislil in mislil, kakor žival, ki privezana za svoj kolec teka v krogu.
— Čeprav je Erling Vidkuns-son vedel, da je v nevarnosti tudi sreča Gyrda in Gudmunda Darreja, ako Erlend na natezalnici spregovori — ni bilo stvari nič na kvar, da si je on, Simon, na vse pretege prizadeval, dobiti vitezovo pomoč. Kaj še! Nasprotno — svojima lastnima bratoma moraš, ako si mož, sta-
ti ob strani, do smrti, če bi bilo treba. In vendar bi rad vedel, ali je bilo Erlingu to znano ali ne. Simon je preudarjal razloge za in proti. Nemogoče je, da bi se Erlingu čisto nič ne bilo sanjalo, ali se je pripravljal upor ali ne. Toda kaj je vedel Erling —? Gyrd in Ulf, se zdi, vsekakor nista vedela, ali mož kaj sluti, da sta tudi onadva pri zaroti. Toda Simon se je spominjal, da je Erling nekoč omenil Haftorjeva sinova in mu svetoval, naj tamkaj išče pomoči, češ, da morajo biti njuni prijatelji veliko bolj v strahu —. Haftorjeva sinova sta bila nečaka Ulfa Saksessona in Helge. Nos ni daleč od oči —! , Pa če je bil Erling Vidkuns-son tudi prepričan, da misli Simon tudi na svoja dva brata, tedaj vendar to, kar je storil, ni bilo stvari nič na kvar. In Erling je prav lahko sprevidel, da on, Simon, nič ne ve o nevarnosti svojih bratov. Razen tega pa je sam dejal — Simon se je opominjal, da je Erling to 'dejal Stigu —, da po njegovem Erlenda z natezalnico ne bodo pripravili do tega, da bi spregovoril.
Kljub temu pa se morata bati 3rlendovega jezika. Čeprav je med mučenjem in v ječi molčal, je bil on tisti, ki ga je kesneje izdala njegova lahkomiselnost. To je čisto njemu podobno —.
Sicer pa — da tega Erlend ne •stori, se je zdelo Simonu edino, na kar se more zanesti. Molči kot grob, kadarkoli nanese pogovor na to stvar, prav zato, ker se boji, da se ne bi razgovoril in več povedal, kot bi hotel. Simonu je bilo jasno, da se Erlend strašno otročje boji, da ne bi česa izdal — otročje, kajti to, da je
bil, spm ves načrt izdal svioji priležnici, po Erlendovem mnenju očividno nič ne zadeva njegove časti. Kaj takega, si pač misli, lahko doleti najboljšega človeka. Dokler drži jezik za zobmi, misli, da je njegov ščit neomadeževan in njegova zvestoba trdna — in Simonu je bilo jasno, da je Erlend občutljiv za svojo čast, v kolikor pač ve, kaj je čast in poštenje. Saj je bil ves iz sebe od obupa in togote ob sami misli, da bi kateri izmed njegovih sokrivcev mogel biti izdan — še zdaj, tako dolgo po tistem. Vrhu tega pa je bila stvar taka, da bi možem, ki jih je takrat ščitil s svojim življenjem — in s svojo častjo in s svojim premoženjem — prav nič ne moglo škodovati: otrok je bil nekaj izbleknil pred njim, Simonom, najbližjim sorodnikom teh mož.
— če se bo stvar slabo iztekla, bo on sam za vse trpel — to je Erlend na križ prisegel vsem tistim možem, ki šo' se tedaj gle-cL<? tega načrta sporazumeli z njim. A da so se odrasli, pametni ljudje dali potolažiti s tako prisego — saj Erlend vendar ni imel vsega v svojih rokah. Zdaj ko je Simon vedel za vso tisto zaroto, se mu je zdelo, da je to največja budalost, kar jih je bil kedaj slišal. Erlend je bil pripravljen, da si da razmrcvariti ud za udom, samo da bo zvesto držal prisego. Medtem pa je bila skrivnost v rokah desetletnega dečka — Erlend je bil sam poskrbel za to. In nemara tudi ni bjla njegova zasluga, da ni Sunniva Olafova še več vedela, kot je v resnici vedela —. Ali je kdo na svetu, ki bi mogel umeti takega človeka!
če bi bil torej en sam trenotek mislil — no da', tisto, o če-