KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino letnik 36 št. 3 leto 1988 Poleg Zgodovinskega časopisa. Časopisa za zgodovino in narodopisje ter Kronitce, časopisa za sloven- sl^orff Loquo«.^''° Prvotne kmetije so bile ob obeh straneh ceste med cerkvijo in lokvo. Sicer pa vas kaže po tal- nem načrtu in zemljiški razdeUtvi na pravilne delce na mlajši, po kolonizaciji od XII. stoletja dalje nastah tip vasi."^ Kraj sam se prvič omenja že leta 1238 ob ustanovit- vi velesovskega samostana, ko je mengeški župnik Veriand Kamniški podaril novi ustanovi poleg drugih tudi eno kmetijo v Voklem (»in Hvolwe«, oziroma mpud Hvlwin«).^^^ Že pred letom 1270 je imel tudi vetrinjski samostan s Koroškega tu štiri kmetije, ki jih je pa to leto zamenjal za druge bližje na Koro- škem."' Velesovske dominikanke so pridobile nadaljnji dve kmetiji leta 1349, ko je kamniški gradiščan Gerloh prodal priorinji grofici Katarini Ortenburški in kon- ventu svoji kmetiji v tej vasi s kmetoma Bernardom in Hermanom."* Od ljubljanskega meščana Tomaža Gubanca in brata Lenarta so leta 1368 kupile še eno kmetijo, na kateri je takrat »sedel« kmet Peter."* Ko je 1382 Katarina Ortenburška ustanovila v samostanu mašo-obletnico z 20 duhovniki, je za vzdrževanje te ustanove podarila kar osem kmetij v Češnjicah, Spodnjem Brniku, Srednjem Zalogu, Lahovčah, Pša- ti in eno kmetijo v Voklem, na kateri je kmetoval podložnik Konrad."* Leta 1436 je svobodnjak Marin Dinstman iz Vokle- 156 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 ga dobil v fevd od nekdanjih ortenburških, sedaj celjskih fevdov, kmetijo v Zgornjem Prebačevem, ki je služila v zemljiški urad na Primskovem."' Že pri Vogljah smo omenili spor, do katerega je prišlo 1453 med podložniki Velesovega v Voklem in grofov Celjs- kih v Trbojah zaradi uporabe dobrave med Vogljami in Smlednikom."* Skoraj cela vas Voklo je sredi XV. stoletja bila last velesovskega samostana, razen ene same kmetije, za katero smo omenili, da je služila v zemljiški urad na Primskovem. Po velesovskem urbarju iz leta 1458 je bilo samo- stanskih podložnikov v Voklem skupaj 16 in to: 1. župan Mihael, 2. brat Štefan, 3. Gregor Goliraj, 4. Jurina, 5. »Bydo Ossell«, 6. neobdelana, 7. Marin Remec (to kmetijo je 1382 podarila Katarina Orten- burška), 8. Tomaž Nuner, 9. Andrej, Tomažev sin, 10. Peter Goliraj, 11. Jakše Remec, 12. isti, 13. Jurij Cugaj, 14. Marin Umek, 15. Gregor SumerU in 16. Jakše Cvibal."' PREBAČEVO Vas Prebačevo je med kraji na vzhodnem Gorenj- skem, ki imajo nazive iz slovanskih osebnih imen in ki leže vsi v ravnini ali v širokih dolinah. Po mnenju F. Ramovša je v krajevnem imenu Prebačevo osebno ime s korenom 'bak-."" Istega mnenja je bil tudi M. Kos. Opozoril je razen tega, da spada Prebačevo v vrsto krajevnih imen s končnico na -ovo oziroma -evo, ki kažejo na kraj, posest ali skupnost tistega oziroma tistih, katerih ime tiči v tako oblikovani kra- jevni označbi."^ Kraj se prvič omenja leta 1343 v ok- viru ortenburške gorenjske posesti. Takrat sta nam- reč grofa Oton in Friderik Ortenburška zastavila ko- roškemu deželnemu točaju Rajnerju z Ostrovice štiri kmetije v Strahinju in pet v Prebačevem {»ze Pri- betsch«), na katerih so bili takrat kmetje Kristan Starman, Tomaž, Jurij, Janez Ferfol in še en Kristan."^' Štirideset let kasneje je imel Gebhart Limberški za- stavljeno kmetijo v Prebačevem (»zu Prewacz«), na kateri je kmetoval Primož, vendar jo je grof Friderik Ortenburški odkupil nazaj iz zastave."' Po letu 1420 je po izumrtju Ortenburžanov njihova posest prešla na grofe Celjske in tako je leta 1436 grof Friderik Celjski podelil od teh nekdanjih ortenburških fevdov Ani, hčerki Ulrika Heilekerja, vdovi Hansa iz Loke med drugimi tudi tri kmetije v Prebačevem."* Te tri kmetije je 4. novembra 1436 dobil že drugi fevdalec, namreč vitez Jakob z Brda pri Kranju."' Eno kmeti- jo v zgornjem Prebačevem je isto leto dobi v fevd Marin Dinstman iz Voklega in je spadala še z drugimi desetimi kmetijami v tem kraju v nekdanji ortenbur- ški zemljiški urad Primskovo."* Velesovski samostan v tem kraju ni imel mnogo po- sesti. Po urbarju iz leta 1458 je imel v Prebačevem enega samega podložnika kmeta Matevža, za katere- ga pa pripis v tem urbarju iz kasnejšega XVI. stoletja pove, da ga ni več. Pač pa je samostan pobiral tod , cerkveno desetino. Da bi se ne ukvarjale z izterjeva- njem te dajatve, so jo nune na primer leta 1511 za de- set let zastavile Štefanu Staretu iz Prebačevega."' HRAST JE Vas Hrastje je sorazmerno mlajšega nastanka in je bila naseljena v teku mlajše poznosrednjeveške kolo- nizacije tega področja z značilno poljsko razdelitvijo na proge v hrastovih dobravah za Savo."* Zato pač ni čudno, da se vas v ohranjenih zgodovinskih virih prvič omenja šele v XV. stoletju."' Z listino, izdano leta 1412, je vitez Hans s Kamna pri Begunjah izpri- čal, da mu je stric Jurij Lambergar, gradiščan na Pu- stem gradu (Waldenbergu) pri Radovljici izplačal 75 zlatnikov za brata Erazma s Kamna in s tem rešil iz zastave od bratov Heilekerjev s Koroškega del orten- burške vasi Hrastje pod Kranjem (»dorff zu Krasst unter Chrainburck«).^^° Leta 1436 je po celjski fevdni knjigi za nekdanjo ortenburško posest štela v vasi Hrastje osem kmetij, ki so bile tedaj podeljene v fevd Erazmu Lichtenberš- kemu, dvornemu mojstru grofov Celjskih. Kmalu na- to jih je prodal vitezu Nikolaju Gamberškemu."' Po izumrtju Celjskih leta 1456 je njihova posest prišla na Habsburžane in tako je leta 1469 dobil vas Hrastje v fevd od cesarja Friderika III. — poleg mnoge druge posesti — Jost Gamberški v imenu mlajših nečakov kol najstarejši tega rodu."^ Ko Je leta 1499 Katarina, vdova viteza Gašparja Ravbarja, ustanovila v ljub- ljanski stolnici beneficij sv. Barbare, je za njegovo vzdrževanje darovala številne kmetije, med njimi tudi v Hrastju pod Kranjem."' OPOMBE Večkrat uporabljane kratice pomenijo: AS : Arhiv SR Slovenije v Ljubljani — Kronološka vrsta listin. —AS, Bistra : Listine kartuzijanskega samostana v Bistri iz let 1255—1742, nekoč v Haus-, Hof- und Staatsar- chiv na Dunaju, repertorij II, od 1978 v Arhivu SR Sloveni- je. —AS, Celje : Listine grofov Celjskih iz let 1262—1456, nekoč v Haus-, Hof- und Staatarchiv na Dunaju, od 1981 v Arhivu SR Slovenije. —AS, Velesovo : Listine samostana dominikank v Velesovem iz let 1163—1753, nekoč v Haus-, Hof- und Staatsarchiv na Dunaju, od 1978 v Arhivu SR Slo- venije. — Gradivo IV : Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. IV. knjiga (1101—1200), Ljub- ljana 1915. — Gradivo V : Franc Kos, Gradivo za zgodo- vino Slovencev v Srednjem veku. V. knjiga (1201—1246). Uredil Milko Kos, Ljubljana 1928. — GZL : Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku I, 1956— XII, 1968. Zbral in uredil Božo Otorepec. —HHStA W.AUR : Haus-, Hof- und Staatsarchiv in Wien, Allgemeine Urkundenreihe — Hišni, dvorni in državni arhiv na Dunaju, Splošna zbirka Ustin. — Ilešič, Kmetska naselja : Svetozar Ilešič, Kmet- ska naselja na vzhodnem Gorenjskem, Geografski vestnik 9, 1933, str. 3—94. — Ilešič, Sistemi : Svetozar Ilešič, Si- stemi poljske razdelitve na Slovenskem. Slovenska akade- mija znanosti in umetnosti. Razred za prirodoslovne in me- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i9 157 dicinske vede. Dela 2. Inštitut za geografijo 2, Ljubljana 1950. — IMK : Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 1, 1891. — Kos, Starejša naselitev : Milko Kos, Starejša naselitev na Kranjski ravnini. Zbornik 900 let Kranja, Kranj 1960, str. 51—73. — Kos, Velesovo : Milko Kos, Ustano- vitev samostana v Velesovem. Velesovo. Zgodovinski in cerkveni opis. Velesovo 1938. — MDC : Monumenta hi- storica ducatus Carinthiae V. (1269—1286), Klagenfurt 1956. Herausgegeben von H. Wiessner, VII. Band (1300— 1310), Klagenfurt 1961. — NŠALj : Nadškofijski arhiv v Ljubljani, splošna zbirka listin. — Žontar, Kranj : Josip Žontar, Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939. Opombe: 1. Kos, Starejša naselitev, str. 51—53. —2. Ar- heološka najdišča Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Inštitut za arheologijo, Ljubljana 1975, str. 173. —3. Kos, Velesovo, str. 5. —4. Žontar, Kranj, str. 11. — 5. Kos, Velesovo, str. 6—8. —6. Žontar, Kranj, str. 20. — 7. ravno tam, str. 75 (karta). — 8. ravno tam, str. 52 (karta). — 9. ravno tam, str. 53—54. — 10. ravno tam, str. 25. — 11. AS, rokopis 1/49 u — Urbar Velesovega iz 1458, strani 1—103. — 12. Marija Verbič, Posest in gospodarska slika velesovskega samostana po urbarju iz leta 1458. Vele- sovo. Zgodovinski in cerkveni opis. Velesovo 1938, str. 14—35. — 13. Žontar, Kranj, str. 28—29. — 14. Stanko Jug, Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretji- ne 16. stoletja. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 24, 1944, str. 13. — 15. ravno tam, str. 16. — 16. Anton Ko- blar. Kranjske cerkvene dragocenosti leta 1526, IMK 5, 1895, str. 146—147. — 17. AS, rokopis l/49u, str. 103. — 18. Bogo Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem, Ljub- ljana 1962, str. 244; is«. Boj za staro pravdo v 15. in 16. sto- letju na Slovenskem, Ljubljana 1974, str. 286; isti. Razvoj programa slovenskih kmečkih uporov od 1473 do 1573, Si- tula 13, 1973, str. 31. —19. Bogo Grafenauer, Kmečki upo- ri na Slovenskem, Ljubljana 1962, str. 300. — 20. Ilešič, Kmetska naselja, str. 42; isd. Sistemi, str. 33—34, 53. —21. Božo Otorepec, Grb in pečat mesta Loža, Notranjski listi I, 1977, str. 69—70. —22. Glej opombo 2. —23. Gradivo V, štev. 348. —24. Žontar, Kranj, str. 20, 433. —25. Listina 1300 I 14. Šenčur — AS, Velesovo; lisuna 1302 X 10. Šen- čur, reg. MDC VII, 152. —26. Gradivo V, štev. 698, 699; Kos, Velesovo, str. 10—11. —27. Listina 1264II. 19. — ob- javljena v Appeh-Pferschy, Urkundenbuch des Herzogtums Steiermark IV. Band (1260—1276), Wien 1975, Nr. 129. — 28. Žontar, Kranj, str. 26. —29. ravno tam, str. 52—54. — 30. Gradivo V, štev. 699; Ilešič, Kmetska naselja, str. 83. — 31. K. Kovač, Ein Zehentverzeichniss aus der Diözese Aqui- lea vom Jahre 1296. Mitteilungen des Instituts für österrei- chische Geschichtsforschung 30, 1909, str. 635. —32. Listi- na 1297 V 15. Velesovo. — AS, Velesovo. —33. Glej opom- bo 21, str. 65, 68. —34. Listine 1298 XI 24. Kranj, 1299, V 9. Smlednik, 1299 XII 8. Velesovo — vse v AS, Velesovo. — 35. Listina 1304 I. 14. Velesovo — As, Velesovo, regest MDC VII, 209. —36. Listina 1306. s.d. — AS, Velesovo. — 37. Listina 1321 XII 21. — AS, Velesovo. —38. Listina 1359X1. 19. Videm — AS, Velesovo. —39. Listina 1361 IV 30. Videm. — AS, Velesovo. — 40. Listina 1364 VII 22 — nekoč v HHStAW, AUR, Repertorium II, sedaj v AS. — 41. Listina 1377 IV 20. Oglej — AS, Velesovo. —42. Listi- na 1399 V. 6. Videm, Archivio di Stato Udine, Archivio No- tarile fase. 5148, notar Henrik Preitenawer 1398—1401, fol. 50. — 43. Listina 1400 VI 13. Milje pri Trstu — As, Veleso- vo; listina 1401 I 3. Rim —AS, Velesovo. —44. Listina 1400 XII 23. Rim. — AS, Velesovo. —45. Listina 1411 11 15. La- ško. — AS, Velesovo. —46. Listina 1426 XII 13. — nekoč v HHStAW, AUR, Rep. II, sedaj v AS. —47. Žontar, Kranj, str. 164—165. —48. Listina 1300 I 14. Šenčur — AS, Vele- sovo. — 49. Listina 1302 X 10. Šenčur, regest MDC VII, 152. —50. Glej opombo 12, str. 15. —51. Lisdna 1321 XII 12. — AS, Velesovo. —52. AS, rokopis 1/49 u, str. 61. — 53. Listina 1329 VI 14. — AS, Velesovo. —54. Listina 1353 IV 23. — AS, Velesovo. — 55. Listina 1359 V 18. — AS, Velesovo. —56. Listina 1366 X 28. — AS, Velesovo. —57. Listina 1368 IV 3. — AS, Bistra; regest Mitteilingen des Mu- sealvereines für Krain 13, 1900, str. 64—65, št. 58. —58. Lisdna 1375 I 28. — AS, Velesovo. —59. Lisüna 1383 VII 22. — AS, Velesovo. —60. Listina 1389 V. 27. — AS, Vele- sovo. — 61. Jože Mlinaric, Posest vetrinjskega samostana na Kranjskem, Zgodovinski časopis 35, 1981, str. 101—119. — 62. Listina 1402 VII 29. — AS; Mlinaric, omenjeno delo str. 107. —63. Listina 1437 VI 22. — AS; Žontar, Kranj, str. 25; Mlinaric, omenjeno delo str. 107. — 64. Listina 1454 XI 8. — AS. —65. AS, rokopis I/49u, str. 56—61. — 66. Glej opombo 57. —67. Listina 1337 I 18. Ljubljana, re- gest GZL 1/44. — 68. Lisdna 1358 IV 27. nekoč v HHStAW, AUR Repertorium III, sedaj v AS; listina 1360 II 23. — AS, Velesovo. —69. Listina 1364 VI 18. v: F. Ko- matar. Kranjski mestni arhiv, Jahresbericht des k.k. Kaiser- Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg für das Schuljahr 1912/1913, Krainburg 1913, str. 7—8, št. 3. — 70. HHStAW, Ms. W 724, fol. 240v. —71. Listina 1475 VIII 4. — AS. — 72. Kos, Starejša naselitev, str. 69; isti, »Vas« in »selo« v zgodovini slovenske kolonizacije, SAZU, razred za zgodovinske in družbene vede. Razprave V. Hauptmannov zbornik, Ljubljana 1966, str. 90. —73. Listina 1260 XI 1. — AS, Bistra — objava: F. Schumi, Urkunden- und Rege- stenbuch des Herzogthums Krain, II. Band, Laibach 1884, Str. 211—213, št. 272, J. Žontar, Kranjski deželni vicedom, kot opomba 72, str. 281. — 74. Listina 1298 XI 24. Kranj. — AS, Velesovo. — 75. Listina 1299 XII 8. Velesovo. — ne- koč v HHStAW, AUR, Rep. I, sedaj AS. — 76. Listina 1330 VII 4. Mekinje — AS. —77. Listina 1337 I 18. Ljubl- jana, objava: GZL 1/44. — 77a. Listina 1383 II 11 v AS, Celje. — 78. Listina 1368 IV 3. — AS, Bistra, regest kot opomba 75. — 79. Žontar, Kranj, str. 22. — 80. Listini 1393 V 20. — AS; 13941 27. — AS, Velesovo. —81. Listina 1398 XI 30. — NŠALj. — 82. Žontar, Kranj, str. 63. — 83. Listina 1402 X 13. — AS, Velesovo; Žontar, Kranj, str. 24. — 84. Celjska fevdna knjiga 1436—1456, nekoč v HHStAW, Ms. B 313, fol. 79v, sedaj v AS; listina 1464 VII 17. — AS. — 85. Kot opomba 84, fol. 94v; HHStAW, Ms.W 724, fol. 276. — 86. Listina 1452 VI 12. Kranj — NŠALj. — 87. AS, rokopis 1/49 u, fol. 61. — 88. Anton Koblar, Drobtinice iz furlanskih arhivov, IMK 3, str. 196. — 88a. France Stele, Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stoletja, Ljubljana 1969, str. 140. — 89. Kos, Starejša naselitev, str. 56; F. Bezlaj, Slovenska vodna imena I, Ljubljana 1956, str. 364. —90. Glej opombo 2.-91. Gra- divo IV, štev. 339. —92. Gradivo V, štev. 699. —93. Listi- ni 1270 VIII 7. in 1273 IX 5. objavljeni v MDC V, Nr. 36, 134. —94. Listina 1315 V 25. Kranj — nekoč v HHStAW, AUR, Rep. III, sedaj v AS. —95. Listina 1359II14. — AS, Celje. — 96. Listina 1369 III 21. — AS, Velesovo. — 97. Kot opomba 84, fol. 79v; listine: 1455 IX 28., 1464 VII 17. in 1495 VIII 3. v AS. — 98. HHStAW, Ms. W 724, fol. 229v, 234v, 270; listina 1453 III 7. — AS. —99. ravno tam, fol. 257v. — 100. AS, rokopis 1/49 u, str. 62—63. —101. Žontar, Kranj, str. 57. — 102. Ljubljanski Zvon 34, 1914, str. 460. — 103. F. Ramovš, Iz slovenske toponomastike, Zgodovinski časopis 6/7, 1952/1953 — Kosov zbornik, str. 154. —104. F. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I, A—J, Ljubljana 1976, str. 226. — 105. Žontar, Kranj, str. 19, 433. —106. Gradivo IV, štev. 335, 336. —107. Gra- 158 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 divo v, štev. 123,276.-108. Listina 1228 X 29. — NŠALj, objava: W., Schlögl, Die Traditionen und Urkunden des Stiftes Diessen 1114—1362, München 1967, S. 122—124, Nr. 14. — 109. Gradivo V, štev. 698, 699; Kos, Velesovo, Str. 11. — 110. Listina 1248 s.d. — objava: F. Schumi, Urkunden- und Regestenbuch des Herzogthums Krain, II. Band, str. 123, št. 160; Kos, Starejša naselitev, str. 61. — 111. Listina 1306 s.d. — AS, Velesovo; prim. L. Haupt- mann, Karantanska Hrvatska, Zbornik kralja Tomislava 1925, str. 306—307. — 112. Listina 1299 XII 8. Velesovo, nekoč v HHStAW, AUR, Rep. L, sedaj AS. —113. Listina 1301 III 12. Velesovo. — AS, Velesovo. —114. Listina 1308 III 25. Kranj, nekoč HHStAW, AUR, Rep. II, sedaj AS; li- stina 1324 VI 29. — AS, Velesovo. — 115. Listina 1333 VI 9. — AS, Velesovo. — 116. 1337 I 18. Ljubljana. — AS, Celje. — 117. Listina 1346 VI 15. — AS, Velesovo. —118. Listina 1376 I 17. — AS, Velesovo. —119. Listina 1414 X 29. Ljubljana. — AS, Velesovo. —120. AS, rokopis 1/49 u, str. 75—79. — 121. Listina 1459 VIII 16. — AS, Velesovo. —122. Listina 1461 V 19. — AS, Velesovo. —123. F. Bez- laj, Slovenska vodna imena I, Ljubljana 1956, str. 213. — 124. Kos, Starejša naselitev, str. 59. — 125. ravno tam, str. 61; Žontar, Kranj, str. 19, 433. — 126. Gradivo V, štev. 123.-127. Gradivo V, štev. 699. —128. Listina 1342 V 25. — AS, Velesovo. — 129. Listina 1387 III 31. — nekoč HHStAW, AUR, Rep. III. — sedaj AS. — 130. Listina 1403 XII 23. v NŠALj. -131. Listina 14301X4. -NŠALj; P. Blaznik, Škofja Loka in loško gospostvo, Skofja Loka 1973, str. 81. — 132. Listina 1494 VI 7. Hotemaže. — NŠALj, primerjaj J. Gruden, Cerkvene razmere med Slo- venci v XV. stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije, Ljubljana 1908, str. 75, 146; IMK 3, 1893, str. 196.-133. Kot opomba 84, fol. 79v; listine 1455IX 28., 1464 VII 17., in 1495 VIII 3. v AS. —134. HHStAW, Ms. W 724, fol. 237, 264v. —135. AS, rokopis 1/49 u, str. 74—75. —136. Žon- tar, Kranj, str. 62, opomba 95. — 137. L. Pintar v Ljubl- janskem Zvonu 33, 1913, str. 545; Kos, Starejša naselitev, str. 54; F. Bezlaj, Slovenska vodna imena II, Ljubljana 1%1, str. 302. —138. Gradivo V, štev. 718. —139. Žontar, Kranj, str. 19, 433; Kos, Starejša naselitev, str. 61. —140. Listini 1270 VIII 7. in 1273 IX 5. objavljeni v MDC V, Nr. 36, 134. — 141. Listina 1302 X 10. Šenčur, nekoč HHStAW, AUR, Rep. IH, sedaj AS. —142. Listine 13041. 22. Velesovo. — AS, Velesovo, regest F. Schumi, Archiv für Heimatskunde, II. Band, Laibach 1884 u. 1887, str. 264, št. 78; 1304 II 23. — AS, Velesovo; 1304 III 21. Visoko, ne- koč HHStAW, AUR, Rep. III., sedaj AS, regest kot zgoraj str. 265—266, št. 84. —143. Listini 1306 s.d. in 1327 II 24. — AS, Velesovo. — 144. Listina 1312 VIII 1. Kranj — ne- koč HHStAW, AUR, Rep. II, sedaj AS; Žontar, Kranj, str. 60. —145. Listina 1403, XII 23. — NŠALj. —146. Listina 1407 V 9. v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, regest: F. Krones, Urkunden zur Geschichte des Landesfürstentums... der Steiermark 1283—1411, Graz 1899, str. 124, št. 476. — 147. Kot opomba 84, fol. 79v. — 148. AS, rokopis 1/49 u, Str. 64—66. — 149. Urbar urada Naklo iz 1498, nekoč Ti- rolski deželni arhiv v Innsbrucku, rokopis 280/1, fol. 16v—17, sedaj v AS. —150. Žontar, Kranj, str. 42. —151. Kot opomba 149, fol. 14. —152. Slovenski biografski leksi- kon I, str. 583. —153. Začasni slovar slovenskih priimkov. — SAZU, Razred za filološke in literarne vede. Inštitut za slovenski jezik, Etimološko-onomastična sekcija, Ljubljana 1974, str. 313. —154. AS, Zapisniki vicedomskega sodišča izlet 1581—1583, fol. 329v. —155. Glej opombo2. —156. Carniola 1, 1910, str. 76; Kos, Starejša naselitev, str. 55, 64. —157. Ilešič, Kmetska naselja, str. 40. —158. Listina 1327 IV 9. — AS, Celje. — 159. Listina 1247 XI 3. Sofumbergo — objava: F. Schumi, Urkunden- und Regestenbuch des Herzogthums Krain, II. Band, str. 113—114, št. 145. — 160. Žontar, Kranj, str. 23. —161. Listina 1313 II 28. Vele- sovo. — AS, Velesovo. —162. Listina 1344 XII 14. — AS, Velesovo. — 163. Listina 1408 XI 11. — AS, Velesovo. — 164. HHStAW, Ms. W 724, fol. 240 v. —165. Listina 1453 X 16. — AS, Velesovo; Žontar, Kranj, str. 28. —166. AS, rokopis 1/49 u, str. 50—55. — 167. Listina 1500 VIII 18. Velesovo. — Kapiteljski arhiv v Novem mestu, fase. VII, štev. 9. — 168. Kos, Starejša naselitev, str. 55. —169. M. Lexer, Mittelhochdeutsches Taschenwörterbuch, 1906', str. 109. — 170. V. Levee, Cesta od Šmarijine Gore v Kokro, IMK 5, 1895, str. 139, 142. —171. Ilešič, Kmetska naselja, str. 41—42; isti. Sistemi, str. 82—83. — 172. Gradivo V, štev. 698, 699. —173. Listini 1270 VIII 7. in 1273 IX 5. ob- javljeni v MDC V, Nr. 36, 134. —174. Listina 1349 XII 20. — AS, Velesovo. — 175. Listina 1368 III 19. — objava GZL 11/30. — 176. Listina 1382 Vlli 24. — HHStAW, AUR. —177. Kot opomba 84, fol. 31. —178. Kot opomba 165. — 179. AS, rokopis 1/49 u, str. 45—49. —180. Ilešič, Kmetska naselja, str. 84—85. — 181. Kos, Starejša naseli- tev, str. 59—60. — 182. Listina 1343 IV 24. HHStAW, AUR; regest H. Wiessner, Die Schenken von Osterwitz, Klagenfurt 1977, str. 60, št. 147.-183. Listina 1381 VI 15. — HHStAW, AUR. - 184. Kot opomba 84, fol. 16. - 185. ravno tam, fol. 39; listina 1436 XI 4. — AS, Celje. — 186. ravno tam, fol. 31; Žontar, Kranj, str. 28. —187. AS, rokopis 1/49 u, str. 45, 100. —188. Ilešič, Kmetska naselja, str. 40—41. —189. Kos, Starejša naselitev, str. 67. —190. Listina 1412, II 2. — nekoč v HHStAW, AUR, Rep. III. — sedaj v AS. — 191. Kot opomba 84, fol. 41, 45v. — 192. HHStAW, Ms. W 724, fol. 276—276v. —193. Listina 1499 VI 22. — NŠALj, regest: GZL X/99. — Ta sestavek je bil napisan za Šenčurski zbornik, ki pa ni izšel. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 159! CESARSKA (DEŽELNOKNEŽJA) OROŽARNA V LJUBLJANI VASKO SIMONITI Kot vrhovni poveljnik deželne vojske je bil deželni knez pristojen za oborožitev deželnega poziva konje- nice in pehote ter za preskrbo utrdb in mest z ognje- nim orožjem. Cesarske (deželnoknežje) orožarne so tako zalagale v glavnem deželno vojsko in tiste vojaške in urbane objekte v dežeh, ki so imeli obrambno stra- teški pomen. Vojaški redi so že v 15. stoletju predpisovali dolo- čeno oborožitev deželne vojske in nalagali vladarju skrb za opremljenost te vojske.' Toda šele kralj in pozneje cesar Maksimilijan I. je s svojo vojaško poli- tiko postavil trdnejše osnove za izoblikovanje enot- nejše oborožitvene preskrbe. Spoznanje, da zagotav- lja stalno in kvalitetno preskrbo vojske z orožjem le koncentracija orožarskih obrti in (ali) postavitev skla- diščnega sistema preskrbe z orožjem na določenem ogroženem ali upravno poUtičnem področju, je pri- vedlo tudi v deželi Kranjski najprej do intenziviranja orožarskih obrti, kasneje pa do deželnoknežje oro- žarne v Ljubljani. Instrukcija kralja Maksimilijana za deželnoknežje svetovalce in komisarje na kranjs- kem deželnem zboru 25. aprila 1507 v Ljubljani je predvidevala, da ostane v izključni kraljevi pristojno- sti pregled gradov in mest ob ogrski in beneški meji ter, na podlagi ugotovitev komisij o stanju, utrditev in preskrba teh utrdb s topovi, puškami, smodnikom in drugimi vojaškimi potrebščinami. V pristojnosti deželnih stanov pa naj bi ostala oborožitev pehote. Toda za sprotno in več ali manj stalno (kaj šele enot- no) oborožitev določenega števila pehotnih vojakov in tudi konjenice je bilo potrebno večje število orožarskih rokodelcev. Zato je kralj v tej instrukciji predlagal, da deželni odborniki skupaj z njegovimi predstavniki ugotovijo, koliko in kakšne vrste teh ro- kodelcev v kneževini potrebujejo, nato pa bi te »izde- lovalce oklepov, ostrogarje, sabljarje in druge« na kraljev ukaz zbrali, jim izdali določen red in jih pos- lali na Kranjsko. Da bi jih zadržali v deželi naj bi »posebej izdelovalcu oklepov v Ljubljani priskrbeli za nekaj časa letno opravnino {"Provision")«, vse ostale v drugih mestih pa naj bi za nekaj časa oprostili davkov (>xienselben plainer auch ander hantwercher ain zeytlang bey inen freysitzen lassen«).^ Glede na vojaške dogodke, ki so sledili v prvem in drugem de- setletju 16. stoletja (predvsem avstrijsko-beneška voj- na), lahko sklepamo, da je prišlo do uresničitve Mak- similijanove pobude in s tem do večjega prihoda orožarskih obrtnikov. To število obrtnikov pa se je moralo še povečati, ko je bila v Ljubljani ustanovlje- na cesarska deželna orožarna. Preden spregovorimo o sami orožarni v Ljubljani, njenem pomenu, službah v orožarni, nekaterih vrstah obrti in orožju, moramo opozoriti še na to, da je iz- delavo orožja in opreme na splošno omogočala suro- vinska osnova (predvsem železarsko rudarstvo in proizvodnja železa), samo založenost deželnoknežje orožarne v Ljubljani pa tudi njeno orožarsko zaledje. Na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem je prišlo v železarstvu prav ob koncu 15. in v začetku 16. stoletja do precejšnjega razvoja in razcveta. To je bilo pove- zano s tehničnim napredkom, ki je fužinarskim obra- tom omogočil povečanje proizvodnje železa in pa s cesarsko vojaško poUtiko, ki je bila glavni konzu- ment železa v oborožitveni proizvodnji. Središče šta- jerskega rudarstva je bil Erzberg, kjer je delalo okoli sedem tisoč delavcev. Prav v letih 1490 do 1520 je proizvodnja železa v tem predelu štajerskega železar- stva narasla od 4000 ton na 9000 ton letno. Na Koro- škem je bilo središče železarstva v Hiittenbergu, proizvodnja svinca pa v Pliberku. Še najmanjša je bi- la produkcija železa na Kranjskem. Toda vsi po- membnejši železarski obrati, koncentrirani na Go- renjskem, so predelovali tudi surovo železo, uvoženo s Koroškega.' Neposredno s proizvodnjo železa je bi- la povezana potreba po ogromnih količinah lesa. Fužine in rudniki so uporabljali kot kurivo le drva in oglje. Poraba lesa in oglja je bila tako v razmerju do proizvodnje železa izredno velika. Za I tono surovega železa je bilo potrebno v 16. stoletju 100 m^ lesa. V takem odnosu je zelo narasel pomen gozdov. Da bi zagotovili nemoteno proizvodnjo, je cesar Maksi- milijan uveljavil svojo na regal oprto pravico do kori- sti od rudnikov in fužin in razglasil leta 1515 za ko- morno posest rudnike, rudna ležišča ter visoke in črne gozdove, ki niso bili zasebna last. Obenem je fužinam tudi priznal, da so lahko te in okoli ležeče gozdove v krogu pol milje izkoriščali. Temu rudniškemu redu, ki je fužinarjem omogočal izkoriščanje gozdov pred drugimi, so slediU še drugi leta 1530, 1533, 1575. To- da prekomerno in stihijsko izkoriščanje gozdov je pripeljalo do spoznanja, da je potrebno gozdno go- spodarjenje urediti. Z gozdnimi redi za posamezne dežele (Goriška leta 1505, 1522; Istra, Furlanija in Kras leta 1541) ali tudi za večja teritorialna gospostva (na Koroškem, salzburški nadškof leta 1524, bambe- rški škof leta 1584) so skušali gozdove zaščititi in nji- hovo izkoriščanje racionalizirati.* V premem sorazmerju s proizvodnjo železa je bila oborožitvena obrt — ena je bila z drugo v odvisnostni povezavi. Ta oborožitvena obrt, ki se je, če uporabi- mo izraz J. Burchardta, »demokratizirala«,^ je pre- rasla v velike orožarske centre, od katerih je bila od- visna tudi deželnoknežja orožarna v Ljubljani. Naj- večje in najpomembnejše središče habsburških ded- nih dežel je bil Innsbruck z livarno topov, kovnico oklepov, nožarnico in kovnico mečev. Leta I5(X) je dal Maksimilijan zgraditi novo orožarno zunaj mesta ob reki Silil, ker stara orožarna ni več zadostovala. ^ 160 i kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 19 Poleg umetniško izdelanih oklepov, hladnega in og- njenega orožja za nemške in druge evropske fevdalne odličnike, ki so ga izdelovali nemški, burgundski in milanski mojstri, so v tisoče primerkov izdelovali raz- novrstno orožje za »široko potrošnjo«. Tu je bilo shranjeno orožja za trideset tisoč mož. Drugo tako pomembno središče v začetku 16. stoletja, ki je bilo pomembno za notranjeavstrijske dežele, je bil Thörl na Štajerskem, ki je z orožjem zalagal predvsem oro- žarno v Gradcu. Prav velika deželnoknežja graška orožarna* pa je praktično celo stoletje predstavljala glavno orožarno in preskrbovalni center drugih oro- žarn v slovenskih deželah z zahtevnejšimi vrstami orožja. GeopoUtične in vojaške razmere v začetku 16. sto- letja so ustvarile pogoje za ustanovitev cesarske ozi- roma deželnoknežje orožarne v Ljubljani {»Rom : Mt : etc. Zeughaus zu Laibach«). Poleg že na začetku poglavja omenjene beneško-avstrijske vojne ! in z njo zvezane želje po povečanem številu orožar- skih obrti na Kranjskem, poleg vojne z Ogri, poleg fevdalne agonije na Hrvaškem in turške nevarnosti (v j tem času sicer minimalne), so zahtevali kranjski sta- novi ustanovitev deželnoknežje orožarne tudi zaradi povsem notranjih deželnih vzrokov. S takim j orožarskim središčem so videli možnost, da bi lažje j Rebrasti (maksimiljanski) vojaški ploščni oklep o. 1520. (Narodni muzej) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 161 krotili morebitno neposlušnost kmetov. Poleti 1515 so predlagali cesarju, potem ko se je ta odločil opre- miti orožarno v Gradcu na Štajerskem in postaviti orožarno v Ostrovici na Koroškem,' naj postavi in opremi z denarjem, nabranim kot kazen za kmečki upor, orožarno tudi na Kranjskem — na gradu v Ljubljani.' Nekaj mesecev kasneje jim je cesar oblju- bil, da bo »tudi na Kranjskem uredil na primernem mestu orožarno in jo zadostno in potrebno opremil s topovi in drugim orožjem kot so oklepi, helebarde, sulice, puške, smodnik, krogle in druge stvari, tako da bi (lahko) kjerkoli preprečili nadaljnje uporne zve- ze ali napade... «' Toda Ljubljana je dobila osrednjo orožarno šele po smrti cesarja Maksimilijana." Sprva je bila v mestu pri Nemških vratih."^ Leta 1525 pa so na novo zgradili Nemška vrata in morda se je zaradi tega takrat preselila orožarna na ljubljanski grad, čeprav v času preseUtve sami prostori za orožar- no še niso bih pripravljeni." Sila skromni so bili tudi začetki glede same založe- nosti orožarne. Ob pregledu, ko se je orožarna prese- lila na Ljubljanski grad, so predstavniki deželnih sta- nov ugotovili, da so bili od artilerijskega orožja le tri- je dolgocevni železni topovi t.im. kače, ena bakrena cev z majhno cevjo (»a/« kupfrene puchsen mit klai- nem puchsln in ainem gefas«y^ ter okoU trideset trdnjavskih pušk, arkebuz. Še bolj pa »je bilo videti strašno, do česar pa kneževski presvetlosti, dežeU in ljudem ni malo, da ni (bilo) v gradu niti enega velike- ga topa ("hauptgeschuz"), 5 katerim so se izstreljevali opozorilni streli ob turškem preplahu in tudi sicer«. Upravnik orožarne je skušal omiliti prizadetost nav- zočih s pojasnilom, da je bil tak top na gradu še pred časom, vendar so ga peljali na novo uUti v Celje. V ta- kem stanju orožarna še ni mogla predstavljati orožar- sko središče, ki bi bilo sposobno zalagati z orožjem in smodnikom celo deželo. Stanovi so zato prosili dežel- nega kneza, da vrsto gradov na meji, »ki v glavnem pripadajo knezu in nimajo v času turškega preplaha niti toliko smodnika, da bi izstrelili opozorilne stre- le«, preskrbi s smodnikom in pripadajočim orožjem, na ljubljanski grad pa pošlje nov top za opozorilne strele ter smodnik. Za sprožitev preplaha v Ljubljani naj bi bil odgo- voren artilerijski mojster, ki pa ga mesto v tistem času ni imelo. Stanovi so prosili tudi zanj in predlagali, da bi mu deželni knez oziroma vicedom izročil za stano- vanje vicedomski stolp, »ki ga ima sedaj neki sitar«, za plačilo pa dvajset goldinarjev letne provizije in k temu še doklado (»vnndzw den XX gulden ain pesse- rung geben«).^^ Medtem ko je že nekaj mesecev kas- neje (17. februarja 1526) knez v celoti ugodil zahtevi, da se nastavi artilerijski mojster, je šele 15. aprila 1528 ukazal graškemu upravniku orožarne Hansu Turingu, da pošlje v Ljubljano 5(X) trdnjavskih pušk in 50 centov (okoli 2800 kg) smodnika.'" Od tega časa dalje lahko z gotovostjo trdimo, da je postala ljub- ljanska deželnoknežja orožarna relativno dobro zalo- žena. Na tak sklep nas navaja predvsem velika turška nevarnost v naslednjih letih (1529, 1532), ki je pogo- jevala pravočasno preskrbo z vsakovrstnim orožjem in pa obsežni inventami popisi orožarne iz posamez- nih let v teku celega stoletja — 1538, 1561, 1587, 1593." Glavno poslopje orožarne je bilo v gradu (»im Haubtgschloss im Zeughauss«), vendar pa inventami popisi iz druge polovice stoletja kažejo tudi dmga mesta, kjer se je hranilo ognjeno in hladno orožje, smodnik, soHter, žveplo, raznovrstno orožarsko orodje in naprave. V letu 1561 so se omenjala še nas- lednja mesta: »im Gschloss vnnd in der Zeughütten«, »Vor dem Gschloss auf der Schüt«, »in dem khlain Thum am Egkh beim Cluster Thor«, »in helben Statt Thum«; v letu 1587 je popis poleg omenjenih zajemal še hraniUšče »im Neuen weissen Pulfer Thum im Gschlossperg«; leta 1593 pa še hraniUšče »am Was- serfluss Laybach bey Kaltenprun«. Ker sta biU v Ljubljani poleg deželnoknežje še dve orožarni — mestna že najmanj od leta 1545 in stanovska, ki je dobila svoje poslopje leta 1599, je možno, da so imeU mesto in stanovi svoje orožje in smodnik v cesarski orožarni. I. Slokar pravi za stanovsko orožarno, da »ni iz- ključeno, da so imeli stanovi prvotno svoje orožje v cesarski orožarni, toda ločeno od državne zaloge«.'** V inventarnih popisih, kjer je že iz naslova razvidno, da gre za cesarsko oziroma deželnoknežjo orožarno (npr. »Inventary des fürstlichen Zeughauss zu Lay- bach«), so zajeti tudi prostori, kjer naj bi bila mestna orožarna (v stolpu pri samostanskih vratih in na pro- storu med obzidjem in v začetku 18. stoletja postav- ljenim semeniščem) in stanovska orožarna (na graj- skem griču). Popisi sicer ločeno zajemajo pregled orožja, vendar zgolj v smislu, kje je kaj (torej zgolj v lokacijskem smislu), v smislu, čigavo je kaj (torej v smislu lastništva) pa je razvidno, da gre zgolj za orožje deželnoknežje orožarne. Možno je torej, da je bilo orožje mestne in stanovske orožarne »ločeno od državne zaloge« in da so inventarne popise za ti dve orožarni vodiU posebej. To pa pomeni, da deželno- knežja orožarna v 16. stoletju ni bila omejena samo na grajski hrib in grajsko poslopje, temveč je imela svoja orožarska skladišča tudi v samem mestu in zu- naj njega. Deželnoknežja orožarna se je opirala glede zalog na dobave glavne orožarne notranjeavstrijskih dežel v Gradcu in lastno proizvodnjo. Včasih je prihajalo na Kranjsko orožje in smodnik tudi iz Ptuja, ki je sicer predstavljal glavno vsestransko oskrbovalno izhodiš- če za Slavonsko krajino. Leta 1553 je Ivan Ungnad, vrhovni poveljnik Štajerske, Koroške in Kranjske, odobril, da na Ptuj »pošljejo gospodje iz Kranjske na dan Filipa in Jakoba (1. maj) po 52 centov (okoU 2900 kg) smodnika, 32 centov (okoli 1800 kg) svinca in 81 trdnjavskih pušk (arkebuz)« in to razdelijo med določene kraje na Dolenjskem." Orožarni v Ljublja- ni je tako zaledje omogočilo, da je bila relativno do- bro založena. Preko Ljubljane je delno potekala preskrba veUke orožarne v Trstu. Neposredno pa je šla iz Ljubljane tudi oskrba orožarne v Gorici. Po- 162 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 19 Helebardi, tretja četnina 16. sto- letja. (Narodni muzej) men osrednjega orožarskega centra pa je imela dežel- noknežja orožarna v Ljubljani seveda za deželo Kranjsko in Hrvaško krajino. Obrambna sposobnost praktično cele dežele, zlasti pa najbolj izpostavljenih krajev ob kranjsko-hrvaški meji (Kočevje, Črnomelj, Mozelj, Kostel, Metlika, Lož...) ni bila odvisna samo od trdnih zidov, ampak prav od orožja pripeljanega iz Ljubljane." Enak po- men je imela orožarna tudi za kraje v Hrvaški krajini. Z orožjem je včasih zalagala neposredno (npr. Bihač), praviloma pa tako, daje oskrbovala orožarne na Reki, v Senju, Otočcu, od koder se je orožje delilo naprej po drugih utrdbah." Ljubljanska deželno- knežja orožarna je delno zalagala tudi Karlovac, pre- težno pa je to mesto neposredno zalagal Gradec. Oskrba omenjenih področij z vsemi vrstami orožja in opreme je bila vključena v vojaški proračun in tako tudi poravnana iz finančnih odobritev notranjeav- strijskih dežel za vojsko. Za plačilo pa je šlo orožje v bansko Hrvatsko. Tako npr. je zagrebški kapitel v ; Ljubljani kupoval vse vrste orožja za ključno utrdbo Sisak od začetka zidave nove trdnjave pa praktično do konca stoletja.^" Funkcija glavne orožarne posamezne regije je bila tudi ta, da je imela določene vrste artilerijskega orož- ja, ki jih drugi kraji niso imeU. Zato so take vrste orožja posodili za določene akcije in ga potem spet vračali v matično orožarno. To kaže korespondenca med spodnjeavstrijsko komoro in ljubljanskim vice- i domom v času velike krščanske vojaške akcije za po- j novno osvojitev strateško pomembnih utrdb Siska, Petrinje, Gore in Hrastovice poleti leta 1594. Za voja- ški tabor pred Petrinjo je ljubljanska deželnoknežja orožarna dostavila vehke oblegovalne topove kartau- ne. Pri tem so se odločili za rečni prevoz iz Ljubljane do Brežic in naprej proti Zagrebu, kljub »nezaneslji- vosti dostave po reki, zaradi težkega bremena«. Var- nejši prevoz po kopnem je bil zaradi slabih poti težav- nejši in dražji. Po trenutno uspeh akciji so topove po- tem spet vračali nazaj v Ljubljano.^' O tej oskrboval- ni funkciji oziroma skladiščnem sistemu orožarne nas prepričujejo tudi že omenjeni inventami spisi. Tako kažejo na oskrbovalni in skladiščni sistem, v manjši meri, v teh spisih zajete količine posameznih vrst orožja (po nekaj kosov težkih topov, po nekaj sto lahkih pušk, nekaj sto prsnih oklepov, več tisoč su- lic...), v večji meri pa število kalupov za ulivanje raz- ličnih pušk, lahkih topov, razUčnih vrst krogel, kar kaže na potrebo po sprotni izdelavi in dobavi orožja. Daleč pa je presegalo potrebe Kranjske izredno veliko število različnih vrst večinoma železnih krogel za arti- lerijska orožja (npr. leta 1561 okoU 83.(XX) krogel, le- ta 1587 okoli 74.000 krogel, leta 1593 okoli 81.000 krogel).^^ Res je, da nas pogosta in pregledna poroči- la vojaških komisij o stanju na Hrvaškem opozarja- jo, da je bila opremljenost vojske in trdnjav z orož- jem zelo pomanjkljiva, kar pa bi po inventarnih spi- sih orožarne sodih obratno. In prav zaradi tega govo- rimo v povezavi z orožarno v Ljubljani o njeni rela- tivno dobri založenosti. Navedeni podatki dovolj jasno kažejo, da je pred- stavljala deželnoknežja orožarna v Ljubljani osred- njo orožarno za oskrbo poleg Kranjske še verige trdnjav, ki se je ob koncu 16. stoletja razprostirala na Hrvaškem od Senja, Brinja, Modruša do Ogulina ter ob porečju Mrežnice in Dobre do Karlovca in naprej ob Kolpi do Siska. Ustanovitev orožarne in njena preskrba v posamez- ni deželi je bila v pristojnosti vladarja, deželnega kne- za, s čimer je bilo delovanje orožarne v bistvu centra- lizirano. To nam kažejo že na začetku poglavja omenjeni vojaški redi v 15. stoletju ter omenjena ce- sarska instrukcija iz leta 1507, iz katere so tudi glede tega vprašanja sledili sklepi, zajeti v libelu iz Miirzu- schlaga leta 1508.^' To je potrdil tudi deset let kasneje izdani innsbruški libel: »Vojaškipoveljnik naj v naši odsotnosti vsepovsod dobro pregleda orožarne, topo- ve in poti.. .«.^* Vojaškega poveljnika in njegovega namestnika pa je v deželi vedno imenoval deželni knez. Vlogo nadzora pri orožarni je imel tudi vice- dom in včasih deželni odborniki. Skupaj z upravni- kom orožarne so biU zadolženi za izdelavo inventar- nih popisov in obračunov orožarne. Ti popisi so mo- rah biti izdelani v treh izvodih, ki so jih prejeli uprav- nik orožarne, vicedom in spodnjeavstrijska komora. Za upravo nad orožarno je bil ustanovljen poseben urad, ki mu je sprva načeloval za zgornjeavstrijske dežele dvorni orožarski mojster (»Hauszeugmeister«), od leta 1503 pa so mu bile podrejene tudi ostale oro- žarne.'" Z razvojem upravne in politične razdelitve se kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 163 je kasneje ta urad oblikoval pri dvornem vojnem sve- tu (leta 1556) in nato omejil na urad pri dvornem voj- nem svetu Notranjeavstrijskih dežel (leta 1578). Ta urad, ki ga je vodil vrhovni orožarski moj- ster (»Obristzeugmeister«), je skrbel, da so bile deželne orožarne primerno in zadostno založene. Na deželni ravni je skrbel za deželnoknežjo orožarno upravnik orožarne (»Zeugwart«). Bil je uslužbenec deželnega kneza in mu je moral priseči ob nastopu službe. Prevzem službe je spremljal še sprejem vseh ključev^* in izdelava novega popisa »al- le Khriegs Munition, alles gross vnd khlain Geschüz, Spiess, Hellenpartten, Khugln, Pulluer, Pley, Hauen, Schauffln, Krampen, Schanz-oder Prechzeug, Saill- auch Hollzwerck, Desgleichen Schmidt-vnd Zimer- zeug vnnd alles anders... Im Zeughauss Im Haubtg- schloss Laibach, In Der Stat Thurnen (kasneje tudi "vnnd Weissen Thum"), Schmidt -auch Zimerhütten vnnd allen andern Ortten gefunden«. Skrbeti je mo- ral za našteti vojni material, ga izdajati in pravočasno dobiti novega. Upravniki orožarne so bili običajno ljubljanski meščani: — od 27. avgusta 153(]?' do začetka leta 1538 je bil Maksimilijan Freundl (njegov priimek se je pi- sal tudi kot Fronndl, Freuntl, Frannkl), lahko da je bil upravnik orožarne že prej? — od 15. febmarja 1538 je bil Krištof (CristoO Grien, morda je bil na tem mestu naslednjih dvaindvajset let, vendar to ni gotovo; — od 22. febmarja 1560 do avgusta naslednjega leta je bil Ivan (Hansen) Tylhopf; — od 6. avgusta 1561 do leta 1582 je bil Leonard (Leonhard) Giesser; — od 1582 (ni točnega datuma) do leta 1586 je bil Wolf Schmidberger; — od leta 1586 (ni točnega datuma) do avgusta naslednjega leta je opravljal posle upravnik vi- cedomskega urada; — od 26. avgusta 1587 do januarja 1595 je bil Martin (Merten) Edlman, po njegovi smrti sta se potegovala za njegovo mesto ljubljanska me- ščana Ivan (Hans) Albin in Jurij (Georg) Kunst^', vendar ni bil izbran nobeden izmed njih; — od 29. maja 1595 je bil Ivan (Hans) Horn, ki je bil pred tem v službi v Ivaniču v Slavonski kra- jini; — od 17. aprila 1597 se omenja kot upravnik orožarne Ivan (Hans) Wiener, vendar ni znano, kdaj je to mesto prevzel. Na tem mestu je ostal vsaj do konca stoletja. A. MelP' piše, da je imel na Štajerskem upravnik orožarne letno 124 ren. gld. plače in plačano stano- vanje v deželnem dvorcu. V Ljubljani je upravnik orožarne dobival za plačo in druge stroške pri poslo- vanju vsake tri mesece (»Quotemberlich«) 72 ren. gld. — letno 288 ren. gld. Seveda si je ob taki obliki plačevanja prizadeval, da bi bih stroški tekočega pos- lovanja čim manjši. Za pisarniško delo je bil v oro- žarni nastavljen še pisar z letno plačo 32 ren. gld.'" V zvezi z delovanjem orožarne je bila povezana vrsta poklicev in služb, ki so bile upravniku orožarne podrejene: Livar ognjenega orožja (»Piichsengiesser«). V Ljubljani so v 16. stoletju uUvaU topove in puške. Leta 1545 je bilo za potrebe samega mesta uUtih 10 manjših topoV ; dve leti kasneje je zagrebško mestno zastopstvo naročilo v Ljubljani pet topov.'^ Na in- tenzivnejše livarstvo kaže tudi to, da je imela orožar- na številne kalupe za izdelovanje krogel in ognjenega orožja: Karabinka — detajl, 16. stoletje. (Narodni muzej) 164 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 IS Deželni knez je leta 1597 dovolil livarju v Ljub- ljani izdelovati manjše topove in možnaje tudi za Trst, Gorico in Gradiško, ker so bile kovine, oglje in druge za livarstvo nujne potrebščine dostopnejše v Ljubljani kot v omenjenih krajih.'' Z ogljem in žele- zom praviloma ni bilo težav, saj je Kranjska železo celo izvažala.'* Prihajalo pa je včasih do zastojev pri : tistih kovinah, kjer je bila domača proizvodnja draž- i ja od uvoza. Leta 1555 bi morala Kranjska orožarna | poslati v Ogulin dva manjša topa (falkoneta), vendar j pa po zagotovilih vicedoma ni bilo surovin za ulivanje '\ takih topov.'* Verjetno s tem v zvezi se je v začetku naslednjega leta Kranjska pritoževala, da je kositer (potreben za litino) na Kranjskem drag in ga ni bilo mogoče dobiti pod 18 ali celo 20 krajcarjev za funt (okoh 0,56 kg). Zato so cesarja prosiU, da bi smeli ljubljanski trgovci uvažati kositer iz Nürnberga, kjer je stal funt čistejšega kositra, kot se je dobil na Kranjskem, 15 ah 16 krajcarjev (cent = 56 kg je stal torej od 25 do 26 ren. gld. 24 kr). Cesar je ljubljanskim trgovcem in kositrarju (»Ziengiesser«) dovolil, da »ker v vaši deželi čistega kositra primanjkuje, lahko kupite in pripeljete v vašo deželo surov in obdelan ("gemacht vnd ungemacht") kositer, za plačilo običajne carine in mit nine, ne samo iz Nürnberga, ampak tudi iz vseh drugih cesarskih rudnikov kositra na Češkem in iz vseh drugih krajev, kjer vam to ustreza«}^ Ne glede na ceno, ki jo je po- večala običajna carina in mitnina, pa si je Ljubljana zagotovila v drugi polovici 16. stoletja bolj nemoteno livarsko produkcijo. Glede na osrednji položaj dežel- noknežje orožarne lahko sklepamo, da produkcija manjših topov in pušk" v Ljubljani vsekakor ni mo- gla biti zanemarljiva v odnosu do oborožitve Kranj- ske in hrvaških trdnjav. Livarji ognjenega orožja so bili običajno zvonarji. Podpisovali so se s »Puchsen vnd Glockhengiesser«. To je bilo tudi razumljivo, ker je bilo delo do neke mere podobno: zvonovi in topovi so se izdelovaU iz brona. Vendar pa je moral zvonar, če je hotel biti tu- di livar orožja, opraviti preizkus znanja. Tako je npr. Ivan (Hans) Albin, potem ko po smrti Martina Edel- mana (ki se je tudi podpisoval »puchsen vnd glogk- hengiesser«) ni postal upravnik orožarne, napravil na lastne stroške majhen top in možnar kot preizkus znanja. Po skoraj dveletnem postopku — od 1. ja- nuarja 1596 do 19. septembra 1597 — je dobil naziv mojstra za uUvanje majhnih topov in bil sprejet v red- no službo na plačilnem seznamu spodnjeavstrijske komore.'* Artilerijski mojster (»Püchsenmeister«) je imel v bistvu funkcijo nadzornika nad vsemi vrstami ognjenega orožja. Deželnemu knezu je moral prise- či." Naloga mu je bila vzdrževanje in tudi popravilo ognjenega orožja, poleg tega pa je preverjal kvaliteto in pravilno shranjevanje smodnika. Dostop do orožja in smodnika je povezoval njegovo vlogo tudi s tem, da mu je bila naložena odgovornost za sprožanje opozorilnih strelov na ljubljanskem grajskem hri- bu.*" Artilerijski mojstri so bili praviloma povsod tam, kjer so bile tudi orožarne. Ker je njihovo nasta- : vitev dovoljeval deželni knez, je moral dovoliti tudi njihovo zamenjavo. Ob pregledu trdnjav v Hrvaški krajini leta 1560 so vojaški komisarji pisali deželne- mu knezu, da naj zamenja nekatere artilerijske moj- | stre, ki zaradi starosti niso več mogli opravljati svojih j dolžnosti, z novimi. Prejšnjim naj bi dal letno od- pravnino (»Provision«) ali pa jim omogočil prebiva- nje v cesarskem zavetišču v Ljubljani (>x)der in Iren '¦¦ kaiserlichen Spital zu Laybach versehen«).*'' Ne glede na potrebnost in pomembnost te službe : ter tudi znanje, ki je bilo za to delo potrebno, pa za- ; radi nizke plače to mesto v Ljubljani ni bilo vedno za- \ sedeno. Medtem ko naj bi na Štajerskem imel artile- \ rijski mojster 96 ren. gld. plače,*^ je bila na Kranj- ; skem njegova plača veliko nižja. Znašala je okoli 32 •¦ do 40 ren. gld. letno poleg plačanega stanovanja. V • zvezi s tako nizko plačo so deželni stanovi leta 1543 pi- i sali deželnemu knezu, da kljub ukazu vrhovnega upravnika orožarn artilerijski mojster v Ljubljano ni prišel in, kot so pisali, »se ne ve, kdaj se bo to zgodilo in s kakšno vzdrževalnino ("vnnderhalt vnd provi- sion"), kajti v teh hudih letih draginje ni mogoče, da nekdo shaja z 32 ren. gld., temveč raje uide ali pa pri- de naravnost v zavetišče«.*^ Smodnikar (»Pulvermacher«). Po omenjenih j inventarnih popisih orožarne, so hranili smodnik in ; za smodnik potrebne sestavine še v drugi polovici 16. ; stoletja (po inventarnem spisu leta 1561) predvsem v samem mestu »in dem klain Thurn am Egkh beim Closter Thor« ter »in helben Statt Thurn«, šele v po- pisih iz let 1587 in 1593 se omenja kot edino hraniUšče i »im Neuen weissen Pulver Thurn« na grajskem hri- \ bu. Verjetno je to tisti stolp, za katerega so let kasne- \ je Valvasor pravi, da je v njem cesarska orožarna, ki i se je kazala kot »velik štirioglat stolp sredi gozda na j grajskem hribu, (ki mu) navadno pravijo smodniš- i niča«." Smodnik je prihajal v ljubljansko orožarno smod-1 nišnico iz Trsta in iz Gradca.** Vsaj od začetka tride- ; setih let 16. stoletja pa se je v Ljubljani tudi izdeloval. \ Leta 1536 je bilo na ljubljanskem gradu le 31 centov j (okoU 1730 kg) smodnika, zato so kranjski poslanci | prosiU deželnega kneza, da »spet dovoli trgovati s \ solitrom v Neaplju ali drugih krajih. S tem se bo po- novno lahko izdeloval smodnik, ki ga v deželi močno primanjkuje«.*^ Že F. Gestrin ugotavlja, da sta žveplo in solltet prihajala v naše dežele s posredova- njem južnoitalijanskih trgovcev, toda uvoz do Ljubl- jane je moral potekati v pretežni meri preko Trsta, ; saj je bil uvoz teh snovi preko Reke ugotovljen le v KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 165 zelo majhnih količinah.*' Po letu 1536 pa je očitno, da je deželni knez uvoz dovolil. Smodnišnica je bila namreč dve leti kasneje relativno dobro založena in je ohranila to založenost tudi kasneje: • Količine se v virih navajajo v centih, funtih, librah, laglih, i sodčkih. Zaradi nazornosd smo vse preračunali v kilogra- i me. Ker te mere v različnih primerih do določene stopnje i odstopajo, smo upoštevali srednje vrednosti. Pri količi- i nah smodnika predstavlja navedba seštevek smodnika za topove in za puške. V inventarnih popisih se ti dve vrsti navajata posebej. Izdelovanje smodnika je predpisoval poseben red. Leta I53I ga je oblikoval Hans Turing, ki je bil v \ Gradcu upravnik deželnoknežje orožarne, poleg tega ; pa tudi artilerijski mojster in livar. Red je potrdil ; vrhovni vojni orožarski mojster na Dunaju, nato pa ; je bil 13. maja izdan in poslan v Ljubljano.*" Smod- i nikarju je predpisoval pravilo-način izdelovanja dveh vrst t.im. črnega smodnika: smodnik za puške {»Khurnpulver«) in smodnik za topove in možnarje , (»Zeugpulver« ali »Gemainpulver«), Prvi se je od drugega razlikoval le po večji količini vsebovanega solitra. Sestavine in razmerja za smodnik so bile nas- j lednje: i za puške: 5 centov dobrega čistega solitra, 1/2 cen-1 ta dobrega čistega žvepla, 1 cent dobrega oglja; za topove: 4 cente dobrega čistega solitra (če je slabše kvalitete 1/2 centa več), 1/2 centa dobrega či- : stega žvepla, 1 cent dobrega oglja. V drugi polovici 16. stoletja je stal I cent (okoli \ 56 kg) solitra 12 ren. gld., 1 funt (0,56 kg) pa okoh 7 ¦ krajcarjev 2 denariča; I cent žvepla 4 ren. gld., 1 funt i pa okoli 2 krajcarja; cena oglja se ne omenja; 1 cent i smodnika je stal 16 ren. gld., 1 funt pa okoh 9 kraj- i carjev.*" i Za izdelavo smodnika je moral smodnikar zagoto- ' viti predvsem suhe sestavine, ker je že minimalen pro- j cent vlage povzročil neuporabnost smodnika. Zmes j je moral napraviti tako, da je »vsako posebej zmlel ; ah zdrobil, potem pa, v štiriindvajsetih urah ali tako dolgo, da je (bilo) dovolj, v stopah med seboj sphal in zmešal«. Po izdelavi sta upravnik orožarne in artile- rijski mojster opravila vzorčni preizkus z ognjem in ugotovila kvaliteto ter suhost smodnika. Za opravlje- no delo je smodnikar dobil plačilo delno v denarju in delno v naturi. Od vsakega centa izdelanega smodni- ka je dobil po 4 šilinge (30 krajcarjev), za očiščenje stop po vsakokratni izdelavi določene količine smod- nika pa je dobil še 1 funt smodnika."" Upravnik orožarne, livar, artilerijski mojster in smodnikar so bile ključne osebe, ki so skrbeh za ogn- i jeno orožje. Učinkovitost tega orožja v smislu določ- enih popravil, izdelave določenih delov, možnosti prevoza itd. pa je bila odvisna tudi od drugih obrti, ki so sicer skrbele za hladno orožje in zaščitno opremo. Tako so imeU svoje mesto v orožarni tudi kovač, ključavničar, pasar, kolar, tesar, mizar in vrvar. Izde- lovalec oklepov (»Platner«) seje omenjal le leta 1538, vendar po številu shranjenih oklepov, železne, bakre- ne in pocinkane pločevine, lahko sklepamo, da so za- ščitno opremo omenjeni obrtniki tudi izdelovali. Enako lahko trdimo tudi za izdelovanje enostavnega hladnega orožja kot npr. sulice, bojne sekire itd. V vojaško opremo in s tem v deželnoknežjo orožarno je sodilo tudi številno in raznovrstno orodje, s katerim so opremljaU okopnike (»Schanzknechten«): lopate, krampi, rovnice, škripčevje itd. Natančnejših podatkov o plačilu teh obrtnikov nis- mo zasledili. Po podatku o plači kolarja iz leta 1595 je mogoče sklepati, da so nekateri obrtniki delali v orožarni samo občasno, sicer pa so bili predvsem obrtniki v samem mestu. Prejemali so letno čakarino (»Wartgeld«). Ta jih je obvezovala, da so bili na raz- polago za delo v orožarni, kadar je bila potreba. Za dneve, ko so v orožarni delali, so prejemali še določe- no plačilo."' V ilustracijo navajamo, koUkšne so bile cene neka- terih vrst orožja, orodja, priprav in drugega materia- la v zadnji tretjini 16. stoletja:"' Kartauna 3450 ren. gld. — težak dolgocevni trdnjavski ah oblegovalni top. Obstajale so tričetr- tinske, polovične in četrtinske kartaune. V našem pri- meru gre za tričetrtinski top, ki je izstreljeval 36 fun- tov težke železne krogle. Za prevoz je bil potreben poseben sedlasti voz, ki ga je vleklo 16 konj. Pevka (»Singerin«) 1593 ren. gld. — vrsta kar- taune srednje velikosti (dolžine). Topovi te vrste so izstreljevali železne krogle, težke od 24 do 30 funtov. Za prevoz je bilo potrebnih 12 konj. Pomožna kača (»Notschlange«) 1775 ren. gld. — poljski dolgocevni top. Topovi te vrste so izstrelje- vali železne krogle, težke od 10 do 18 funtov. Za pre- voz je bilo potrebnih 8 do 12 konj. Falkon (»Falkhaune«) 980 ren. gld. — poljski dolgocevni top srednje teže. Tovrstni topovi so iz- streljevali 4 do 10 funtov težke železne krogle. Za pre- voz je bilo potrebnih od 4 do 6 konj. Falkonet (»Falkhaneth«) 388 ren. gld. — lahki poljski top. Topovi te vrste so izstreljevali I do 3 fun- te težke železne ah svinčene krogle. Za vleko sta bila potrebna dva ali trije konji. Možnar (»Feuer Mörser«) 475 ren. gld. — v našem primeru je šlo za deset centov težki železni možnar s stojalom in kolesi. Izstreljeval je 20 funtov težke kamnite krogle. K ceni je bilo vračunano tudi 12 centov krogel in smodnika. To so bili kratkocevni topovi, ki so se uporabljali za streljanje na skrite cilje znotraj oblegane utrdbe ali okopa. Krogle so bile pra- viloma kamnite, pa tudi prevlečene s svincem. Pri nas poznamo v glavnem signalne možnarje majhnih kali- brov, i 166 : kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 Težka trdnjavska puška (»Topplhaggen«) 10 ren. gld. — arkebuza velikega kalibra od 15 do 24 mm z dvojnim odbojnim kavljem (v nasprotju z lažjo trdnjavsko puško — Haggenpiichsen). Krogle so bile svinčene. Puška je bila težka od 9 do 14 kg in je za- poslovala enega ali dva moža. Pri nas so jo uporab- ljali tudi za opozorilno streljanje. Ročna cev (»Handtrohr«) 6 ren. gld. — v ceno je bil vštet še pripadajoči svinec (25 funtov) in smod- nik (15 funtov). Glede na ceno smodnika in svinca je stala cev okoli 3 ren. gld. Ročne cevi so imeli kaliber od 14 do 25 mm, podobno kot arkebuze, le da je bila zanesljivost streljanja pri cevi precej manjša, toda streljanje samo je bilo precej enostavnejše. Oprema vojaka najemnika (»Landtsknecht Riisstung«) 8 ren. gld.: Helebarda 45 krajcarjev. Metalno kopje (»Federspiess«) 45 krajcarjev. Tarda 35 krajcarjev, Copia 35 krajcarjev, Dvoročni meč 2 ren. gld.. Rapir (vrsta meča) 2 ren. gld.. Napadalna čelada (»Sturmbhüett«) 1 ren. gld., Danica — bojni bič (»Morgenstern«) 10 krajcarjev. Napadalna bojna sekira 10 krajcarjev. Ročna sekira 10 krajcarjev, Sekač (»Hagmesser«) 10 krajcarjev, Rovnica 10 krajcarjev. Lopata 10 krajcarjev. Kramp 10 krajcarjev. Kovano železo (Geschlagenes Eisen) v kosih 1 cent 2 ren. gld., Žetenap/očev/na (»Eisenplech«) 1 cent 3 ren. gld.. Bakrena pločevina (»Kupferplech«) 1 cent 18 ren. gld.. Pocinkana pločevina (»Vberzinndterplech«) 1 cent 20 ren. gld.. Svinec 1 cent 3 ren. gld.. Kovaška oprema za štiri pomočnike 60ren. gld.. Ključavničarska oprema 100 ren. gld., Mizarska oprema _ 40 ren. gld., Kolarska oprema 40 ren. gld., Tesarska oprema 40 ren. gld., Pasarska oprema 30 ren. gld., Vrvarska oprema 20 ren. gld., Rušilna oblegovalna miza spripadajoičim škripčevjem in vrvmi 100 ren. gld. K vsem topovom in k mnogim drugim stvarem so so- dili še vozovi, jermeni, vrvi... V ilustracijo npr. le, da je k topu kartauni za njen prevoz sodilo za 12 ren. gld. vrvi.*' Deželnoknežja orožarna v Ljubljani je predstavlja- la v 16. stoletju s shrambami orožja, streliva in smod- nika ter delavnicami, osrednji preskrbovalni center z orožjem za Kranjsko in Hrvaško krajino v še izključ- no obrambnem vojaškem sistemu vseh notranje- avstrijskih dežel. Širše gledano, je bilo z osrednjo orožarno v Ljubljani in njenim delovanjem zvezanih niz gospodarskih dejavnosti: gozdarstvo, ogljarstvo, rudarstvo, topilnice, vrsta drugih obrti, trgovina, ki so predstavljale, če jih strnjeno imenujemo, oborožit- veno gospodarstvo, ki je moralo imeti tudi na Kranj- skem precejšen delež v celotnem gospodarstvu dežele. Kranjsko oborožitveno gospodarstvo je sicer ustvar- jalo le majhen del profita (od npr. prodaje orožja), niti ni z orožjem dosegalo ozemeljskih osvojitev ali pri nasprotniku izsililo določene privilegije, ki bi omogočili povračilo vloženega kapitala v proizvodnjo orožja. Vendar je imelo produktiven delež v celotnem gospodarstvu dežele v tem smislu, da so na eni strani gospodarske dejavnosti vezane na oborožitev dajale zaslužek posameznikom in pospeševale določen raz- voj samih dejavnosti, na drugi strani pa se je z orož- jem v bistvu obvaroval večji kapital, kot pa je bil v orožje vložen. OPOMBE 1. Npr. leta 1431 v vojalkem pozivu avstrijskega vojvoda Friderika IV. proti Husitom, ali leta 1445 v vojaSkem in davčnem redu za Štajersko, Koroško in Kranjsko, kjer je bi- lo predvideno v vsaki deželi najeti in vzdrževati orožarskega mojstra (»Zawgmaister«), v mestih in trgih pa koncentrirati večje količine orožja, B. Seuffert-G. Kogler, Die ältesten steirischen Lantagsakten (Teil I, 1396—1452), Graz-Wien- München 1953, Str. 65, 66 (št. 15), 88, 89 (št. 34) (in še kas- neje passim). — 2. Instrukcija je bila izdana 18. aprila 1507 v Strassburgu, DSKS, št. U, str. 9, 10. — 3. H. Wies- flecker, Kaiser Maksimilian I, Band III, R. Oldenburg, München 1977, str. 392, 393; A. Müllner, Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien, Wien-Leipzig 1909; F. II- wof, Steirisches Eisen und Waffen in den Zeiten Maksimi- lians I. und Ferdinands I., MHVSt, 1886, 34, str. 78—102. — 4. V. Valenčič, Gozdarstvo (Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev L), Ljubljana 1970, str. 441—447. — 5. Ugotovitev J. Burchardta, »da se je vojna veščina tako rekoč demokratizirala«, ker »so v vojskovanju zavzele prvo mesto vede, kot inženirstvo, ulivanje topov in artilerija, sposobnosti, ki si jih je mogel prisvojiti vsak meščan« (Re- nesančna kultura v Italiji, Ljubljana 1963, str. 75), ne velja seveda zgolj za Italijo, ampak praktično za vso Evropo. Po- leg vrste ljudi (poklicev), ki so bili posredno in neposredno vezani na oboroževalno dejavnost, se prav v tej dejavnosti kažejo tudi zgodnji elementi kapitalizma. Na Štajerskem v tem času predstavljata tak značilen primer Sebald Pögl in Peter Hofkircher, ki sta bila pomembna izdelovalca in do- bavitelja orožja (H. Wiesflecker, n. d., str. 394, 395; O. Pickl, Peter Hofkircher, ein steirischer Waffenschmid dur Zeit des Frühkapitalismus, ZHVSt, 53, 1962). —6. E. Egg, Der Tiroler Geschützguss 1400—1800, Innsbruck 1961; H. Wiesflecker, Kaiser MaksimiUan I, Band III, R. Oldenburg, München 1977, str. 393—395; Der Grazer Harnisch in der Türkenabwehr, Veröffentlichungen des Landeszeughauses, Graz 1971; F. Tremel, Die Eisenproduktion auf dem steiri- schen Erzberg im 16. Jahrhundert (v zborniku: Die wirt- schaftlichen Auswirkungen der Türkenkriege, Hsgg. Oth- mar Pickl), Graz 1971, str. 319—332. —7. 7. avgust 1515, Dunaj, DSKS, str. 153, št. 119; spomladi 1518 pa cesar spo- roča, da bo postavil orožarno v Celovcu, DSKS II, str. 202, št. 148. —8. 24. avgust 1515, Ljubljana, DSKS, str. 155, št. 120; 24. avgust 1515, Ljubljana, DSKS, str. 158, št. 121; 22. oktober 1515, Ljubljana, str. 161, št. 123; glej tudi B. Gra- fenauer, Kmečki upori na Slovenskem, Ljubljana 1962, str. 141.-9. Oktober aH november 1515, s.l., DSKS, str. 163, št. 124. —10. Stanovi so jeseni leta 1517 ponovno prosili ce- sarja, da postavi na Kranjskem orožarno. Cesarje spomladi leta 1518 to odklonil, DSKS II, str. 196, št. 143; str. 202, št. 148. Po tem datumu se do smrti cesarja Maksimilijana ja- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 167! nuarja 1519 niso več pojavljale zahteve kranjskih stanov za ] postavitev orožarne. — lOa. I. Slokar, izdelovanje orodja, strojev in orožja, orožane in skladiSča smodnika v Ljublja- i ni. Kronika 8, 1960, str. 177. — 11. »Ir. f.d. haben im be- j ruertm hauptschlos ain Zeughaus zwpauen beuolchen, wie- wol dasselb Zeughaus angefanngen, aber doch nit gar ver- pracht, ist zubesorgen...«, iz stanovske instrukcije kranjs- kim deželnim poslancem 26. oktobra 1525, AS, fase, j 86/135, snopič 5, str. 25; B. Reisp piše, da je bila orožarna postavljena na ljubljanski grad leta 1524 (Ljubljanski grad — zgodovinski oris, v zbirki: Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov 144, Ljubljana 1985, str. 12). ; Vendar je bil takrat izdan ukaz o postavitvi te orožarne na ; gradu, dejansko pa je začela delovati orožarna na gradu šele ; leta 1525, kot je razvidno iz pričujočega vira. — 12. Izraz ; »puchsen«, »biichsen« se uporablja na splošno za ognjeno i orožje in ni nujno, da pomeni puško (arkebuzo). V našem ¦ primeru mislimo, da gre za ognjeno orožje t.im. strelno cev I (»Rohr«) večjega in manjšega kalibra. Na to sklepanje na- : vaja vrstni red zapisa v viru in pa predvsem poudarek, da i gre za bakreno ognjeno orožje na stojalu. Prav cevi so bile i zlasti po italijanski orožarski maniri pretežno bakrene (iz 11- ! tine 8 do 12 delov cinka na 100 delov bakra). — 13. Iz sta- novske instrukcije kranjskim deželnim poslancem 25. okto- bra 1525, AS, fase. 86/135, snopič 5, str. 23, 24, 25. — 14. AS, fase. 207/301, ni pagine (pismo 17. februarja 1526); fase. 281/409, str. 501 (pismo 15. aprila 1528). — 15. AS, fase. 522/752, No, 78 (za leto 1538); Vie. fase. 1-127/240 (za leto 1561, 1587, 1593). — 16. I. Slokar, Izdelovanje orod- ja... Kronika, 8, 1960, str. 177, 178, 179. — 17. Količina odobrenega orožja in materiala (v centih) je bila namenjena kot dodatna oskrba naslednjim krajem takole: AS, fase. 145, 146/246, str. 82, 83. — 18. AS, Vie. fase. 1-119/224, ni pagine (v zavitku Zeugwart und Zeughaussa- chen Meist Laibach betreffendt); Vie. fase. 1-127/240 (v za- vitku Militarla, Lit. M. XXXIX). — 19. AS, Vic. fase. I-l 18/223, ni pagine (o preskrbi Senja, Reke, Otočca pisma, datirana 11. 5. 1594, 23. 5. 1594, 17. 3. 1595, 4. 4. 1595, 19. 4. 1595, 24. 4. 1595, 10. 5. 1595, U. 12. 1595). — 20. M. Kruhek, Stvaranje i utvrdživanje obrambene granice na Ku- pi u toku 16. i 17. stolječa (zbornik: Vojna Krajina. Povijes- ni pregled — historiografija — rasprave), Zagreb 1984, str. 228, 229; AS, Vie. fase. 1-118/223, ni pagine (npr. pismo 10. marec 1592). — 21. Trenutno uspelo akcijo smo zapisali zato, ker so Petrinjo po osvojitvi 9./10. avgusta naslednji mesec Turki spet zavzeli. Ponovno jo je krščanska vojska zavzela šele naslednje leto septembra 1595. O prevozu topov do Petrinje in spet nazaj v Ljubljano od maja 1594 do kon- ca avgusta 1594 pa kažejo naslednja pisma: AS, Vie. fase. 1-118/223, ni pagine (6. 5. 1594,5.6. 1594,6. 6. 1594,24.7. 1594, 1. 8. 1594, 19. 8. 1594,27. 8. 1594). —22. Glej opom- bo 15. navedene signature teh inventarnih popisov, iz kate- rih so vzeti podatki. — 23. M. Wutte, Vom alten Land- sturm, Carinthia I, 1916, str. 35. —24. Lands-Handvest des löblichen Herzogthumos Grain, 1687. — 25. H. Wies- flecker, Kaiser Maksimilian I, Band III, R. Oldenburg, München 1977, str. 394. — 26. Zanimiv je v zvezi s tem za- pis mestnega sodnika 4. februarja 1595, kako sta po smrti upravnika orožarne Martina Edelmana izginila »dva tovora oziroma štirje sodčki« smodnika (okoli 320 kg). V času, do- kler niso bili predani vsi ključi, je namreč vdova Martina Edelmana naročila svojemu hlapcu, da je omenjeni smod- nik odpeljal in ga skril, AS, Vie. fase. 1-118/223, ni pagine (4. februar 1595). —27. Podatki so navedeni iz inventarnih popisov (glej opombo 15) ter še AS. Vie. fase, l-118/223, ni pagine (preverbo omogočajo v tekstu omenjeni datumi spi- sov). — 28. AS. Vie. fase. I-l 18/223, ni pagine (30. januar 1595, 21. februar 1595). — 29. A. Meli, Grundriss der Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte des Landes Steier- mark, Graz-Wien-Leipzig 1929, str. 517. — 30. Plača upravnika orožarne AS, Vic. fase. 1-118/223, ni pagine (29. maj 1595; plača pisarja AS, Vic. fase. 1-127/240, zavitek Militarla, Lit. M. XXXIX, ni pagine (22. februar 1560); do tega časa ni bil nastavljen, ampak je posel pisarja opravljal upravnik orožarne sam, za kar je kot nadomestilo poleg svoje redne plače prejemal še 34 ren. gld. —31. 1. Slokar Iz- delovanje orodja.... Kronika 8, 1960, str. 176, 177; isd. Rokodelstvo in industrija v Ljubljani od konca srednjega veka do leta 1732 (Publikacije Mestnega arhiva ljubljanske- ga. Razprave 3), Ljubljana 1972, str. 101, 102. —32. M. Šercer, Naoružanje i vojna oprema u Hrvatskoj u 16. stolje- ču, Vesnik vojnog muzeja u Beogradu, 19—20, Beograd 1974, str. 37. 33.AS, Vie. fase. 1-118/223, ni pagine (19. september 1597). — 34. Npr. leta 1538 je beneška republika kupila na Kranjskem 200 miliarijev (okoli 112 ton) železa, A. Müllner, Geschichte des Eisens..., str. 461; F. Gestrin, Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem, SAZU, Ljubljana 1972, passim. —35. M. Šercer, Naoružanje..., Vesnik vojnog muzeja u Beogradu, 19—20, Beograd 1974, str. 37. —36. AS, fase. 207/302, str. 893, 894, 906, 907. — 37. I. Slokar, Izdelovanje orodja..., Kronika, 8, 1960, str. 177, pravi: »Puške se v Ljubljani spričo premočne konku- rence v Borovljah niso izdelovale«. Konkurenca puškarskim Borovljam seveda ni bila, vendar pa podatkov o puškah iz Borovelj nisem zasledil. Tudi kalupi v orožarni in sorazmer- no enostavno ulivanje železnih strelnih cevi in pušk govori v prid, da je bila v Ljubljani tudi tovrstna dejavnost. —38. Celoten postopek preizkusa znanja in nastavitev ljubljan- skega meščana Ivana Albina dokumentira vrsta pisem, ki jih zaradi zanimivosd navajamo vsebinsko skrajšane: —22. januarja 1596 pismo iz Gradca (Spodnjeavstrijske komore) stotniku Gradiške Francu Formentinu. Pismo je odgovor na pismo iz 1. januarja, ki sta ga poslala Franc Formentin in Joseph Rabatta (vicedom na Kranjskem), in v katerem sta predlagala preizkus znanja za Ivana Albina. Spodnjeavstrij- ska komora se je sedaj strinjala in je dovolila, da Ivan Albin opravi preizkus na lastne stroške, če hoče postati livar v Go- rici. — 4. februarja 1596 piše Franc Formentin iz Gradiške Ivanu Albinu v Ljubljano, da je spodnjeavstrijska komora pristala na preizkus znanja ter da naj sporoči, kdaj bi preiz- kus opravil. — 19. februarja 1597 fleto dni kasneje) piše Ivan Albin iz Ljubljane v Gradec, da je preizkus, kot ga je predvideval ukaz z dne 22. januarja 1596, opravil. Ulil je majhen topic in možnar na granate (»Feuerkugln«). Glede na to prosi za pregled in odobrenje. — 24. februarja 1597 piše Franc Formentin iz Gradiške v Gradec, da je Ivan Al- bin zaradi livarne v Gorici preizkus na lastne stroške opra- vil. Ker sta njegova izdelka na voljo v Ljubljani, naj bi o 168. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 tem poročal še vicedom. —28. februarja 1597 piše spodnje- avstrijska komora iz Gradca vicedomu v Ljubljano, da so dobili obvestilo o opravljenem preizkusnem ulitju topica in možnarja ljubljanskega meščana in zvonarja Ivana Albina. V Ljubljani naj se izbero ljudje, izkušeni v teh stvareh, ki naj si ogledajo izdelka in nato obvestijo spodnjeavstrijsko komoro. —17. aprila 1597 piše v Gradec gospod Paradeiser (upravitelj vicedomskega urada), da so si glede na pismo iz 28. februarja 1597 izdelka Ivana Albina ogledali vicedom, upravnik orožarne in on (Paradeiser) ter ugotovili, da »sta oba kosa... tako narejena, da sta za vsako potrebo popol- noma uporabna«. — 19. septembra 1597 sporoča spodnje- avstrijska komora vicedomu v Ljubljano, da so poročilo upravitelja vicedomskega urada iz 17. aprila 1597 prejeli. Knez glede na to omenjenega Albina postavlja na mesto li- varja orožja, vendar pa naj male vrste topov in možnarje, ki jih potrebujejo orožarne v Gorici, Gradiški in v Trstu, izde- luje v Ljubljani. To pa zato, ker je po mnenju omenjenega Albina veliko bolje in lažje ulivati v Ljubljani, ker v Gorici ni na zalogi ne bakra ne drugih kovin, poleg tega pa je v Ljubljani tudi lažje in ceneje narediti oglje in druge potrebš- čine, kakor pa vse to voziti v Gorico. S tem deželni knez ne izdaja zgolj sklepa Albinu za dovoljenje livarstva ognjenega orožja, temveč tudi potrdilo o redni službi. — 13. oktobra 1597 piše spodnjeavstrijska komora vicedomu v Ljubljano, da naj gre »mojster« Albin v Gorico, Gradiško in Trst in poizve, koliko topov je potrebno na novo izdelati. — 13. oktobra 1597 (istega dne) pa so bila poslana pisma iz Grad- ca še v Trst, Gradiško in Gorico, v katerih je spodnjeav- strijska komora ukazala, da naj vsako od teh mest natančno napiše, katere vrste topov, možnarjev in malih topov v nji- hovih utrdbah primanjkuje oziroma katere vrste tega ognje- nega orožja bi bilo potrebno pretopiti in na novo uliti. Vsa- ko mesto naj napravi predračun ne vštevši plače livarja, ker bo to izdelal sedaj Ivan Albin, ki je plačan od komore. O potrebah naj obveste Albina, ko bo prišel v Trst (Gorico, Gradiško). Vsa pisma glej AS, Vie. fase. I-l 18/223, ni pagi- ne. — 39. AS, fase. 1-119/224, ni pagine (1. marec 1582). — 40. Leta 1525 — glej opombe 13 in 14 in tekst, ki se nana- ša na te opombe; leta 1553 je Ivan Ungnad predlagal kralju Ferdinandu v poročilu o utrdbah na Kranjskem, da naj bi zaradi pogosto pokvarjenega in zanemarjenega orožja po- stavili artilerijske mojstre tudi v izpostavljene kraje ob hrvaško-kranjski meji v Vinico, Kostel, Poljane. Tu naj bi artilerijski mojstri skrbeli tudi za opozorilne strele in ognje, AS, fase. 162/282, str. 36—46. —41. AS, I 86r, str. 12'. — 42. A. Meli, Grundriss..., str. 517. —43. AS, fase. 207/301, str. 587; podatke o letnih plačah artilerijskega] mojstra smo zasledili še naslednje: — leta 1518, 1. marca sporoča cesar Maksimilijan letno plačo za artilerijskega mojstra v Gorici 40 ren. gld. za službo in čakarino; AS, Vie. fase. 1-119/225, — leta 1525, 25. oktobra 20. ren. gld. opravnine, doklada k plači in stanovanje v vicedomskem stolpu v Ljubljani, AS, fase. 86/135, snopič 5, str. lA,—le- ta 1543, s.d., 32 ren. gld., AS, fase. 207/301, str. 587, — Ze- rn 1579, 24. maja, 32 ren. gld. in »po stari navadi« hrano in stanovanje v samostanih, MSHSM 15, Zagreb 1884, str. 86, ; — leta 1582, 1. marca 60 ren. gld. za delo art. mojstra in ko- larja skupaj v Ljubljani, AS, Vie. fase. 1-119/224, ni pagi- ne, — leta 1628, 16. septembra 78 ren. gld. letna plača art. mojstra v Trstu, AS, Vie. 1-119/224, ni pagine. —44. J. W. Valvasor, Die Ehre..., Laibach 1689, Buch XI, str. 665. — 45. Po omenjenih inventarnih popisih je leta 1538 prišlo iz Trsta 23 centov in 9 funtov (okoli 1290 kg) smodnika, leta 1593 pa iz Gradca 46 centov 20 funtov (okoli 2590 kg) smodnika, sig. navedena pod opombo 15. —46. AS, fase. 136a/231, ni pagine (iz instrukcije kranjskim poslancem 19. junija 1536, točka pet te instrukcije). —47. F. Gestrin, Mit- ; ninske knjige..., SAZU, Ljubljana 1972, str. 139, 154, 183, 193. —48. AS, Vie. fase. 1-119/225, ni pagine (13. maj 1531). —49. AS, fase. 90/140, snopič 2, str. 64. —50. Isto kot opomba 48. — 51. Dve pismi poleti 1595 nas seznanjata ; s plačilom kolarja Simona Anža (»Ansch«), ki je dobival 32 \ ren. gld. letne čakarine in 10 krajcarjev za vsak dan dela v ¦ orožarni. Na njegovo prošnjo o povečanju te dnevne plače, ; ki jo je spodnjeavstrijska komora odbila, je vicedomski i urad priporočal, da se kolarju dnevni zaslužek v orožarni poveča vsaj na 12 krajcarjev, AS, Vie. fase. 1-118/223, ni pagine (29. julij 1595, 28. avgust 1595). —52. Spis, po kate- rem navajamo cene, je iz srede osemdesetih let 16. stoletja in vsebuje polovico celotne opreme za večjo trdnjavo na Ogrskem, po vsej verjetnosti Kanižo, ki so jo poslale in obračunale notranjeavstrijske dežele. Iz obsežnega spisa smo izbrali nekatere najznačilnejše vrste ter ceno, ki je pre- računana na posamezni kos omenjenega orožja in opreme, AS, fase. 90/140, snopič 2, str. 60—64. —53. Glede oznak orožja in bojne opreme so bili uporabljeni naslednji priroč- niki: Kriegsingenieur-Artillerie-vnd See Lexicon..., her-^ ausgegeben von Johann Rudolph Faesch, Dresden vnd \ Leipzig 1735; W. Boeheim, Handbuch der Waffenkunde, i (Akademische Druck-u. Verlagsanstalt), Graz 1966; H. : Müller, Deutsche Bronzegeschützrohre 1400—1750 (Deut- scher MiUtärverlag), Berlin 1968; F. Tancik, Orožje in boj- ' na oprema od naselitve Slovencev do konca 17. stoletja, \ (katalog razstave), Ljubljana 1971; Vojna enciklopedija,; drugo izdanje, Beograd 1970—1976. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 169 i ZAPISI O POŠTNEM PROMETU IN PRVIH POŠTAH NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM ANDREJ HOZJAN prvo OBDOBJE poštnih ZVEZ in VOJASKA POSTA Starejša poštna zgodovina slovenske Štajerske je bogata in izredno zanimiva. Od slovenskih zgodovi- narjev se z njo ukvarja malokateri (le fragmentarno). Več o njej zvemo pri avstrijskih raziskovalcih, kjer opozarjam na delo Erharda Riedla.' Na Hrvatskem sta njena poznavalca Ljerka ter Velimir Sokol. Kurir- ji državne poštne institucije, ki jo ustanovi cesar Maksimilijan konec 80. let 15. stoletja, hite čez to po- dročje od zadnjih let stoletja naprej. Zgodnja leta in vpliv družine Taxis na poštno upravo so kar podrob- no obdelani.' Taxisi organizirajo Maksimilijanu in celotnemu upravnemu aparatu v Innsbrucku prve poštne komu- nikacije skozi naše kraje. Zelo znana letnica je 1496, ko sli prenašajo novice v zvezi z razreševanjem zadev ob goriški dediščini iz Linza v Gradec, Maribor, Ljubljano in nazaj.' Začetek 16. stol. nato že izpri- čuje prisotnost člana družine Simona pl. Taxisa v Gradcu. Sem se preseli iz Innsbrucka z namenom os- novati prvo stalno poštno postojanko na Štajerskem. Kaže, da je kmalu imela pomembno vlogo tako v do- stavi pošte na Dunaj kot tudi za raznašanje po južno- štajerskih trgih in mestih. Simon pl. Taxis je 1506 pri- poznan za graškega poštnega mojstra." Izrazi Post- meister in sorodna Postfiirderer oz. Postbefürderer lahko potemtakem služijo identifikaciji osebe, ukvar- jajoče se z raznašanjem pošte v določenem kraju. V drugi polovici XVI. stol. se tem izrazom priključita še Postverwalter ter Postverwaltung. Seveda ne raznaša sama, za to najema kurirje-sle. Sam Simon prejema denar zanje in zase od sorodnikov, ki vodijo Visoki poštni urad v Innsbrucku, sli pa so plačani po koli- čini opravljenega dela in prehojeni poti. Dolžin- ska enota le-te je poštna milja (avstrijska, 7585 m), ki pa takrat zelo variira. Omenjenega leta je npr. določena zveza Celje— —Ptuj (preko Slovenske Bistrice), danes 68 km, izpi- sek iz računske knjige innsbruške komore vodi pot devetih milj. Število se tu ujema, drugje imajo za po- štno miljo le 5,4 km." Poštno miljo naj bi namreč ku- rir prehodil v eni uri, upoštevajoč stanje ceste ter letni čas. Innsbruške računske knjige prav tako ločujejo stroške za pošto {»Auf dy Posth«, »Poschtsold«, itd.) in plačila slom (»Auf Potnlonn«, »Potenlonn«, itd.)." »Pošta« je prenašala osebna naročila cesarja, službeno korespondenco organov, ukaze, predvsem pa vojaško pošto; iz tega se financirajo še poštne po- staje. Sli' razen pošte nosijo celo vrsto drugih reči po vsem cesarstvu ter na tuje: denar, vino, sadje in zele- njavo iz Italije, meso, delikatese, raznovrstne pred- mete (spet istega 1506. leta nese poseben sel cesarici Bianci Mariji Sforza črn žamet v Ptuj"), tu so torej mišljeni le izredni potni stroški. Od časov umestitve prvih vojaških posadk v sever- nohrvaške utrdbe razmišljajo Habsburžani o tesnej- ših, rednejših povezavah vojske z graškim vojnim svetom in Dunajem. RazUčnih ukrepov za obvešča- nje, signalizacijo, tvorbo špijonske mreže ter števil- nih, skoraj vsakoletnih vojnih linij čez južnoštajer- sko ozemlje ne popisujem." Vse potekajo na komuni- kacijah Gradec — Maribor — Celje (od tod do voja- škega tabora) — Ljubljana oz. Gradec — Maribor — Ptuj — Zagreb. Prvi razcvet hitrega vojaškega komu- niciranja na večje razdalje predstavljajo dvajseta leta XVI. stol. Kompleks linij ima žarišče v Ljubljani, zbirnem centru podatkov s kranjsko—hrvaške meje. Od ondod se raztezajo kraki na Koroško, Štajersko in Hrvaško primorje. Vsak dan so vesti šle do veUke- ga kanclerja in dvornega sveta, ki sta edina lahko ukazala zbiranje vojske za obrambo. Predajajo se na najhitrejši možen način, strogo je prepovedano ka- kršnokoli zadrževanje ali oviranje slov. V ukazih o vzpostavljanju poštnih zvez običajno razlikujejo izra- ze: s »Post« se misli na konjeniške linije, medtem ko je »Fusspost« dosledno uporabljan za tekače. Odločilni faktor uspešnega oz. neuspešnega obveš- čanja s pošto je zagotavljanje denarja. Zveze so zara- di tega nestalne, malomarno vzdrževane, pogosto se kar na lepem prekinejo, da bi nekaj mesecev nato spet oživele. Ukaz o posamezni zvezi izda na kraljevo intervencijo ah po lastni presoji štajerski vicedom v Gradcu krajevnim funkcionarjem oz. organom, zna- ne so celo osebne instrukcije kralja." Ne moremo še govoriti o pravi poštni službi v današnjem pomenu besede, raznašajo se izključno vojaška ter upravno- PoStni jezdec, okoli 1520. 170 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 administrativna sporočila, javnost nima dostopa. Že Janez Vajkard Valvasor, odličen poznavalec poštnih razmer svojega časa, zato odreka takemu načinu ob- veščanja oznako pošta.'' Vprašanje tukaj je, kdaj in kako pride do združitve, enotnega prenosa uradne in zasebne korespondence. JAVNA POŠTNA ORGANIZACIJA IN POŠTNE POSTAJE V petdesetih letih 16. stoletja ima vojaška pošta čez južnoštajerski prostor že videz dobro utečene, funkcionalne mreže. Štajerski deželni stanovi vzdr- žujejo v večjih krajih postojanke z dvema ali tremi poštnimi konji, vodijo jih poštni mojstri. Nekaj pred koncem desetletja poteka čez Gradec, Maribor, Celje in proti Ljubljani tudi prva stalna javna poštna zveza, ki jo financira poljski kralj Sigismund 11. Avgust. Po- trebuje jo za dopisovanje z Rimom in Benetkami, služi pa še številnim zasebnikom (nadvojvoda Karel jo redno uporablja). Določena tarifa za pismo znaša 3 groše za vsake pol unče pisemske teže ne glede na oddaljenost prenosa.'^ Interesenti začno uporabljati zvezo spontano, brez pridržkov se navadijo na ugod- no novost. Gotovo so tedaj sli na vojaških linijah od Maribora i proti Ljubljani ter na drugi zvezi Maribor — Ptuj — i Varaždin vzeli in prenesli marsikatero zasebno pismo. : Po ukinitvi poljske linije 1572, naraščajočih zahtevah meščanstva po uvedbi redne javne zveze in velikem i slovensko-hrvaškem kmečkem uporu nadvojvoda Karel le-to marca 1573 uradno vzpostavi. Formalni akt ustanovitve stalne javne poštne komunikacije Gradec — Maribor — Celje — Ljubljana je tako le pravno uveljavljenje že leta trajajočega prenosa za- sebnih pošiljk z vojaško pošto. Važen dejavnik modifikacije vojaške pošte v vsa- komur dostopno je sam prihod nadvojvode v Gradec. Z Dunaja pripelje Janeza Krstnika Paara in mu pove- ri vodenje novega Visokega poštnega urada v Grad- cu, notranjeavstrijska poštna organizacija postane ta- ko avtonomna. Sledi več kvalitativnih skokov do 1596, ko dobe stari Paar in njegovi potomci instituci- jo v dedni zakupni privilegij." S tem v zvezi je ned- vomno zanimiv pojav prvih »pravih« poštnih postaj do konca 17. stol. Vesti o njih oz. njihovih pred- hodnicah so raztresene po najrazličnejših vrstah ar- hivskega gradiva doma in na tujem. Tematsko je ne- kaj poštnih virov urejenih v Arhivu Slovenije (za Kranjsko).'* Štajerski deželni arhiv v Gradcu ima vire o štajerskih poštah zbrane v okviru fonda Pošta," vehko podatkov o vojaški poštni ureditvi je v tukaj- šnjem gigantskem fondu Militarla.'* Iz graškega fon- da predstavljam le najstarejše zbrane dokumente. Radgonske pošte ne obravnavam, saj mesto v tem ča- su ni več v območju strnjenega slovenskega življa. CELJE Mesto postane zaradi svoje izjemne strateške lege v začetku dvajsetih let 16. stol. najvažnejša komuni- kacijska točka južne Štajerske. Obvestila gredo od tod v Ljubljano, na Koroško ter v vojaški tabor. Vse to je popisal Velimir Sokol v več študijah. Zbrani do- kumenti o celjski pošti izvirajo šele iz druge polovice 17. stol. ter naprej." Dejansko gre njena konti- nuiteta nepretrgano od prvih poročil dalje. Morebit- ne težave je večkrat urejal upravnik vicedomskega urada v mestu. 21. decembra 1604 pošljejo iz Ferdi- nandove pisarne v Gradcu njemu, poveljniku Gradi- ške in kranjskemu vicedomu navodilo o ukrepih gle- de nerednega prihajanja ordinarne pošte, ta zamuja celo tri do štiri dni." MARIBOR Riedel navaja za mariborsko pošto na svoji skici štajerskih pošt najzgodnejše leto omembe 1528.'^ Ob tem velja povedati, da so nekatere Riedlove letnice ^ prvih omemb pošt (posebej južnoštajerskih) neustrez- ne (npr. Slovenska Bistrica 1720, Slovenske Konjice 1694, Vransko 1720 itd.), saj temelje na virih iz du- najskih arhivov. Kontinuiteta je tu podobna kot v Celju. Več vesti najdemo v drugi polovici stoletja. Mariborski meščan Jakob Lušnik prejme pismo nekega funkcionarja, napisano 10. maja 1558. V Gra- dec so dospele pritožbe na mariborskega poštnega mojstra, ta da je pri opravljanju nalog zelo maloma- ren in pozabljiv. Uradno pošto odpošilja le z enim te- kačem, čeprav mu dežela plačuje dva poštna konja. Hočejo vedeti vzroke, zato naj Lušnik zadevo razišče in ugotovi: koliko konj ima trenutno poštni mojster ter koliko jih je imel do sedajLušnik odgovori 27. maja iz Maribora. Prejel je pisanje o poštnem moj- stru, se obširno informiral, tudi pri dotičnem osebno. Dolgo časa je razpolagal le z enim konjem, z dvema pa nikoli. Pred tedni mu zaradi dolgov odtujijo še te- ga, od tod toliko nepravilnosti. Ker mu Lušnik vsega ni verjel, poizveduje naprej.^' V teh letih je Maribor že stekališče kranjske in vzhodnoštajerske linije, tukajšnja pošta prenaša veli- ko vojaške in upravne pošte v vse smeri. Na početje poštnega mojstra je treba gledati z več vidikov. Graš- ka komora verjetno zelo neredno plačuje poštne kon- je in jezdne sle za uradne prenose. Žal v pismih ni di- rektno izpričan prenos zasebnih pošiljk, vendar lahko na to sklepam. Tem pošiljkam namreč sam zaračuna- va in obdrži poštnino, torej je njegov interes zanje mnogo večji. Hkrati lahko tako sklepanje razširimo na vse odpravnike južnoštajerskih pošt. Kaže, da je največ pritožb prihajalo od vojske. Sedem let kasneje poroča vrhovni poveljnik Vojne krajine Ivan Lenko- vič štajerskim deželnim stanovom o vojaških razme- rah. Na koncu pisma našteje več nepravilnosti poštne službe (pozabljivost, nevdanost, zanemarjanje vojnih pošiljk), ki so njega in Vida pl. Hallega privedle do preiskave. Med drugim zapro mariborskega poštnega mojstra.^^ Boltežar Polak je do 1570 mariborski poštni moj- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 171 ster.'' 16. decembra tega leta umre in že čez dva dni pišeta mestna veljaka Jakob pl. Gloiacher ter Kle- ment Welzer v Gradec, da je ta služba nezasedena. Zanjo je zaprosil krojač Andrej Stark, zato potrebu- jejo uradno potrditev. Novi poštni odpravnik se čez dva meseca opravičuje v prestolnico zaradi hudih obtožb, ki lete na njegovo delo. V ogovarjanju in sploh sovraštvu prednjači Polakov pastorek, ki ga je pokojni imel zelo rad.'" Najverjetneje je pastorek Boltežar Polak mlajši hitro obračunal s konkurentom Štarkom in prevzel vodstvo pošte. 1576 kupi vinograd v Počehovi pri Mariboru, kupoprodajna pogodba ga izrecno označuje kot poštnega odpravnika.'" Januar- ja naslednje leto sledi nova sprememba: ptujski in er- novški poštar dobita iz Gradca navodilo, naj se odslej Ivanu Novaku, novemu poštnemu upravniku v Mari- boru pošilja vsa pošta s tekači po vseh potih in sredst- vih.'" Ivan nato preda službo svojemu sinu (ali bratu) Karlu Novaku, kar je moč razbrati v zadolžnici nje- govega služabnika. Andrej Mengeš se 12. avgusta 1595 obveže, da bo vrnil 550 goldinarjev Elizabeti, ženi Volka Hallerja, prej vdovi po Karlu Novaku, po- štnem upravniku v Mariboru. Le-ta je za časa življe- nja prodal svojemu slugi hubo s pravico vinotoča za visoko vsoto in vračilo na daljše obdobje, v testamen- tu pa določil, da se dolg izplača soprogi." Ves ta čas ima postaja za vojaško pošto plačana dva konja z jezdnimi sli vred. To priča seznam postaj s številom konj ter stroški zanje iz 1580.'" Vsak konj z jezdecem stane tedaj deželo 8 gld mesečno. Seznam za 1595. leto navaja prav tako dva konja.'" Na sezna- mih so postaje ob vzhodnoštajerski liniji (Gradec, Wildon, Ernovž, Maribor, Ptuj, Varaždin, Lipa, Le- poglava /1595. namesto slednjih dveh že Krapina in Bistra/, Zagreb), katere primarni namen je bila pove- zava Gradca z varaždinskim krajiškim generalatom in Zagrebom. V 17. stoletju je za tukajšnjo pošto važen dogodek sredi 70-tih let. Sprva vodi upravo Johann Pereth (1672), nadomesti ga Ferdinand Hitzelberger (1678), pripadnik znane mariborske družine. Njegovi potomci upravljajo pošto slabih sto let."" Poglejmo še nekaj lokacij mariborske pošte. Naj- starejša karta Maribora z vpisanimi ulicami ter deli mesta ima označene ulice Postgasse, Kleine Postgasse in Alte Postgasse."' Rekonstrukcijska karta Maribo- ra za 1. 1789 omenja le Postgasse (vendar na drugi lo- kaciji) in Klein Postgässl."' Opredeliti moram, kje so te ulice dandanes. Naziv Postgasse sta v preteklosti nosili dve ulici — sprva današnja Vetrinjska (po karti za 1. 1789), nato današnja Jurčičeva (karta 1824). Kleine Postgasse (tudi Postgässl) je bila na mestu da- našnje športne blagovnice Trim in pasaže ob Jugo- banki. Alte Postgasse je danes kratek ulični prehod med Vetrinjsko in Svetozarevsko ulico, nosi ime Ob jarku. Že po izrazu lahko sklepamo, da je prvotna pošta delovala v uličici, ki dobi zato naziv Alte Post- gasse. Nato se presch v Vetrinjsko ul. (tam je bila hiša Hitzelbergerjev), pa v Jurčičevo ul., kjer ostane do prihoda železnice v Maribor, ko se pošta preseli na Numberški mestni sel, 16. stol. kolodvor. Ime ulice pa ostane nespremenjeno do za- četka XX. stol. Za zdaj še ne vem, kaj je botrovalo imenu Kleine Postgasse. ormož O poštni postojanki poznam iz 16. stoletja le tri sil- no skope vesti. Omenjeni seznam pošt iz 1580 je ne navaja. Naslednja tri leta (1581—1583) po Riedlu ta deluje."" Podatek ima določeno težo, saj je sklepati na prenos pošte med Ptujem in Varaždinom po stari, sicer daljši, prometnici, vendar glede na talni reUef laže prehodni čez Ormož (kasneje z vozom čez Zavrč). Razen jezdnih slov jo prenašajo tudi tekači. Prvi morajo razdaljo premagati brez zamenjav, teka- či pa se izmenjujejo v Ormožu. Vir — poročilo du- najskega dvornega poštnega mojstra Hansa Wolzog- na dunajski komori z dne 17. februarja 1583 govori o bednem življenju poštnih slov kot posledici neredne- ga plačevanja. Ormoški sel bo z drugimi vred kmalu povsem opustil službo, če se mu ne priskoči na po- moč."*. V letu 1595 se omenja jezdna pošta med Ma- riborom, Ptujem in Ormožem."" Redna pošta obra- tuje od konca 18. stoletja naprej."" slovenska bistrica Poštne postaje na štajersko-kranjski zvezi imajo nedvomno kontinuiteto predhodnic iz časov vojaških, 172 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 zvez. O slovenskobistriški poštni upravi so zbrani viri od 1583 naprej."' 10. oktobra obvešča vitez Janž Kisi neznanega gospoda v tem mestu o rešitvi zadeve z no- vim bistriškim poštarjem. Izraža razumevanje, zakaj so pošto zaupali Vincenciju Fortunatu, deželnemu zakupniku v okraju Celje. Zelo vesel je bil, da je lah- ko temu izkazal svoje prijateljstvo in podporo. Tako je v Gradcu uredil za Fortunata prenos bodoče beneš- ke pošte, saj ima njihovo jamstvo za dobro delo."" Vsekakor o nastavitvi odloča več uglednih osebno- sti na graškem dvoru. Kot tukajšnji poštni odpravnik je v registrski knjigi graške komore za 1. 1594 in 1595 zabeležen Franc Götlicher."" Jože K'oropec je o bistri- ških poštarjih 17. in 18. stoletja zbral lepo število po- datkov.*" Zanimiva je življenjska pot Ivana Andreja Zarta. Do 1. 1614 je javni notar in ugleden mestni taj- nik. Iz neznanih razlogov tedaj prevzame položaj rednega krvnega sodnika v Celju. Funkciji se 1628 odpove ter gre za bolje plačanega poštnega mojstra nazaj v Bistrico.*' slovenske konjice Zbrani dokumenti o konjiški pošti so desetletje mlajši od bistriških, kar pa ne pomeni kasnejše usta- novitve. Kranjski vicedom Ludvik Kamilo Schiarda prejme decembra 1594 dve pismi podobne vsebine. Prvo, napisano od komornega svetnika v Gradcu, mu veleva izplačati dolg dvome komore 225 gld. 33 kr. poštnemu odpravniku v Konjicah Danijelu Muhiču za plačilo poštnih storitev v preteklem leta.*' Drugo izpod peresa samega Muhiča pojasni vsebino prvega. Že več mesecev je v zaporu zaradi hudih dolgov, zato ne more osebno dvigniti denarja, pošilja opolnomo- čenca.*" Vsota dokazuje živahno poslovanje konjiške pošte. Ob vzpostavitvi redne linije Gradec — Ljubljana 1573 so se stanovi obeh dežel in nadvojvoda dogovo- rili o financiranju: vsaka dežela plačuje določen del poti na svojem ozemlju (Kranjska vso), vladar pa od- sek Gradec — Maribor. Linija je 1578 spremenjena v jezdno, 1588 gre z njo tudi pošta za Benetke.** Za do- sego le-te je moral Karel stanovom obljubiti privilegi- je: pravico do brezplačnega prenosa pošiljk. V času : nastanka obeh dokumentov je na vsaki pošti urejena : tudi izposoja potovalne kočije ter konj, kar pa ne | spada v privilegij. Morebiti ga imajo le posamezniki na dvoru in cerkveni dostojanstveniki. Škof Tomaž Hren popiše v svojem dnevniku potovanje s škofijs- ; kega posestva Gornji Grad v štajersko prestolnico; v Konjicah najame poštno kočijo.*" Mapa Konjice graškega fonda Pošta vsebuje le en dokument, točno sto let mlajši od obeh pisem v AS. 1694 je konjiški poštni mojster Karel Šolaj soudele- i žen z Ivanom Voglom v tožbi za rubež proti Hieroni- mu Preglu.*" „ PTUJ Ptuj je važna vojaška poštna postojanka od prvih zvez v hrvatske utrdbe naprej; njena vloga se poudar- ja ob spopadih v Slavoniji sredi 30. let 16. stoletja. 21. aprila 1537 kralj Ferdinand naroči dunajski komori uvedbo linije z Dunaja do zadnjih ordinarijev (pošt- nih postojank) na Štajerskem in v Slavoniji ter od tod do vrhovnega poveljnika Kacijanarja.*' 5. avgusta Del kane poštnih linij in postaj v nemškem cesarstvu, kana št. 42, Atlas Nouveau Guillama de L'isla, Amsterdam 1733. (NUK Ljubljana, PAM Maribor). KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 173 mora ptujski poštni odpravnik Sebastijan Fleischer j na Kacijanarjev ukaz nastaviti dva dodatna sla in urediti eno linijo do Križevcev, drugo izredno pa do Varaždina. Kontinuiteta postaje se obdrži, še pred or- | ganiziranjem Slavonske krajine se Ptuj redno pojav- lja v vojnih poročilih in »turških glasih«. 1577. dobi obvestilo o Ivanu Novaku ptujski poštni upravnik \ Andrej Muškon.** Tudi seznama pošt z navedenimi konji po svoje ilu- strirata status postojanke. Tu in v Varaždinu imajo po tri konje, vse druge po dva. Drugi seznam celo iz- recno zapoveduje, da morajo biti v Ptuju vsak čas osedlani in plačani trije konji. Iz 17. stoletja poglej- j mo dve posebnosti. Marca 1670 deluje »Ivan Peter Gussante, postmeister in Pettaw«, torej poštar itali- janskega porekla.*' Ob njegovem priimku še obrob- na rariteta: A. Klasinc navaja, da je bil v letu turške nevarnosti 1663 ptujski mestni sodnik (župan) Guf- fante.*" V nekem nedatiranem pismu opozarjajo šta- jerski deželni stanovi varaždinskega komandanta Žigo Friderika Trautmannsdorffa na glasove, da se je ptujski poštar povezal s hudičem.*' VRANSKO Kraj leži točno na pol poti med Celjem in Podpečjo (Lukovico), ki spada v vrsto najstarejših kranjskih pošt. Že iz tega razloga, pa tudi zaradi važne deželne mitnice ter bližine meje lahko sklepam na obstoj tu- kajšnje pošte bodisi v 60. ali v začetku 70. let 16. sto- letja. Zbranih dokumentov o njej ni vse do srede 17. stoletja. Najstarejši ima letnico 1655, vendar je le- to mlajši vir zanimivejši.*^ Takrat se v hiši Matjaža Plaperta, Vranskega tržana pojavijo vojaki in zganja- jo svojeglavosti. Na prvo mesto storjene škode, popi- sane na posebni specifikaciji postavlja razdejanje hle- va za poštne konje in odvzem poštnega inventarja (se- del itd.).*' Vranski poštni mojster Matjaž Plapert je zelo vztrajen v pravdanju za povračilo, mapa Vran- sko vsebuje na to temo še štiri pisma z njegovim pod- pisom. ZAVRČ 1 i Tudi Zavrč, majhen kraj južno od Ptuja ob cesti proti Varaždinu, ima zanimivo poštno zgodovino. Po tej prometnici vozi v drugi polovici 17. stoletja redni poštni voz med mestoma. Teren je gričevnat, zato predstavlja ta odsek kar precejšen napor za konje in naključne potnike. Vmesne poštne postaje namreč ni do 1676, ko jo iz dobronamernih razlogov ustanovijo deželni stanovi sami. Pravim sami, kar pomeni brez odobritve dunajskega dvornega poštnega mojstra (hkrati tudi avstrijskega generalnega dednega pošt- nega mojstra v eni osebi) Karla Jožefa grofa Paara. Bil je izključni nosilec poštnega privilegija v Avstriji in torej osebnost, ki odloča o vzpostavitvi vsake nove pošte, podrejen le cesarju. »Deželna« neodvisna poš- ta bi zanj pomenila konkurenco, zato še istega leta nastopi za njeno ukinitev, ne upošteva ugovora sta- nov, ti so po Paarovem mnenju vsekakor prekršili svoje kompetence. Cesar Leopold mu ugodi, neki seznam pošt iz 1691 te postojanke nima zajete.** Stanovi z izidom niso zadovoljni. Tako dolgo pri- tiskajo na cesarja, da ta čez leta spremeni odločitev in 1697 izda odlok o ponovni ustanovitvi pošte Zavrč. Korespondenca zadeve obsega kar šest pisem, najpo- membnejše je zadnje, v bistvu odločba cesarskega dvornega sveta. 11. decembra obvesti štajerskega de- želnega glavarja Georga Stubenberga, da smejo ne glede na poštni regal samostojno vzpostaviti završko pošto, če jo bo dežela sama plačevala in oskrbovala.** V prvi polovici 17. stoletja je obstajala tudi pošta v Šempetru, čeprav v Gradcu o njej ni posebnih doku- mentov.** Slovenska poštna historiografija še ni pog- nala trdnejših korenin. Zato je razveseljiva vsaka knjiga, razprava ali članek s to tematiko. Kot pose- ben problem se ob tem kaže pomanjkanje splošnega pregleda evropske ali vsaj srednjeevropske poštne zgodovine v našem jeziku. Temu podobna je po- manjkljiva založenost naših bibliotek s tujo strokov- no literaturo. OPOMBE 1. Nekaj del: Erhard Riedel: Österreichisehe Postgeschieh- te, Dunaj 1957; Taxis — Bordogna — Riedel: Geschichte der Freiherrn und Grafen Taxis; Aus Steiermarks Postge- schichte, v: Zeitschrift des Historischen Vereines für Steier- mark XLVII, 1954, Str. 17—32 (Riedel, ZHVSt XLVII). — 2. Fritz Ohmann: Die Anfänge des Postwesens und die Ta- xis, Leipzig 1909; Ludwig Kalmus: Weltgeschichte der Post, Dunaj 1937; nova spoznanja še v: Angelika Wiesflecker: Die »Oberösterreiehischen« Kammerraitbücher zu Inns- bruck 1493—1519, pogl. Nachrichtenwesen, Gradec 1987 (A. Wiesflecker, Kammerraitbücher). — 3. Velimir Sokol, Pregled postanka i razvoja organiziranog prijenosa vijesti u sjevernoj Hrvatskoj s posebnim osvrtom na područje grada Zagreba, v: PTT ARHIV 10, Beograd 1968, str. 84 (Sokol, PTT ARHIV 10). — 4. Riedel, ZHVSt, XLVII, str. 17. — 5. A. Wiesflecker, Kammerraitbücher, str. 74 op. 38. — 6. Prav tam, Dodatek, Tabela št. 2, izpiski dohodkov in izdat- kov iz uradnih knjig innsbruške komore za vlade Maksimili- jana. — .7 Splošen izraz za sle je »Boten« ah »Poten«. Maksimilijanov dvor zaposluje dve kategoriji slov: »ge- schworene Fussbote« je pešec, ki prenaša zaupljive doku- mente. »Einspännig« je jezdec, pripraven za daljše poti. V računskih knjigah so tabele s točnimi letnimi zaslužki, viso- kimi tudi do 150 gld. —8. Prav tam, str. 72. op. 16. —9. Vasko Simoniti, Sistem obveščanja pred turško nevarnostjo v 16. stoletju, v: Kronika 28, 1980, str. 93—99; številne raz- prave Velimira in Ljerke Sokol v časopisu PTT ARHIV, Be- ograd, št. 5, 1960, št. 7, 1961, št. 10, 1964, št. 14, 1968, št. 16, 1970 in št. 18, 1973/74; Andrej Hozjan, Oblike prenosa vesti in poštne komunikacije na slovenskem Štajerskem med leti 1500—1722, pogl. V: Poštne povezave z izključno vojaš- kim značajem, diplomsko delo, Filozofska fakuheta Uni- verze Edvarda Kardelja v Ljubljani, november 1987, tipko- pis, 100 str. (A. H., diplomsko delo). — 10. Prim, pismo kralja Ferdinanda: »Getreuen üben. Unser rat un vitzthumb in Sreör, Wolfgang grasswein, hat von uns in bevelch, die 174 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 post auf cilli und von dannen auf Jastrawitz, da unser kriegsfol jetzo das leger nemen wirdt, zelegen... Graz den VI tag aprilis anno etc. im XXV. An richter und rat zu Olli.», Sokol, PTT ARHIV 10, str. 92. — 11. O njegovih pogledih na pošto je pred leti nastala bogato dokumentirana študija: Velimir Sokol, Janez Vajkard Valvasor — prvi hro- ničar i historičar pošta kod nas, v: PTT ARHIV 1, Beograd 1958, str. 5—38, nadaljevano v št. 2, 1959 in št. 3, 1960. V pojasnilo: Valvasorjevi predniki izvirajo iz Bergama v S. Italiji, torej iz najožje soseščine prvotnega domovanja ro- dov Tasso (kasneje germaniziran v Taxis) in Belliboni (ali Bellidori), kasnejših Paarov. Tukajšnji ljudje so, kot kaže, imeli dobesedno v krvi nagnjenje in smisel za pošto. Kmalu postanejo Taxisi (kasnejši Thum — Taxisi) ter za njimi še Paari dve monopolni evropski poštni družini. —12. A. H., diplomsko delo, str. 54. —13. Prav tam, str. 25—28. —14. Arhiv Slovenije, Vicedomski arhiv za Kranjsko, fond Pošt- ne zadeve, škatla 253 in 254. — 15. Štajerski deželni arhiv, Gradec, Oddelek XIII: Gospodarstvo, pododdelek E: Pro- met, sektor 2: Pošta, fase. 203, 205 in 206, zajemajo čas od srede XVI. do XVIII. stoletja (Šda, fase...., mapa...). — 16. Na to opozarja Mira Ilijanič, Saobračajne i trgovačke veze izmedu Ptuja i Varaždina, v: Ptujski zbornik IV, Mari- bor 1975, str. 290 (Ilijanič, Ptujski zbornik IV). —17. Šda, fase. 203, mapa Celje, najstarejši vir iz leta 1656. —18. Ol- ga Kovačevič, Peter Ribnikar, Grada za istoriju pošta NR Slovenije, v: PTT ARHIV 8, Beograd 1962, str. 191—207 (Kovačevič — Ribnikar, Grada...). — 19. Riedel, ZHVSt, XLVII, str. 19. —20. Šda, fase. 205, mapa Maribor. —21. Prav tam. — 22. Radoslav Lopašič, Priloži za poviest Hrvatske XVI. i XVII. vieka iz štajerskoga zemaljskoga ar- hiva u Gradcu, v: Starine JAZU XIX, str. 27—28 (Lopašič, Starine XIX). —23. Šda, fase. 205, mapa Maribor. —24. Prav tam. — 25. Dr. Jože Mlinaric, Gradivo za zgodovino Maribora XII/79, Maribor 1986.-26. Šda, fase. 205, ma- pa Ptuj: »fVier erinern Euch, das Wier Hannsen Novakh jets die Verwaltung der Post zu Marpurg verkennet...«. — 27. Šda, fond mesta Maribor, škatla 5/22, našel dr. Mlina- ric. — 28. Ljerka Sokol, Organizacija prijenosa vijesti u Slavoniji od XVI. do kraja XVIII. stolječa, v: PTT ARHIV 16, Beograd 1970, str. 34—35 in op. 52. —29. Šda, fase. 205, mapa Ptuj. —30. Dr. Rudolf Puff, Marburg in Steiermark, seine Umgebung, Bewoliner und Geschichte, Gradec 1847, Str. 151. — 31. »Stadt Marburg, in Innerösterreich, Mar- burger Kreis, 1824, Bezirkmagistrat, karta francisc. kata- stra, original v PAM. — 32. Paul Schlosser, Marburg a.d. Drau. Eine historisch — topografische Rekonstruktion, v: Deutsehe Rundschau für Geographie 36/10, Gradec 1913— —14, str. 453—469. — 33. Riedl, ZHVSt, XLVII, str. 19. — 34. Karl Kral, Österreichische Post als Staatsinstitution unter besonderer Berücksichtigung der merkantilistischen Politik, Phil. Diss., Gradec 1967, str. 41—42: »... Der Postbote zu Trasskirchen sei armutshalber krank geworden und gestorben. Jene zu Canicha, Medeling und Fridau wol- len den Dienst ganz aufgeben, wenn man ihnen nicht zu Hil- fe komme...«. — 35. Jože Curk, O cestnem prometu na slovenskem Štajerskem v 17. stoletju, v: Kronika 34, 1986, št. 1—2, str. 13 (Curk). —36. Krisdna Šamperl Purg, Or- moška pošta ob koncu 18. in v 19. stoletju, v: Ormož skozi stoletja III, Ormož 1988, str. 175—185. — 37. Šda, fase. 203, mapa Bistrica. —38. Prav tam. —39. Jože Koropec, Svet okoli Slovenske Bistrice do 1. 1700, v: Zbornik ob 750- -letnici občine Slovenska Bistrica, str. 113.-40. Prav tam, str. 148. —41. Janko Orožen, Zgodovina Celja 111: Novo- veško Celje, Celje 1930, str. 10. — 42. Kovačevič — Ribni- kar, Grada... — 43. Prav tam. — 44. Prav tam. — 44. Prav tam. — 45. Peter von Radies, Die K.K. Post in Krain und ihre Geschichtliche Entwickelung, Ljubljana 1896, str. 27. — 46. Šda, fase. 203, mapa Konjice. — 47. Riedel, ZHVSt, XLVII, str. 21 in dalje. —48. Pismo pod op. 26 je namreč naslovljeno takole: »An Andre Muschon Posst Ver- walter zu Pettau, in simili Philippen Seugenwein Posst Ver- walter zu Ernhausen...«. V njem so torej imenovani kar trije poštarji. — 49. Lopašič, Starine XIX, str. 76. — 50. Anton Klasinc, Haloze v boju za staro pravdo, v: Ptujski zbornik IV, str. 44. Ker gre nedvomno za isto osebo (ali so- rodnika), seje eden od zgodovinarjev zmotil. —51. Ilijanič, Ptujski zbornik IV, str. 290. — 52. Šda, fase. 203, mapa Vransko. — 53. Šda, fase. 203, mapa Vransko. Verjetno so bili to najemniki — dragonci iz regimenta Testa Piccolomi- ni, ki so že nekaj mesecev bili nastanjeni na tem območju, glej Helfried Valentinitsch, Die Meuterei der kaiserlichen Söldner in Kärnten und Steiermark 1656, Dunaj 1975, po- glavje Vdor upornikov na Štajersko 7.—12. IX. 1656. — 54. Riedel, ZHVSt, XLVII, str. 24-26. - 55. Šda, fase. 206, mapa Zavrč: »Und höchstgedachte Khäys: Mays: p{er- sönlich, op. A.H.) hierüber g'dgist (gnedigist) resoluirt ha- ben, das so khann auf den Sauritsch durch Sye Ein Ehrs. Landtshafft aigenmächtig, mithin ungebürlich, und dero al- lein zueständig hochen Posst-Regale zuwüder neu unterlegte Posst also baldt wüderumb aufgehoben...«. — 56. Curk, n.d., Str. 9. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 1751 BLAŽ KUMERDEJ BRANKO SLANOVIC | V letošnjem letu je minilo 250 let, odkar je bil rojen Blaž Kumerdej, veliki Blejec, šolnik in filolog. Bilje med prvimi Slovenci, ki so želeli obravnavati svoj ma- terin jezik z izhodišča izrazite prerodne miselnosti. V njegovi zapuščini ne bomo našli veliko natisnjenega, tohko bolj pa je obsežna rokopisna zapuščina. Za marsikaterega teh rokopisov je nepopisna škoda, da ; ni bil tiskan, saj so med njimi dela z izrazito prerodno ] vsebino, ki bi bila tako dostopna širši javnosti in bi , bila tako tudi mnogo bolj odmevna. Vendar so bili ti j rokopisi, ki jih je hranil po Kumerdejevi smrti Žiga ' Zois (zlasti predgovori in slovarsko gradivo), po- ¦ membno gradivo za študij jezikoslovja Valentinu ; Vodniku, Jerneju Kopitarju in drugim slovenskim je- i zikoslovcem takratnega časa. j Namen tega zapisa ni pisati podrobno o delih Blaža , Kumerdeja, kajti to bi bilo preobširno, pač pa napi- i sati nekaj o izvoru njegovega rodu, o prednikih, o ; rojstvu, trpljenju in smrti njegove družine in njega samega. Vendar, preden preidemo na to, je kljub vse- ; mu potrebno predstaviti Blaža Kumerdeja vsaj z ne- j kaj stavki, kot ga predstavlja slovenska literarna zgo- I dovina, ki ga uvršča na častno mesto v zgodovini slo- ' venskega preroda kljub temu, da mu pripisuje neka- tere negativne lastnosti pri delu. Ne navaja pa vzro- kov za to, ki so, seveda, obstajali. Nihče se pač ni po- glabljal v to, čeprav bi bilo potrebno osvetliti tudi te j vzroke. Prav tu pa dela Blažu Kumerdeju zgodovina \ krivico, saj je dolžnost zgodovine odkrivati tudi vzro- j ke za neko zgodovinsko trditev. Ker niti do danes ni ! poskušal nihče popraviti te krivice, bomo poskušali to storiti v tem zapisu, poleg tega pa ga iztrgati poza- bi, v katero ga je prav ta zgodovina pahnila po njego- vi smrti s svojim kulturnim molkom. Ob predstavitvi Blaža Kumerdeja kot slovenskega preroditelja bi bilo potrebno omeniti njegov »domo- ^ ljubni načrt« in v zvezi s tem osvetliti njegovo častno mesto v slovenskem prerodu. ' Okoli 1. 1771 je Blaž Kumerdej končal svoje študije \ na Dunaju in postal »doktor svobodnih umetnosti in filozofije«. Ostal je v prestolnici, kjer je poučeval na viteški akademiji za vzgojo diplomatov v Orientu. Tu je videl tudi prve uspehe nove dunajske normalke. Opazil je splošno zanimanje za šolstvo v vseh avstrij- skih deželah. Takrat Je bil Kumerdej prvi Slovenec s \ točnim načrtom, kako spremeniti v novi »nemški« ' šoli na Kranjskem Jezikovno prakso v korist slovens- ¦ čini. Tako Je Kumerdej izdelal na Dunaju na pomlad 1. 1773 »domoljubni načrt, kako bi se dalo kranjsko ^ prebivalstvo najuspešneje poučevati v pisanju in či- ¦ tanju«. Kljub temu, da Kumerdej ni hotel odpraviti iz, osnovne šole nemščino, so bile ostale točke »domo- ' ljubnega načrta«, s katerimi je želel pridobiti vlado, j prav nezaslišana novost. Te točke so bile: prirediti slovenski abecednik; pos- loveniti šolske knjige oziroma sestaviti in izdati nove, slovenske izdaje. Slovenci naj se učijo tudi v šoli pisa- ti in citati v slovenskem jeziku. Vlada naj »spravi do- mački jezik v sklad s hrvaščino, dalmatinščino in dru- gimi sorodnimi jeziki, kajti naloga nove šole na Kranjskem bi morala biti, da bi se naučili kmetje po- leg materinščine tudi nemščine in nekaterih (sloven- ščini) najsorodnejših narečij, npr. hrvaščine, dalma- tinščine in poljščine.« Taka je bila prva slovenska prerodna manifestacija, naslovljena naravnost na vlado in je opozarjala na obstoj nove, slovenske mi- selnosti. S tem so bili prisiljeni tudi mnogi Slovenci k presoji o važnosti vsebine prerodnega programa. Ku- merdeju je njegov načrt pripomogel, da je postal rav- natelj normalke, ki jo je odprl jeseni 1. 1775. Takrat je na Kranjskem že tudi obstajala šolska komisija, katere član Je bil tudi sam. Uspeh »načrta« Je bil že v tem, da je bil problem aktualiziran. Res, da ni bil uspeh že kar popoln, vendar pa Je vlada vsaj za začetek upoštevala tisto o slovenskih šolskih knjigah, kar iz- pričuje nalog, ki gaje izdala vlada 26. maja 1. 1776 in določa poslovenjenje novega šolskega reda, za preva- jalca pa določa Blaža Kumerdeja. S tem je torej pred več kot 200 leti takratna avstrijska cesarska vlada potrdila uvedbo slovenščine v slovenskih šolah na Kranjskem. Komu gre zasluga za to, seveda ni vpraš- ljivo. Vsekakor segajo v ta čas prvi resni začetki znanstvenega delovanja na področju slovenskega je- zikoslovja, pri čemer ima Blaž Kumerdej vsekakor svoj vplivni delež. Če poskusimo opredeliti njegovo častno mesto v zgodovini slovenskega preroda, tedaj moramo vedeti, da mu zgodovina poleg zgoraj navedenih zaslug priz- nava tudi naslednje: pospeševal je prerod z organiza- cijo prve prerodne družbe in z usmeritvijo obnovljene »akademije operozov«, prvi Je opozarjal na komuni- ciranje z drugimi Slovani; prizadeval sije za ustalitev literarnega jezika in pravopisa na naprednejši osnovi, kot Je bila tista njegovega predhodnika o. Marka Pohlina. Bil je spreten oblikovalec prerodnih manife- stacij, kije v svoji okolici najmanj 20 let širil prerod- no zanimanje. Nesporno so to pomembna dejstva, ki predstavlja- jo življenjsko delo Blaža Kumerdeja v času njegovega literarnega snovanja. Vsekakor so našteta dejstva premočna, če jih vzporedimo z nekaterimi očitki lite- rarne zgodovine, kot so zaostalost filološke metode, pomanjkanje smotrne prerodne borbe v času službovanja v domovini in prešibek čut za čistost ma- terinega jezika in doslednost pravopisa. Iz vsega povedanega sledi, da je bil Blaž Kumerdej prvi Slovenec, kije zaoral v ledino slovenskega šolst- va na Kranjskem, s tem pa tudi slovenskega jezika, ki 176! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 mu je poskušal dati na osnovi svojih filoloških študij ustaljeno literarno in pravopisno podobo. Očitki lite- rarne zgodovine ne bi smeli zasenčiti vrednosti dela velikega Blejca! Ali pa so prav ti očitki krivi, da so slovenski literarni zgodovinarji dopustili, daje skoraj povsem utonil v pozabo? Poskusimo osvetliti Blaža Kumerdeja kot človeka, saj tega ni storil do danes nihče. Res je, da o tem ve- mo zelo malo, skoraj nič. Njegova dela namreč ne povedo ničesar o tem, torej je bilo potrebno poiskati prvo sled in nadaljevati po njej. Izsledki o njegovem življenju so logični sklepi, kijih potrjujejo hstine, ko- Ukor so mi bile na voljo. Začnimo torej z rojstvom. Blaž Kumerdej je bil ro- jen v Zagoricah (Auriz) na Bledu, pri »Skfejbletu«. oziroma pri »Skfujbletu« na poznejši hišni številki 28. Hišne številke so pričeh vpisovati v krstne knjige v blejski župniji šele s 1. oktobrom 1. 1770. To je raz- vidno tudi iz samih krstnih knjig tistega časa. Sicer so njegovi rojstni podatki naslednji: Ex Auriz — tu ro- jen 27. januarja 1. 1738, po polnoči in prav tam krš- čen, očetu Mihaelu Cumerdej in ženi Mariji zakonski sin Blasius, ki sem ga krstil (ob navzočnosti) Joanne Soklič, Margarete Ferjanke, jaz (krščen po meni) Ni- colao(us) Josepho(us) Killer, župnik(-u). To so pre- verjeni podatki iz krstne knjige blejske župnije v Nad- škofijskem arhivu v Ljubljani (krstna knjiga župnije sv. Martina na Bledu od II. februarja 1730 do vključ- no 30. decembra 1. 1740). Zakaj navajam te podatke tako natančno? V Slo- venskem biografskem leksikonu so namreč ti podatki naslednji: Kumerdej Blaž, šolnik, filolog in prosveti- telj, r. 27. febr. 1738 v Zagorici pri Bledu. To je na strani 583. Slov. biogr. leksikona. Predvsem ni bil ro- jen v februarju, temveč v januarju. Druga napaka je »... v Zagorici pri Bledu«. Ime »Auriz« v krstni knji- gi je ime naselja Zagorice in ne Zagorica, kot sledi iz leksikonske navedbe. Razen tega Zagorice niso pri Bledu, ampak na Bledu, saj sestavljajo skupno z dru- gimi naselji Bled, ki sicer sam za sebe kot naselje ne obstaja in je torej skupno ime za naselja Zagorice, -, Želeče, Mlino z Zazerom, Grad, Rečica, Zaka. Iz te- ga torej sledi, da je bil Blaž Kumerdej rojen 27. ja- nuarja 1738 v Zagoricah na Bledu. Če si ogledamo nekoliko zgodovino rojstne hiše Blaža Kumerdeja in rodov, ki so v njej živeli, smo na- vezani spet na že omenjene arhivske vire krstnih in mrHških knjig blejske župnije pa tudi na ustna (ro- dovna) izročila. Starost rojstne hiše, nekdanja številka Zagorice 28, danes Zagoriška 18, je težko ugotovljiva, kajti taka, kot je danes, gotovo ni bila pred tremi stoletji in več, kajti rod Skubletov ali Skebletov se pojavlja že v naj- starejših krstnih knjigah iz 1. 1670 in se konča o. 1. 1805. Prvotna stavba je bila vsekakor nižja in je bila dodelana verjetno že po odhodu B. Kumerdeja z Ble- da. Zadnja popravila oziroma predelave so bile o. 1. 1940 in to delno notranjost, predvsem sobe nad ku- hinjo in zunanja vrata. Danes je to v pritličju zidana, nadstropna stavba z lesenim gankom zgoraj. Na do- bo baroka nas spominjajo okenski okviri iz zelenega kamna, mreže na njih pa na 2. pol. 19. stoletja. Dvo- riščna fasada ima zamik. Vhod ima polkrožen portal iz zelenega kamna in ni dekorativno obdelan. Morda spada v 19. stoletje. Okna na dvoriščni strani so prav tako iz zelenega kamna. Na cestni fasadi je v niši fres- ka »Marijinega kronanja«, ki je sHkana v layerski tradiciji. Z gospodarskim poslopjem sestavlja hiša s treh strani zaprto dvorišče, ki ga delno zapira še s četrte strani zid ob cesti, tako da vodi s ceste na dvori- šče odprt prehod, dovolj širok za kmečki vprežni voz (»lojtrnek«) ah za manjši kamion. Stavba je kmečka domačija, ki pa, žal, izgublja svoj status po smrti zadnjega gospodarja-kmeta Franca Medje, ki je umrl 29. 9. 1981. Baje je bila v hiši nekaj časa tudi blejska šola. Ohranjena je bila celo šolska klop, ki pa so jo, žal, uničili. Če naj napišemo še nekaj besed o rodovih na tej domačiji, moram zapisati, da so podatki sicer nepo- polni, vendar kolikor so mi bih na voljo, so točni in bodo dobro služili temu, da bomo dobili vsaj imena gospodarjev in s tem tudi izvor domačega »hišnega« Iz krstne knjige župnije Bled 1730—1740: vpis Blaža Kumerde- ja 27. 1. 1738. (Nadškofijski arhiv v Ljubljani, matice). KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 177 Kumerdejeva domačija v Zagori- cah na Bledu. imena, ki je ostalo vse do danes: pri Skbietu. Gospo- darji so se ukvarjali s kmetijstvom, tako tudi tisti, ki je gospodaril v času rojstva B. Kumerdeja, to je, v le- tu 1738. Ta gospodar je bil Matija Skuble, ki je umrl 18. februarja leta 1755. Pri tem moram pripomniti, da so krstivci (duhovniki) pisah v krstnih knjigah ta priimek na dva načina, in sicer nekateri Skwble, drugi pa Skeble. Dejstvo pa je, da so bili to ljudje istega ro- du. Matijo je nasledil kot gospodar njegov sin, čigar imena pa ne vemo. Znano pa je, da je bil to zadnji go- spodar s priimkom Skuble. Moških potomcev torej ni zapustil, zato se je priženil na domačijo Andrej Med- ja iz Srednje vasi v Bohinju. Poročil se je z Ano Sku- ble o. 1805. To je torej letnica, ko se je spremenil priimek pri hiši, ko je prišel prvi s priimkom Medja, ki se je obdržal do danes. Kljub temu pa je ostal priimek prej- šnjih gospodarjev še do danes kot »hišno« ime »Skble«. Kot izpričujejo že omenjene krstne knjige, se je rodil Andreju Medji in Ani roj. Skuble prvoroje- nec Jožef 18. marca 1807, vendar je umrl, star eno le- to in pol. Tako je nasledil Andreja Medjo kot gospo- darjasi«, oziroma Jožefov brat Anton, ki je bil rojen 0. 1. 1815, temu je sledili/« Tomaž, roj. 1. 1852, umrl 1. 1936, njemu pas/« Jožef, roj. 20. marca 1887 (sko- raj do dneva točno, po 80. letih, kakor prvi, na tej domačiji rojeni Medja tudi z imenom Jožef), umrl pa je 1. novembra 1968. Njemu je sledil sin Franc, roj. 11. avgusta 1919, kije umrl 29. septembra 1981. Z njim je umrl tudi zadnji Medja na »Skbletovi« doma- čiji, ki je še kmetoval. Edini in zadnji moški potomec je sin pokojnega Franc Medje, Jožef, ki pa se ne uk- varja s kmetijstvom. Lastnik domačije je Franceva vdova. Mara, rojena Cuznar, ki se po moževi smrti tudi ni več ukvarjala s kmetijstvom zaradi bolehnosti. Ker sta s pokojnim možem zgradila v bližini novo hi- šo, se je preselila z njim tja, sicer pa stanuje na doma- čiji pri »Skbietu« tuja stranka. Toliko torej o rojstni hiši Blaža Kumerdeja in o njeni zgodovini. Kakih drugih virov o tem pa, žal ni. O prednikih Blaža Kumerdeja in o izvoru rodu Ku- merdejev je podrobneje obdelano v razlagi k rodovni- ku Kumerdejev in v samem rodovniku, zato o tem ne bom pisal tu. Blaž je bil tretjerojeni otrok Mihaela in Marije Ku- merdej. Poleg njega so bili še prvorojeni Jernej, drugi je bil Janez, četrta pa sestra Elizabeta. Prva šola, ki jo je obiskoval Blaž, je bila gotovo blejska šola na ta- kratni »Proštiji«. Na tem mestu je danes hotel »Vila Bled«, pred tem pa je zgradil knez Windischgrätz ; dvorec, poznejši »Suvobor«, nekdanjo letno reziden- co Karadordevičev, ki je bil pozneje porušen in tam { zgrajen omenjeni hotel »Vila Bled«. | O tej predjožefinski šoli piše Franc Gornik v svoji knjigi »Bled v fevdalni dobi« na strani 156, pri čemer navaja med viri arhiv blejske župnije v ljubljanskem škofijskem arhivu. Sicer pa piše Gornik v istem delu na strani 155, da je obstajala na Bledu cerkvena šola že kmalu po letu 1400. Tu navaja Gornik kot vir ljubljanski škofijski arhiv fase. 14. Tako je torej ho- dil Blaž Kumerdej 2 km daleč iz Zagoric na »Prošti- jo« nabirat prvo šolsko učenost. Kot je razvidno iz že omenjenih Gornikovih virov, je bila blejska šola zelo uspešna. Ni pa znano, koHko časa je to šolo obisko- val Blaž Kumerdej. Vemo le, daje študiral v Ljublja- ni o. 1750 do 1757, torej od svojega 12. do 19. leta, gimnazijo. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kdo je mladega Blaža vzpodbujal in mu omogočil študije v Ljubljani in na- to na Dunaju. Ker je bila blejska šola cerkvena, je go- tovo kdo izmed blejskih duhovnikov opazil Blaževo nadarjenost. Morda je bil to otoški kaplan Gliha, pri katerem so že po Kumerdejevem odhodu v Ljubljano stanovali nekateri dijaki, kot omenja Gornik v svoji 178 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 knjigi na strani 156. Ni preveč prepričljivo, da bi oče Mihael razpolagal s tolikimi finančnimi sredstvi, da bi mogel poleg preživljanja še treh otrok študirati še Blaža. Sicer pa vemo, da je Blaž študiral tudi bogos- lovje in je kar razumljivo, da ga je pri študiju podpi- rala duhovščina, ki je pravzaprav takrat edina poma- gala fantom preprostih družin do boljšega kosa kru- ha. Tako je Blaž nadaljeval s študiji, in sicer od 1. 1757 do 1759 ali 1760 filozofijo in vsaj v letih 1761 do 1762 teologijo. Šolanje je nadaljeval na Dunaju, kjer se je vpisal na pravo 1. 1767. Po končanih študijih, to je bilo ok. 1771, je postal doktor svobodnih umetnosti in filozofije in je ostal na Dunaju kot predavatelj na orientalni akademiji. Vendar so Kumerdeja že zelo zgodaj prevzela raz- svetljenska gesla, sicer pa je že tudi sam »želel obrav- navati materin jezik«. To se je dogajalo, ko mu je bi- lo 24 let, vsekakor pa pred sprejemom prvih redov v ljubljanskem bogoslovju, to je, pred 10. aprilom 1. 1762. (Vse navedbe o Kumerdejevem šolanju, razen osnovnošolskih, so iz Slov. biograf, leksikona na strani 583, kjer je Kumerdej obravnavan.) Po končanih študijah na Dunaju je, kot smo že omenili, predložil avstrijski cesarski vladi »domo- ljubni načrt« na pomlad 1. 1773. Že oktobra v istem letu ga je imenovala cesarica Marija Terezija zaradi njegove gorečnosti za kranjsko osnovno šolstvo za ravnatelja ljubljanske normalke, vendar je še ostal nekaj časa na Dunaju, kjer si je ogledal tamkajšnjo normalko. V Ljubljano se je vrnil isto leto, to je v no- vembru 1. 1773. Kot vemo, je Blaž Kumerdej odšel z Bleda v Ljub- ljano, ko je bil star 12 let, torej 1. 1750. Ker ni nihče zapisal, kje je Blaž stanoval v času šolanja v Ljublja- ni, poskusimo razrešiti to uganko s pomočjo tega, kar nam je znano iz arhivskih Hstin ter krstnih in mrli- ških knjig. Ob prelistavanju mrhških knjig v arhivu župnije sv. Petra v Ljubljani, v Nadškofijskem arhi- vu v Ljubljani sem naletel na zaznamek, da je pri Bla- žu Kumerdeju umrla 7. oktobra 1. 1773 Barbara Ku- merdej. Ker pa v rodovniku Kumerdejev od najsta- rejših podatkov v krstnih knjigah do tega datuma ni nobene Barbare, je edina možnost, day'e bila to Bla- Ževa teta, vdova po njegovem stricu Jerneju, ki je bil rojen 1. 1691 na Mlinem na Bledu. Ker je bila brez otrok in je verjetno ovdovela že okrog 1. 1750, se je najbrž odločila, da bo skrbela za svojega nečaka, Blaža, pa se je morda zato tudi odselila v Ljubljano. Možno je tudi to, da je bila sama iz premožne družine, preden se je poročila z Blaževim stricem Jer- nejem. Seveda, tudi ni izključeno, da je živela s po- kojnim možem v Ljubljani že pred prihodom njenega nečaka Blaža v ljubljanske šole. Verjetno se je Blaž stalno zadrževal pri teti Barbari med počitnicami, tu- di v času svojega dunajskega šolanja, in je na Bled za- hajal bolj poredko. Pri vsem tem pa obstaja tudi možnost, da je bival ob prihodu v Ljubljano pri za- koncih (stricu in teti) Jerneju in Barbari Kumerdej in sta ga razen duhovščine morda podpirala tudi ta dva. Vsekakor ni izključeno, da je teta Barbara svojih 23 let skrbela za Blaža Kumerdeja, torej do svoje smrti 1. 1773. V tem letu se je Blaž tudi za stalno vrnil v Ljub- ljano kot ravnatelj prve ljubljanske normalke. Ob svoji smrti je bila teta Barbara stara 70 let. Znano je tudi, da je bil stric barona Žige Zoisa, Josef Sigis- mund Kappus, zelo naklonjen Blažu Kumerdeju in mu je omogočil študij na Dunaju. Kot že rečeno, ne bomo podrobno opisovali njego- vega delovanja v Ljubljani in v Celju, pa spet v Ljub- ljani. O njegovem literarnem delu je kar dosti zapisa- nega v literarni zgodovini, če izvzamemo njegove ro- kopise, ki jih hrani NUK v Ljubljani. Namen tega zapisa je v nadaljevanju, kot je že tudi omenjeno v začetku, predstaviti Blaža Kumerdeja kot zrelega človeka, zakonskega tovariša, očeta. S tem pa se začenja tudi tragika njegove nadaljnje življenjske poti in njenega konca. Ob smrti tete Barbare je bil Blaž v 36. letu. Izgubil je pravzaprav edinega sorodni- ka in gospodinjo. Tako je taval osamljen okrog in se hranil deloma v gostilnah, zelo verjetno pa tudi pri baronu Žigi Zoisu, mecenu in pozneje osrednji oseb- nosti slovenskega preroda, kjer si je stalno izposo- jeval knjige iz njegove knjižnice in bil pozneje, vsaj 1. 1784, tudi baronov »amanuensis« z letno plačo 100 goldinarjev. Znano je, da je bil oče Žige Zoisa v Ljubljano pri- seljeni Italijan, ki si je s sijajno trgovsko kariero pri- dobil precejšnje premoženje. Bogastvo mu je tudi omogočilo, da si je kupil plemiški, baronski naslov, ki ga je podedoval tudi sin Žiga. Zelo verjetno je, da so bih pri Zoisovih dokaj pogosti gostje tudi drugi, v Ljubljano priseljeni Italijani, zlasti trgovci. Med temi je bil, seveda, tudi trgovec de Garzoni s svojo druži- no. Kot je razvidno iz dostavka de pred priimkom Garzoni, je moral biti trgovec precej premožen, saj je najbrž prišel do plemiškega naslova enako kakor oče Žige Zoisa, z denarjem. Kot že omenjeno, je bil Blaž Kumerdej stalni gost pri baronu Žigi Zoisu. Slednji je gotovo predstavil de Garzonijem svojega prijatelja Kumerdeja. Tako je Blaž spoznal de Garzonijeve in tudi eno izmed hčera, Marijo Ano, s katero se je po- ročil, star blizu 39 let, pred 1. 1777. Kdaj se je točno poročil, ni znano, vendar pa je bila njegova žena, Marija Ana, ob rojstvu prvega njunega otroka, Jožefa Vincenca, ki se je rodil 1. 1777, dokaj mlada, saj je mogla imeti največ 20 let. Rojena je bila namreč leta 1757, računano po podatkih o njeni starosti ob smrti (35 let) v mrliški knjigi župnije sv. Petra v Ljubljani iz 1. 1792 (v Nadškofijskem arhivu v Ljub- ljani). S poroko si je Kumerdej vsekakor želel ustvari- ti urejeno družinsko življenje. Vendar vse kaže, da je pričel doživljati svojo tragedijo kot človek prav sku- paj s svojo ženo, ki mu je rodila v prvih sedmih letih in pol šestero otrok. Kaj se je torej dogajalo? Omenili smo že, da je bil prvi njun otrok sin Vin- cenc Jožef, ki je bil rojen 1. 1777. Vendar mu je bilo usojeno živeti le tri leta. Bil je izmed šestero otrok edini moški potomec. Še ko je bil deček živ, je bila ro- jena prva izmed dekhc, Marija Ana Antonija, ki pa je tudi umrla, in sicer /. 1782, stara komaj 2 leti in pol. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 179 ; Tretja je bila /. 1780 rojena Ana Sabina; dve leti poz- : neje, /. 1782 pa Marija Ana. Peti otrok je bila prav ta- j ko deklica, /. 1783 rojena Carolina, ki je umrla stara sedem dni manj kot eno leto, v L 1784. Približno čez tri mesece po Carolinini smrti, v začetku 1. 1785, je bil j rojen zadnji izmed otrok, tudi deklica. Maria Eme- rentia na. Res je, da sem mogel ugotoviti s pomočjo krstnih j in mrliških knjig župnije sv. Petra in župnije sv. Ni- \ kolaja v Ljubljani (vse v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani), smrtne podatke le za troje otrok (Jožefa : Vincenca, Marijo Ano Antonijo in Carolino), med- tem ko za ostale tri (Ano Sabino, Marijo Ano in Ma- j rijo Emerentiano) razen krstnih podatkov nisem mo- j gel najti nobenih drugih. Dopustna je možnost, da so \ ti podatki iz kakršnihkoli razlogov izostali in niso bili i vpisani, ali pa so bila mesta, kjer so bili vpisani, ne- ; čitljiva in zabrisana, saj je takih mest v teh knjigah I kar dosti. Upravičeno pa trdim, da so tudi te tri dekU- i ce umrle v zgodnji otroški dobi. K temu me navajaj dejstvo, da se pri vseh treh ponavljata imeni Marija in \ Ana, razen pri Carolini. Dokaj pogost pojav v krst- j nih knjigah tiste dobe je namreč, da so novorojenčki »podedovali« ime svojega, pred njim umrlega brata ' oziroma sestre. To pa se vsekakor kaže tudi pri dekli- cah Blaža Kumerdeja. Da tudi zadnji, Mariji Eme- rentiani, ni prizanesla smrt v zgodnji otroški dobi, bi se dalo sklepati tudi po tem, da bi bila ta stara ob smrti Blaža Kumerdeja v 1. 1805 dvajset let in bi ver- jetno vsaj s ploščo oskrbela očetov grob, če bi živela, j Sicer je rod Blaža Kumerdeja dejansko ugasnil že s : smrtjo prvorojenega Jožefa Vincenca. Težko je reči kaj o vzrokih, zaradi katerih so za- koncema Kumerdej umirali otroci. Morda so bile to kake nalezljive ali vročinske bolezni, podhranjenost, morda tuberkuloza. To so bile takrat najpogostejše bolezni, ki so se končavale s smrtjo. Sedaj pa samo predvsem človeško pomislimo, kako sta doživljala starša smrt vseh šestero otrok in to v prvih sedmih le- tih in pol zakona. Ali niso bili to nečloveško težki ' udarci, ko sta doživljala ne le smrt svojih malih ; otrok, ki sta jih ljubila, ampak tudi rušenje svoje dru- žine, ki je nikakor nista mogla ustvariti? Morda Blaž , Kumerdej ni na zunaj kazal pred ljudmi svoje hude prizadetosti, vendar ni dvoma, da ga je to razjedalo. Vendar se je držal vsaj na zunaj, morda mu je pri tem nekoliko pomagala krepka gorenjska narava. Vseka- kor pa je bilo dosti huje z Marijo Ano, ki je bila i predvsem ženska in kot mati sorazmerno mlada in po naravi manj odporna in bolj občutljiva. Vprašljivo : je, kakšno je bilo njeno zdravstveno stanje ob času poroke oziroma ob rojstvu prvorojenca. Morda so se že takrat pojavljale prikrite kali takrat neozdravljive : tuberkuloze, ki so s smrtjo vsakega izmed otrok ved- \ no bolj razjedale njeno zdravje. Blaž se je znašel tako \ še pred novo tragedijo. Gledal je, kako se je lotevala \ bolezen njegove žene. j Tako je prišlo leto 1786, ko je bil Kumerdej preme- i ščen v Celje, kjer je opravljal isto službo kot v Ljub- i Ijani. Najverjetneje sta bila zakonca Kumerdej takrat : že brez otrok. Ni znano, katere okohščine so nareko- ' vale, da so poslali v Celje prav njega. Morda je sam \ zaprosil za to po nasvetu kakega zdravnika, da bi se \ tam oboleli ženi popravilo zdravje? Tja sta vsekakor \ odpotovala oba, saj ni verjetno, da bi Blaž pustil svo- I jo bolno ženo v Ljubljani. ; V času svojega celjskega službovanja je vphval s i svojo prerodno miselnostjo na nekatere jezikoslovce, ki so bili dosegljivi v celjskem okrožju. Poskusil je na novo zaživeti v novem okolju. Zagrizel se je v svoje filološko delo. V Celju je končal prvi del slovenskega ! slovarja in začel pisati tretji del slovnice, za katero je napisal nov, obširen predgovor 19. januarja 1791, s j prav borbeno prerodno vsebino, kjer med drugim ; izraža tudi izredno občutje za zgodovino. Že ti skopi podatki kažejo, da seje Kumerdej zares spet spoprijel z delom, v katerem je iskal tudi sicer uteho svoji bole- \ čini. I Leta 1792 je bil premeščen nazaj v Ljubljano, zelo ; verjetno na lastno željo. Žal, šestletno bivanje v Celju ; ni prineslo Mariji Ani izboljšanja. Bolezen se je bliža- i la višku. Udarcem, ki jih ji je prizadejalo življenje se v bolezni izmučeno telo ni moglo več upirati. V boju s smrtjo je omagalo 7. oktobra 1792. Kot vzrok smrti navaja že omenjena mrliška knjiga župnije sv. Petra v ¦ Ljubljani »Hektig« (jetika). Tak je bil torej konec 15-letnega zakona Blaža Kumerdeja. Koliko je trpel ob smrti svoje žene, si moremo le težko predstavljati. Izgubil je še zadnje bitje, ki ga je ljubil, ki mu je bilo edino najbližje. Življenje mu ni pustilo ničesar razen dela in hudih j udarcev. Kljub njihovi teži seje poskusil spet zagristi ; v delo. Po svojih močeh mu je pri filološkem delu po- ; magai A. T. Linhart, nekaj pa tudi Žiga Zois. Toda le i tri leta po smrti Marije Ane, leta 1795, je prizadejal slovenski prerod hud udarec. Umrl je A. T. Linhart. Tako je izgubil Kumerdej svojega edinega najožjega sodelavca in prijatelja razen Zoisa, ki pa je bil že ne- kaj časa priklenjen na invalidski voziček in na prvo nadstropje svoje palače. Znova se je znašel v življe- \ nju sam in osamljen, bolan. Spomini in prestano trpljenje so se oglašah vedno močneje, tragedija nje- govega življenja je počasi prehajala v agonijo. Po letu 1798 ni več dokončaval svojih filoloških del, pa tudi tiska svojih »Vadenj«, ki so izšla vsaj še dvakrat, ni nadziral več. Vse, kar je še zmogel, je bilo prevajanje uradnih razglasov. Med zadnjimi, ki ga je prevedel Kumerdej, je bil patent proti »vuherniji« z dne 2. de- cembra leta 1803. Bolezen se je oglašala vedno močneje, krepko sta i jo spremljah samota in osamelost, saj ni imel nikogar i svojih več, izguba družine in 13-letno vdovstvo sta j vedno bolj izničevala smisel življenja, ne več mlade- \ mu, bolnemu Blažu. Nekoč zdravo in krepko telo ve-1 likega Blejca je hiralo, življenje je počasi ugašalo na , smrtni postelji v sobici hiše Marienplatz 11 (Marijin , trg), last sedlarja Fr. Weinharta. PisaU so leto 1805, j 10. marca, ko je v prvem dihu prihajajoče pomladi i ugasnilo življenje v izmučenem telesu Blaža Kumer- deja. Kot vzrok smrti navaja mrliški list iz arhiva fran- 180 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 Cerkev sv. Krištofa v Ljubljani. Na tamkajšnjem pokopališču je bil pokopan Blaž Kumerdej. čiškanske župnije »Bauchwassersucht« (trebušna vo- denica). Pokopali so ga 12. marca 1805 na pokopališ- ču pri sv. Krištofu. Ne vemo, koliko je bilo pogreb- cev, vendar pa da misliti dejstvo, da je objavil upošte- vani časopis »Allgemeine Literaturzeitung« v Jeni ne- krolog kranjskega šolnika. Ni pa znano, kdo je bil ta- ko vpliven, da je uspel z objavo v tem uglednem časo- pisu. Morda pa je užival Blaž Kumerdej ob smrti večji ugled v tujini, kakor doma, četudi je živel in delal za svoje rojake, za svoj in njihov slovenski jezik! Zakaj ta kulturna pozabljivost? Komu pri nas je bil napoti še mrtvi Blaž Kumerdej? Ah ga je resnično sprejela v svoje nedrje brez tožbe le njegova, kranjska zemlja, ki jo je tako neizmerno ljubil? In kakšen je konec? Stoletje in pol je bilo dano Blažu Kumerdeju počivati na pokopaUšču pri sv. Kri- štofu v Ljubljani. Vendar po tem »večnem« počitku je bil moten njegov »večni« mir. Tako kot mnogih drugih grobove so preorali tudi njegovega. Nekate- rim, med njimi A. T. Linhartu so, še pravočasno umaknili nagrobnik na »Navje«. Njegov veliki prija- telj in najožji zadnji sodelavec s filološkega področja, Blaž Kumerdej, pa nima ne na Navju, ne kje drugje nobene plošče, ne obeležja. Tudi groba ni več. Edini skupni spomenik vsem na pokopališču bi mogla biti cerkvica sv. Krištofa, vendar je bila napoti gradnji »Gospodarskega razstavišča« tudi ta in je morala pa- sti. Bil je to čas, ko so ravnaU s kulturnimi vrednota- mi naše preteklosti kot s smetmi. Sicer pa, kdo bi se spominjal človeka, čigar kosti so trohnele že poldru- go stoletje pozabljene, kot je bilo pozabljeno njegovo delo, o katerem nam pove nekaj slovenska literarna zgodovina, ki je zanimiva le za to stroko. Vendar pa ostaja dejstvo, daje bil Blaž Kumerdej do danes največji in najbolj zaslužen Blejec, saj je bil prvi Slovenec, kije uporabil svoje filološko znanje za razvoj slovenskega literarnega jezika. Vemo, da na- rod brez jezika shira in izgine. Vprašajmo se torej: ah Blaž Kumerdej za svoje delo pred 2(X) leti, za lepoto slovenskega jezika zares zasluži, da so ga pozabih, ni važno, aH namerno, aH po naključju, aH se prav nič ne zavedamo lepote tega našega jezika, ki je sposoben izražati prav tako najgloblja čustva, kot drugi, sve- tovni jeziki, ki jim je torej enakovreden? Spomnimo se samo Prešerna in Cankarja, da o drugih ne govori- mo. AH ste kdaj pomislili, dragi Slovenci, da sta se z deli Blaža Kumerdeja, po njegovih naslednikih opla- jala jezikovno tudi Cankar in Prešeren in tako naprej vsi do danes? Ali bodo res nanj spominjala samo še njegova, v glavnem rokopisna dela v NUK-u v Ljub- ljani, dokler jih ne bo popolnoma pokril prah poza- be? Čas, v katerem živimo, nas siH, da se spomnimo Blaža Kumerdeja in nanj nikoli več ne pozabimo, kajti spomin nanj je del zgodovine slovenskega jezika in slovenskega naroda, zato ta spomin ne sme umreti, sicer ne bo več slovenske zgodovine in ne naroda. o RODOVNIKU BLAŽA KUMERDEJA IN NJEGOVIH PREDNIKOV IZ RIBNEGA ŠT. 14, »PRI PRIMOŽ« Prvi Kumerdej iz Ribnega, ki je omenjen s točnim datumom v krstni knjigi blejske župnije, je Andreas (Andrej) in to 31. avgusta 1670. Njegovi vrstniki, verjetno bratje Georg (Jurij), Mihael, Bart- holomeus (Jernej), so najbrž sinovi brata Tomaža Kumerdeja, ki mu pa ne vemo imena. Tomaž Kumer- dej, ki je v krstnih knjigah omenjen le kot oče sina Jožefa, je pač najstarejši znani Kumerdej, ki pa ni bil gospodar na št. 14, pač pa je bil to verjetno njegov neznani brat oziroma Andrejev, Jurijev, Mihaelov in Jernejev oče. Letnice rojstva zadnjih treh so preraču- nane iz starosti na dan njihove smrti, kajti krstne knjige datirajo šele od 1. januarja 1670 dalje. Prav ta- ko je tudi domnevna rojstna letnica najstarejšega znanega Kumerdeja, Tomaža (okoli L 1655) glede na rojstvo njegovega prvorojenca Jožefa. Vse kaže, da kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 181 je rod Tomaža Kumerdeja ugasnil s smrtjo njegovih vnukov oziroma otrok sina Jožefa. Gospodar na št. 14 je bil verjetno Tomažev, nam nezneni brat, lei ga je nasledil sin Andrej, roj. 31. av- gusta 1670, njega pa sin Primož, roj. 26. maja 1694. Ker v nadaljevanju rodovnika ni zaslediti še kakega Primoža, saj je verjetno obdržalo domače ime »Pri Primož«, po Andrejevem sinu. Kaže, da Primož ni imel niti bratov, niti potomcev. Tako ga je nasledil sin Georga (Jurija) Kumerdeja, roj. 1668, Joannes (Janez), roj. 19. junija 1706. S tem je postal torej Ju- rij, oziroma njegov sin Janez Kumerdej, četrtorojeni zakonski otrok (sicer prvorojeni sin) oziroma petoro- jeni (prvi otrok je bila nezakonska hči Marija!) začet- nik še danes obstoječe veje Kumerdejevega rodu na hišni številki 14, v Ribnem, ali sedaj Savska 41 isto tam. Tako vsaj kažejo iz blejskih krstnih in mrliških knjig dosegljivi podatki. Janeza Kumerdeja je nasledil izmed njegovih 15 otrok, četrtorojeni sin Anton, rojen 11. januarja 1739. Temu je rodila žena sedmero otrok. Ko se jima je rodil drugi otrok, Mihael, 25. septembra 1772, je v krstno knjigo prvič vpisana št. 14, Ribno. Tako je prav ta podatek napotek, ki nas pripelje, če sledimo rodu Kumerdejev nazaj, do naslednika Andrejevega sina Primoža, Jurijevega sina Janeza. Seveda pa ne vemo zakaj se je to zgodilo. Vzrokov je lahko več: bolezen s smrtnim izidom, ah pa kaka druga nesreča, ah pa je Primož ostal brez potomcev, kar je še najbolj verjetno. Antona Kumerdeja je nasledil tretjerojeni sin Jožef, roj. 12. marca 1774. Žena mu je rodila sedme- ro otrok; šesta in sedma sta bih dekhci z istim ime- nom Marija. To kaže na to, da je starejša umrla pred rojstvom mlajše, kar je možno sklepati tudi iz rojst- nih podatkov obeh. Jožefa je nasledil drugorojeni otrok oziroma prvorojeni sin Tomaž, rojen 7. no- vembra 1806. Za njim je bil gospodar sin Valentin, rojen 7. januarja 1840. Njega je nasledil 5/«, prav ta- ko Valentin, rojen 24. julija 1878. Njegov sin, sedanji gospodar, prav tako Valentin, je bil rojen 4. februar- ja 1924. Slednji ima še brata Jožeta, ki je rojen 20. aprila 1926, ki živi sicer z družino (ženo, hčerko in si- nom) v Ljubljani, sicer ima pa hišo na Koritnem, in sestro Francko, rojeno 1. 1927, poročeno Kajdiž, ki živi na MUnem na Bledu. Sedanji gospodar Valentin ima tudi sina Rada, rojenega 30. junija 1958, in štiri hčerke; izmed teh si je Helena, poročena Prešern zgradila z možem hišo na mestu, kjer je stala prvotna hiša, Ribno št. 14, ki je pogorela ob požaru 1. 1900, ko je požar uničil še štiri sosednje hiše. Sedanja do- mačija Kumerdejvih stoji namreč cca 15 metrov stran od pogorele in je nasledila prvotno številko stare hiše, Ribno št. 14, oziroma sedaj Ribno, Savska št. 41. S tem je končana razlaga o izvoru in nadaljevanju da- nes živečega rodu Kumerdejev v Ribnem. Vendar pa moramo pripomniti še to, da se je mlajši brat Janeza Kumerdeja oziroma najmlajši sin Jurija Kumerdeja, Anton, rojen 12. junija 1713, odsehl od doma, si ustvaril svojo družino in imel dve hčerki: starejšo A/ar/yo in mlajšo Elizabeto; slednja pa je bila rojena šele po očetovi smrti, 16. novembra 1736. An- ton je namreč umrl 28. septembra 1736, star komaj 23 let. Zakaj je umrl tako mlad, ni znano. Morda je bila vzrok bolezen, ki ji je podlegel, morda je padel na bo- jišču kot vojak, ah ga je doletela smrt kako drugače. Iz iste veje, vendar poznejše, se ie gospodarju An- tonu Kumerdeju (rojen 1739) rodil poleg naslednika Jožefa tudi 5/77 Nikolaj, rojen 6. decembra 1778. Tudi ta se je odsehl od doma in si osnoval svojo družino, vendar kaže, da se mu je rodila samo hči Marija, ki pa je umrla 8. julija 1829, stara komaj 4 leta in pol. Tako sta ostala Jurijev sin Anton in Jožefov sin Ni- kolaj brez moških potomcev in v tej smeri nadaljeva- ni rod je usahnil. Tretji od četverice bratov, Mihael Kumerdej, ki je bil rojen okoli 1. 1660, se je, kakor vse kaže, odsehl od doma in si ustvaril svojo družino. O tem pa je zna- no le to, da je imel hčerko Uršulo, ki je bila rojena 11. oktobra 1682. Zatem pa se izgubi o njem vsaka sled. Tako ostane izmed četverice bratov, pravzparav po starosto drugi med njimi, 1. 1663 rojeni Bart(h)olo- meus (Jernej) Kumerdej, ki pa ni ostal v Ribnem, temveč se je odselil na Mlino na Bledu, kjer si je os- noval družino. Žena Marija mu je rodila troje otrok, ki so bili vsi rojeni na Mlinem. To so bili: prvoroje- nec, sin Mihael, rojen 22. septembra 1688, pozneje oče Blaža Kumerdeja, sin Bartolomeus (Jernej), ro- jen 3. avguta 1691 in hči Agnes (Neža), rojena 23. ja- nuarja 1698. Verjetno družina ni bila pretirano boga- ta, zato je bilo treba s trebuhom za kruhom, seveda je bil na vrsti prvorojeni Mihael. Kot je razvidno iz po- datkov, je morala biti njegova mladost precej trda, saj se je ženil šele, ko je imel že skoraj štirideset let. Verjetno prej ni imel sredstev, ki bi mu omogočila preživljati družino. Morda si jih je pridobil z ženitvi- jo? Vsekakor je pristal v Zagoricah na Bledu, kjer kaže, da sta se ustahla z ženo Marijo v hiši s takratno hišno številko28 (Zagorice 28), danes Zagoriš- ka št. 18, kjer so bih rojeni njuni štirje otroci. To so bili: prvorojeni sin Bartolomeus (Jernej), rojen 15. avgusta 1728, drugi je bil prav tako sin, Joannes (Ja- nez), rojen 28. maja 1732, tretji, tudi sin Blasius (Blaž), rojen 27. januarja 1738 in hči Elizabeta, roje- na 19. novembra 1740. V času, ko so se rodili Mihae- lu Kumerdeju ti štirje otroci, je bil v tej hiši, Auriz št. 28, gospodar Ma?//'ö Sk(u)ble, kije umrl 18. februar- ja 1755. —Otem, kaj se je zgodilo z družino M/Ttaeto Kumerdeja, je možno ugotoviti le to, da je on sam umrl 16. novembra 1763, starejšega sina Jerneja je še možno zaslediti 9. maja 1782 kot krstnega botra sose- dovemu otroku v Zagoricah. Kaj se je zgodilo s si- nom Janezom in s hčerko Elizabeto, pa ni znano. Verjetno so ti trije otroci Mihaela Kumerdeja ostali brez potomstva. Tako kaže, da je le sin Blaž osnoval družino. Od Mihaelove družine je zaslediti še njegovo ženo, oziroma mater Blaža Kumerdeja, Marijo Ku- merdej, ki je umrla prav tako v Zagoricah, vendar na št. Auriz 6, sedaj Grič št. 7, kjer so lastniki danes Je- 182! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 rodovnik KUMERDEJEVIH -pri primož (ribno št. u) šetovi, oziroma Karel Ješe. Marija Kumerdej Je umrla 29. aprila 1785, stara 78 let. Po teh podatkih je bila rojena okoli 1. 1707. Kakor smemo domnevami, si je Mihael Kumerdej le toliko opomogel, da si je mogel privoščiti šolanje svojega sina Blaža v ljubljanskih šolah. Ali pa so mu pomagali drugi, morda duhovščina? Zelo možna je tudi ta domneva, saj vemo, da je hodil Blaž na ljub- ljansko bogoslovje. Kakorkoh že, Blaž je bil edini, ki je nadaljeval svoj rod, vendar ne na Bledu, pač pa v Ljubljani, kjer je živel in deloval. Tam se je poročil z Marijo Ano de Garzoni, ko mu je bilo blizu 39 ali 40 let, Mariji Ani pa okoh 18 ah največ 19 let. Tako se je rodilo Blažu Kumerdeju in njegovi ženiA/an- JiAni, rojeni cfe Garzoni, v letih 1777 do 1785 šestero otrok, in sicer sin Jožef Vincenc, rojen 5. aprila 1777, hči Marija Ana Antonija, rojena 13. junija 1779, hči Ana Sabina, rojena 26. oktobra 1780, hči Marija Ana, rojena 8. Julija 1. 1782, hči Carolina, rojena 29. oktobra 1783, hči Marija Emerentiana, rojena 18. Ja- nuarja 1785. Vsi otroci so bili rojeni v Ljubljani. Kolikor je bilo možno dognati po podatkih iz mrhških knjig župnije i sv. Nikolaja v Ljubljani in župnije sv. Petra, prav ta- ko v Ljubljani (oboje v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani), od 1. 1777 do 1. 1805, sta nmria Jožef Vin- cenc 14. maja 1780, star 3 leta in 1 mesec in hči Mari- ja Ana Antonija 1. januarja 1782, stara 2 leti in 6 me- secev, oba na območju župnije sv. Nikolaja. Hči Ca- rolina pa je umrla 22. oktobra 1784, stara komaj 1 le- to; na območju župnije sv. Petra. Vsekakor fi/az/Tm- merdej po smrti sina Jožefa Vincenca ni imel moških potomcev, kako pa je bilo s hčerami Ano Sabino, Marijo Ano in Marijo Emerentiano, je pa težko ugo- toviti, kajti v arhivskih knjiga je marsikaj zaradi po- škodovanosti (zabrisanosti) popolnoma nečitljivo. Vsekakor pa upravičeno domnevamo, da so tudi ostale tri hčere umrle v zgodnjem otroštvu in ni ver- jetno, da je katera med njimi odrasla in se poročila; sicer pa bi tudi v tem primeru rod Blaža Kumerdeja ugasnil. Zelo dvomljivo je, da bi preživele svojo bol- no mater. Marija Ana Kumerdej, rojena de Garzoni, Je namreč bolehala zajetiko in Ji podlegla 7. oktobra 1792 v Ljubljani, na območju župnije sv. Petra, stara komaj 35 let. Blaž Kumerdej je po vseh teh izgubah, ki so ga, ra- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 183 zumljivo, težko prizadele, zbolel in po skoraj 13-let- nem vdovstvu in večletnem bolehanju, podlegel tre- bušni vodenici 10. marca 1. 1805 v hiši Marienplatz 11 (pozneje Marijin trg), na območju frančiškanske župnije. Da so pomrle tudi hčere Sabina m Mari- ja Ana ter Marija Emerentiana, govori dejstvo, da po smrti Blaža Kumerdeja njegov grob ni imel niti ploš- če, ne spomenika, kar bi bilo pa skoraj neverjetno, saj bi bila ob njegovi smrti njegova najmlajša hčiMa- rija Emerentiana stara 20 let in bi mogla skrbeti za grob svojega očeta. Tako pač ni bilo več nikogar nje- govih najbližjih. Bled pa je bil daleč, če je še sploh kdo živel izmed bratov ali pa sestra, Ribno je bilo so- rodstveno še bolj oddaljeno. Kaže, da so pozabih nanj tudi kulturniki tistega časa, razen, verjetno, ba- rona Žige Zoisa, ki pa ga je bolezen priklepala na nje- govo hišo v Ljubljani, pa še tam se je mogel gibati le s pomočjo invaUdskega vozička, ki ga je konstruiral sam. Kljub temu pa je postavil svojemu pokojnemu sodelavcu svojevrsten spomenik s tem, da je ohranil kar precejšen del rokopisne zapuščine s področja filo- logije. Za Zoisom je to zapuščino varoval Franc Sera- fin Metelko, sedaj pa jo hrani Narodna in univerzitet- na knjižnica (NUK) v Ljubljani. Kot je razvidno iz mrliške knjige župnije sv. Petra v Ljubljani, je umrla pri Blažu Kumerdeju 7. oktobra t 1773 Barbara Kumerdej, verjetno teta (morda vdova j po Blaževem stricu Jerneju), stara 70 let. Zelo verjet- j no je, da mu je gospodinjila, zaradi česar se tudi ni j ženil, doler je živela. Po njeni smrti pa je najbrž le \ uvidel, da je potrebna v gospodinjstvu ženska roka in j se je tako pri skoraj že 40 letih oženil. Drugega mu tu- ! di ni kazalo, saj v njegovi bližini ni bilo več nikogar j izmed Kumerdej e vih. j Opomba: V rodovniku je pri nekaterih imenih opu- j ščen čas smrti. Kot je bilo opomnjeno že v tekstu, so ! nekatera mesta v teh starih krstnih in mrliških knji- j gah povsem zbledela, razmazana in zato nečitljiva, j kar je tudi glavni vzrok, da teh podatkov ni bilo mo- goče najti. Sicer pa se temu ni čuditi, če vemo, da so najstarejše teh knjig stare 300 let. Seveda je podobno tudi z novejšimi med njimi. Manj možno je, vendar i dopustno, da teh podatkov ni bilo iz nam neznanih i razlogov. — Letnice, pred katerimi je kratica o. (oko- j li), so preračunane po času smrti določene osebe in i 184 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 oznaki starosti ob času smrti. To velja predvsem za rojstne letnice prvih, v rodovniku zapisanih Kumer- dejev, ki so bili vsekakor rojeni pred obstojem najsta- rejše krstne knjige v blejski župniji, torej pred 1. ja- nuarjem 1670. Prva mrliška knjiga iste župnije pa je datirana z letnico 1701. Ribno je spadalo takrat s so- sednjimi vasmi vred pod blejsko župnijo vse do 3. fe- bruarja 1789. Po tem datumu postane Ribno s so- sednjimi vasmi samostojna lokalija do 16. avgusta 1812, nato je spadala ponovno pod blejsko župnijo do leta 1903, ko je postalo Ribno z okoliškimi vasmi samostojna župnija. Hišne številke so začeli vpisovati v te knjige 1. oktobra 1770, torej sto let po obstoju najstarejše krstne knjige v blejski župniji. OPOMBE Avtor je uporabljal naslednje vire in literaturo: 1. Krstne knjige župnije Bled od 1. januarja 1760 in mrliške knjige župnije Bled od leta 1701 ; krstna knjiga lokalije Ribno od 3. marca 1789 do 16. avgusta 1812; krstne knjige župnije Sv. Nikolaja v Ljubljani od 1777 do 1782 in mrliške knjige žup- nije Sv. Nikolaja v Ljubljani od 1777 do 1805; krstne knjige župnije Sv. Petra v Ljubljani od 1783 do 1785 in mdiške knjige župnije Sv. Petra v Ljubljani od 1783 do 1805, vse v Nadškofijskem arhivu Ljubljana. — Mrliška knjiga župnije Marijinega Oznanjenja v Ljubljani od 1803 od 1825, arhiv Župnije Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. — 2. Zgodo- vinski arhiv Ljubljana, fototeka. —3. Janko Šlebinger: Al- bum slovenskih književnikov, Ljubljana. — 4. Franc Gor- nik: Bled v fevdalni dobi. Bled 1967. — 5. Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda, tretji del, novi vek. Družba Sv. Mohorja, Celovec 1910. —6. France Kidrič: Prešernov album, Ljubljana 1950; Zgodovina slovenskega slovstva, 2. snopič, Ljubljana 1931, 3. snopič. Ljubljana 1932, 4. sno- ^ pič, Ljubljana 1935; Zoisova korespondenca (1808—1809), i Ljubljana 1939. —7. Petri-Emanuel Samostz: Fremdwoer- terbuch, 13. predelana in dopolnjena, izdaja, Leipzig. —8. Slovenski biografski leksikon od Abraham do Lužar, geslo Kumerdej Blaž, stran 583, Ljubljana 1925—1932. O Blažu Kumerdeju je zadnjič pisal v Kroniki sredi 70. let Etbin Boje (Začetni razvoj osnovnega šolstva na Sloven- skem: Ob 200-letnici terezijanskih šol. Kronika 22, 1974, i str. 179—189). Op. ur. i IZ ŽIVLJENJA MALIH GRAŠCAKOV COPOV V OBDOBJU 1748—1848 BORIS GOLEC V hribovski vasi Podkum, prej Št. Jurij pod Ku- mom, stoji na južni strani hribčka z župnijsko cerkvi- jo sv. Jurija Čopova kmečka domačija. Zunanji vi- dez izpred dvesto let'je ohranila le velika enonad- stropna hiša, nekdanji dvorec Podšentjur; na kmetiji živijo potomci graščakov Čopov, spomin na fevdalni značaj Čopovine pa je med Kumljanci domala zble- del. Doslej je pisal o dvorcu Vinko Möderndorfer v Slovenski vasi na Dolenjskem^ ter o lastnikih Majda Smole v Graščinah na nekdanjem Kranjskem.' Mö- derndorfer je vse preveč zaupal skromnemu ljudske- mu izročilu, ga nekritično povezal z dostopnimi pisa- nimi viri in ustvaril o preteklosti Podšentjurja in Čo- pove rodbine patetično podobo, ki v marsičem ne ustreza resnici. V Krajevnem leksikonu Dravske ba- novine" naletimo o dvorcu zgolj na nekaj izročila, Krajevni leksikon Slovenije* pa navaja tudi Mödern- dorferjeve napačne podatke. Namen pričujočega se- stavka je popraviti dosedanje zmote, predvsem pa os- vetliti gospodarski in družbeni položaj ter nasploh način življenja rodbine graščakov-kmetov Čopov v zadnjih sto letih do zemljiške odveze, ko so se Čopi postopoma povsem pokmetiU in pognali v krajih pod Kumom trdne korenine. DVOREC PODŠENTJUR Dvorcu je dala imel lega pod cerkvijo sv. Jurija in je prvič omenjen s slovenskim imenom Pod Sent Jur- ja(e)m konec 17. stoletja pri Valvasorju." V kranjski deželni deski se je uradno imenoval Hof St. Jörgen,^ iz dokumentov pa so znane še druge oblike imena, kot St. Georgen, St. Irgen, St. Irgenhof ali St. Jör- genhof 7 Tudi ljudsko poimenovanje je bilo različno. Tako je v šentjurijski mrliški matici vpisana leta 1791 smrt Čopovega otroka u grado,^ slovensko pisana okhcna knjiga pa govori med letom 1815 in 1845 tri- krat o šentjurski grašini in dvakrat o grašinaku Čo- pu." Ustaljenega imena dvorec v tem času bržkone sploh ni imel, saj najdemo v uradnem seznamu kranjskih graščin iz leta 1854 dve imeni — Sveti Jur in PodšentjurZa slednje, ki je še najbližje Valvasor- jevemu poimenovanju, se je odločila tudi Majda Smole.^^ Do danes se je med Kumljanci ohranil neja- sen spomin na nekdanje gra5Č;>z5/:o poslopje, sicer pa je vsa starejša imena dvorca povsem zasenčilo Čopo- vo rodbinsko ime.^' Kdo in kdaj je dvorec zgradil, ni znano. Od približ- no leta 1400 lahko po doslej znanih srednjeveških vi- rih zasledujemo le toponim Št. Jurij pod Kumom (S. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 185 Jörgen, Sand Jorgen, Sannd Jorgen)," dvorec pa ni nikoli omenjen. Po navedbah Majde Smole sega naj- starejši podatek o Podšentjurju v leto 1495, ko naj bi Friderik Rainer izročil Podšentjur Jakobu pl. Gallu v zameno za Dragomelj ob Pšati. Notico o zamenjavi je našla v seznamu starih listin graščinskega arhiva Dol pri Ljubljani.'" Toda dolska knjiga listin govori o posesti St. Jörgenberg^^ in ker v poznejših virih ne najdemo za Podšentjur nikoli imena s pripono -berg, temveč -hof, je zgornja trditev zelo vprašljiva. St. Ge- orgenberg se je namreč imenovala že v Valvasorjevi dobi opuščena graščina Šentjurjeva gora. Njeni prvi znani lastniki sredi 16. stoletja so bih povrhu še Galli pl. Gallensteini, rodbina, iz katere je izhajal tudi Ja- kob pl. Gall.'* Tako se Podšentjur javlja šele leta 1659, ko ga je od Franca Krištofa Frankoviča kupil Franc Al- breht baron Kheysell. Kupcu je bil dvorec pri ro- ki, saj je posedoval bližnja gradova Bogenšperk in Črni potok, a ob Kheysellovi smrti leta 1672 Pod- šentjur med njegovo zapuščino ni naveden. Vrzel za- polnjuje Valvasor, ki pravi, da so bih lastniki Ber- nard pl. Gall, poznejši stotnik na Otočcu, Jurij Sig- frid baron Apfaltrer in od leta 1686 Ernest Zupan- čič. Slednji je kupil Podšentjur od Apfaltrerja in isto leto prodal svojo graščino Mala Loka pri Treb- njem. Od kdaj je bil dvorec v rokah Marije Ehzabete baronice Rosetti, ne vemo. Leta 1715 ga je prodala bližnjemu završkemu graščaku Juriju Maksimilijanu baronu Valvasorju, v čigar lasti sta bila Zavrh in Podšentjur še čez dve leti ob njegovi smrti. Naslednja znana lastnica dvorca je bila Marija Terezija Merhe- rič, imenovana Fabjanič, od katere sta ga leta 1748 kupila Janez Jožef in Marija Konstancija Čop." Pro- dajalka, ki je živela v Ljubljani, Podšentjurju ni po- svečala posebne pozornosti, zato je bila tudi kupnina nizka." Zakonca Čop pa nameravata na kupljeni posesti resno gospodariti in se prav kmalu presehta iz Ljub- ljane v svoj podeželski dvorec. Po ženini smrti leta 1760 postane lastnik Janez Jožef Čop sam," ki je tu- di prvi vpisan v novo nastalo kranjsko deželno desko, in umre leta 1781. Po poravnavi med dediči postane leta 1789 lastnik dvorca in posesti sin Jožef Čop 1. Ta ju leta 1815 izroči Jožefu II., leta 1844 pa ju prevza- me Jožef III., zadnji kmet-graščak. Leta 1880 izroči že okrnjeno Čopovino sinu Jožefu IVPosest je na- to leta 1898 prepisana iz deželne deske v zemljiško knjigo okrajnega sodišča Radeče. Jožefu IV. sledi le- ta 1912 kot lastnik sin Alojzij, temu pa 1936 vdova Marija, ki izroči Čopovino leta 1956 sedanjemu go- spodarju Juriju Čopu.^' V letih nemške okupacije, ko je bilo Kumljansko vključeno v izselitveni pas, je Čopova družina živela v Zagorju ob Savi, kmetijo pa je obdelovala priseljena tirolska družina.^^ Prvo obsežnejšo poročilo o Podšentjurju najdemo v Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske. Poleg že na- vedenih imen lastnikov Valvasor nima povedati česa posebnega. Takole pravi: »Ta grad, ki se kranjsko imenuje Pod Sent Jurjam, stoji na Spodnjem Kranjskem, šest milj od Ljubljane. Čeprav stoji viso- ko v gorah, ima dovolj rodovitnega polja, travnikov, sadovnjakov in lepe gozdove. Prav nad gradom stoji na majhnem prijetnem hribčku cerkev sv. Jurija, kije dala gradu tudi ime. V bližini je visoka gora, kranjs- ko imenovana Kum, ki daleč naokoli razkazuje na svojem temenu postavljeni cerkvi sv. Neže in sv. Još- ta in kamor vsako leto vodijo velika romanja. « Malo- pomembnost Podšentjurja med kranjskimi gradovi je očitna. Bakrorez z nemškim imenom S. Georgen in slovenskim Pod Sent Jurjem prikazuje skromno eno- nadstropno stavbo z gospodarskim poslopjem ob po- ti k šentjurijski cerkvi .^^ Valvasorjeva upodobitev potrjuje izročilo, ki pra- vi, da je prvotni dvorec vzhodni del Čopove hiše, za- hodni pa da je bil dozidan leta 1794, kot priča prepro- sto vrezljana letnica na tramu v hiši. V podpritUčju starejšega dela sta bila dva kletna prostora, v pritUčju veža, večja shramba, črna kuhinja in t.i. špehkamra, v nadstropju pa dve spalnici.^* Tako razporeditev Podšentjur v Valvazorjevem času. 186 KRONIKA časopis za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 prostorov (kuhinja, shramba, dve sobi, vinska klet) izpričuje tudi Čopov zapuščinski inventar iz leta 1781.'" Trinajst let pozneje so bili prizidani še klet, dve sobi v pribličju in dve v nadstropju. Dozidava za- hodnega dela je vidna zlasti na podstrešju, grajenem iz različno tesanih hrastovih brun. V prvotnem dvor- cu naj bi podzemna špehkamra, kamor si prišel iz veže, po izročilu služila za zaporo upornih podlož- nikov. Pozneje so prostor uporabljali za drvarnico, pravili pa so mu še vedno špehkamra, kar je v teh kra- jih nasploh izraz za zapor.'" Od gospodarskih poslopij je na Valvasorjevem ba- krorezu upodobljen le manjši hlev, v zapuščinskem inventarju Marije Konstancije Čop iz leta 1760 je omenjena pristava," inventar Janeza Jožefa pa nava- ja leta 1781 poleg prej omenjenih prostorov v dvorcu še žitno kaščo in hleve.'" Po franciscejski katastrski mapi iz leta 1825 je obsegala Čopova domačija veliko zidano hišo, imenovano dvorec, dva večja lesena hle- va, skedenj, lopo in nekoliko odmaknjen kozolec. V primerjavi s skromnimi, pretežno lesenimi kmečkimi domovi, je bila Čopova hiša resnično graščina, velika pa so bila tudi gospodarska poslopja.'" Dvorec je do- bil ob prvem oštevilčenju hiš leta 1771 popisno števil- ko 47, od preštevilčenja leta 1820 pa nosi vse do dana- šnjih dni številko 1."° Le krajevno ime se je medtem dvakrat spremenilo. Sprva se je kraj imenoval Št. Ju- rij pod Kumom, nato Sv. Jurij pod Kumom in po zadnji vojni Podkum."^ Ob dejstvu, da Podšentjur ni bil nikoli kakšno po- membnejše središče zemljiških gospodov, je tudi ljudsko izročilo o preteklosti in podobi dvorca na moč skromno. Po izročilu je stal prvotni grad na gri- ču, ki je kakšnih dvesto metrov oddaljen od Čopove domačije in nosi ledinsko ime Grac. Poslopje naj bi bilo namenjeno za stanovanje valptov in zaporo kme- tov. Po eni inačici so uporabiU njegove ruševine pri prezidavi šentjurijske cerkve, po drugi pa so zvoziU kamenje v štiri kilometre oddaljene Rtiče za gradnjo podružnične cerkve sv. Brikcija, ki nosi letnico 1756. Domačini se spominjajo, da so bih ostanki zidovja na Gracu vidni še po zadnji vojni, a danes je svet obrasel z rušo in gozdom."' O domnevnem starem gradu v vi- rih ni sledu. Ne omenja ga niti Valvasor niti ne najde- mo vrisanega zidovja v franciscejski katastrski mapi. Zanesljivo je le, da je na Gracu nekdaj stala zidana stavba, njenega namena pa ni več moč ugotoviti. Zrno resnice utegne biti tudi v pripovedi o valptih, saj so nekateri zemljiški gospodje pred Čopi posedovali druge pomembnejše posesti in niso stalno živeU na Kumljanskem. V Podšentjurju so tako gospodarili njihovi oskrbniki ali zakupniki. Povsem zgrešene pa so trditve Vinka Möderndorferja,"" da so Čopi sprva živeli v starem gradu in upravljali posest šentjurijske cerkve. Spomin na graščake Čope je zaradi njihovega vse bolj kmečkega načina življenja zelo nejasen in skromen. Izročilo pozna le neko grofico Čopovo, ki naj bi kupila današnjo Čopovino, njeni sinovi pa naj bi se poženili po okolici in razširili rodbinsko ime."* Sicer pa je zavest o nekdanjem fevdalnem značaju rodbine med današnjimi Čopi domala izginila. Le v šali jih sosedje tu in tam imenujejo baroni."" POSEST DVORCA V času, ko sta Janez Jožef in Marija Konstancija Čop kupila Podšentjur z njegovo gospoščinsko in podložniško posestjo, je bila v habsburških dednih deželah v polnem teku sestava katastra, po katerem so poslej odmerjali dominikalni in rustikalni davek ter kontribucijo. Po terezijanskem katastru je spada- lo leta 1749 k dvorcu le še nekaj več kot osem podlož- niških hub, medtem ko jih je bilo po stari imenjski knjigi še petnajst."" Na desetih gospodarskih enotah, v povprečju nekoliko manjših od ene hübe, je po za- kupnem pravu gospodarilo devet podložnikov."' Po- dšentjurski gospod je imel nad njimi patrimonialno sodstvo, za vse pa je bilo pristojno deželsko sodišče na Svibnem. Živeli so v bhžnjih zaselkih: Na Peči, Ravan, Na Vrhu, Podlešovje, Četež, Jazbine, Za Vrhom in Brinje."" Od leta 1748, ko je bil Podšentjur v rokah Čopove rodbine, se je obseg njegove podložniške posesti ne- kajkrat spremenil. Najprej je Janez Jožef Čop leta 1760 kupil imenje v bližnji vasi Padež, ki je pripadalo gospostvu Rakovnik v Mirenski dolini."" Iz mlajših urbarjev je razvidno, da je imenje obsegalo osem hub in pol, razdeljeno pa je bilo med deset podložnikov, od katerih jih je sedem živelo v Padežu, dva v Magol- niku in eden Pod Kumom.*" S pridobitvijo padeške posesti se je Čopova podložniška posest povečala na šestnajst hub in dobro polovico oziroma na dvajset podložnikov. Ko je bil Janez Jožef leta 1781 primo- ram odstopiti svojemu upniku pet podložnikov,*^ se je združena podšentjurska in padeška posest zmanj- šala na dvanajst hub in eno šestino. Leta 1793 se je neznatno povečala za opuščeno polovico hübe v Pod- lešovju*' in takšno stanje prikazuje še urbar iz leta 1799.*" Do leta 1817 so odpadh še šdrje podložniki, preostalih enajst pa je z zemljiškim gospodom skleni- lo pogodbo o odkupu dajatev in tlake.** Ko je pogod- ba o odvezi leta 1834 dokončno stopila v veljavo, je obsegala Čopova podložniška posest po urbarju še deset hub z enajstimi podložniki.*" Sorazmerno s povečanjem in nato postopnim zmanjševanjem rustikalne posesti se je spreminjala tudi višina dohodkov podšentjurskega gospoda, do- kler niso leta 1834 z izgubo podložniških kmetij tovrstni dohodki povsem usahnili. Obseg in obdav- čenje posesti ter dohodke od podložnikov prikazujeta naslednji preglednici, sestavljeni na podlagi štirih let- nih urbarjev iz terezijanskega katastra ter železobarv- nega kvaterna deželne deske.*" Davek in vehkost KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 187 kmetij sta izražena v goldinarjih, krajcarjih in denari- čih, s tem da je goldinar izračunska enota za hubo. V urbarjih je podložniška posest strogo razdeljena na podložnike dvorca Podšentjur in podložnike nek- danjega rakovniškega imenja Padež. Vse kmetije so bile podeljene po zakupnem pravu, razlike pa so bile v obveznostih posameznega podložnika do zemljiške- ga gospoda. Padeški podložniki so praviloma plače- vali več dajatev in opravljali znatno več tlake kot po- dšentjurski. Činža že ob nastanku terezijanskega ka- tastra ni nihče več plačeval v naturalijah, pozneje pa so z denarjem plačevali tudi obveznost tlake. O pridelku in siceršnjih dohodkih od gospoščinske posesti nimamo natančnih podatkov. Tudi tega, ko- hkšno površino je do nastanka franciscejskega kata- stra obsegalo posestvo, ni moč zanesljivo ugotoviti. Sodeč po dominikalnem davku, se je obseg gospoš- činske posesti do leta 1799 nekoliko zmanjšal, saj je nominalna višina davka pribUžno za sedmino manjša kot štirideset let prej. Iz druge polovice 18. stoletja pa imamo podatke o opremi, orodju in živini, kar za poznejšo dobo pogrešamo. Tako je bilo po zapuščin- skem inventarju Marije Konstancije Čop leta 1760*^ na pristavi šest krav, devet voličev, telica, dva para vprežnih volov, dva konja, koza in štiri svinje. Inven- tar Janeza Jožefa Čopa iz leta 1781,"* časa najslab- šega gospodarjenja, pa navaja dva konja, dva bika, sedem krav, sedem telet, dve breji telici, pet starih in devet mladih svinj. Ker jožefinski kataster za to področje ni ohranjen, poznamo obseg gospoščinske zemlje šele iz francis- cejskega katastra."' Leta 1825 je posest graščaka Jožefa Lopa II. obsegala 44 parcel ah 197,6 oralov zemlje. Od tega je 22 oralov odpadlo na njive, 32,4 oralov na travnike, 35,6 oralov je bilo pašnikov ter 107,6 oralov gozda. Posest je bila sklenjena, kako- vost zemlje pa praviloma ocenjena za razred više kot pri okoliških kmetih. Naziv graščak (Gutsinhaber) za Jožefa Čopa je bil pozneje v katastru zamenjan z na- zivom dvozemljak, kar je po izgubi zadnjih podlož- niških kmetij tudi ustrezalo dejanskemu stanju. V celoti gledano se je gospodarska moč podšent- jurskih Čopov krepila do šestdesetih let 18. stoletja.. Pogled z Graca na Podkum s Čopovino v ospredju. Kmalu zatem pa se je začel upad, ki je dosegel s smrtjo Janeza Jožefa Čopa leta 1781 najnižjo točko. Pokojnikov dolg je ostal najtežje breme rodbine, vse dokler ga čez pol stoletja z odkupom lastnih obvezno- sti niso odplačaU podšentjurski podložniki. Čopi so bili zaradi starega dolga v nenehni denarni stiski in le veščemu gospodarjenju naslednikov prvega gospo- darja iz rodu Čopov gre zasluga, da posesti niso izgu- bili. Vzponi in padci so se vrstili še do zadnje vojne, posest pa se je postopoma krčila, tako da obsega Čo- pova kmetija danes*" še približno 45 hektarov, od te- ga 20 hektarov obdelovalnih površin. RODBINA ČOP IN NJEN DRUŽBENI RAZVOJ O Janezu Jožefu Čopu, začetniku kumljan- ske rodovine Čopov, imamo podatke šele iz njegovih zrelih let, prav nič pa ni znanega o njegovem rodu in mladosti. Möderndorfei*' sicer pravi, daje prišla Čo- pova družina z Gorenjskega, česar pa ne utemelji z vi- rom. V znano gorenjsko rodovino Čopov uvršča Jožefa Čopa I. tudi Slovenski biografski leksikon,*^ a ne pozna njegovih korenin. Tako kot pri nekaterih drugih Čopih se zanaša zgolj na priimek, kar še zda- leč ni pogoj, da so bili vsi Čopi tudi v sorodu. Janeza Jožefa Čopa, rojenega okoli leta 1718, zaman iščemo v danes ohranjenih krstnih maticah gorenjskih žup- nij,*' kjer so Čopi sicer živeli, pa tudi iz drugih virov njegovega gorenjskega izvora ni moč dokazati. Prvi podatek o pradedu kumljanskih Čopov sega šele v leto 1748, ko je živel v Boštanju pri Sevnici in se, star približno trideset let, oženil v cerkvi sv. Kri- štofa v Ljubljani. Slovenski oklic v oklicni knjigi ljubljanske župnije sv. Nikolaja pravi naslednje: 188 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 »Majus 1748 — 2. hujus. G(ospod).- Joannes Joseph Tschopp Ledig v Saustaino vsame gospodizhno Mario Constantio ranziga Shlahtniga G(ospoda): Ferdinan- da Haipl Sakonsko Hzher Sa PP: Capucinarie. V poročni matici iste župnije pa najdemo zapis, da sta se 14. maja poročila gospod Janez Jožef Čop, liber, in njegova zaročenka Marija Konstancija, zakonska hči presvetlega gospoda Ferdinanda Heipla. Poročni priči sta bila gospoda Anton Wuloviz in Gottlieb Gal- Uarth.*' Uganka ostaja, ali je naziv gospod odraz de- janskega življenjskega standarda in družbenega polo- žaja Janeza Jožefa Čopa ali pa mu ga oklicna in po- ročna knjiga prisojata zaradi izvora nevestine rodbi- ne. Ker boštanjske matične knjige in graščinski arhiv niso ohranjeni, ne vemo o Čopu ničesar. V zvezi s plemstvom z boštjanskega področja ne pozna Schiviz von Schivizhoffen** nobenega botra ali priče s priim- kom Čop. Dognano torej ni, ali je bil Janez Jožef Čop tudi po rodu iz Boštanja. Domnevamo lahko, da je bil graščinski uradnik, morda trgovec. Njegova prva žena Marija Konstancija se je rodila v družini doktorja prava in tajnika ljubljanskega vi- cedomskega urada Ferdinanda Leopolda Heipla in njegove žene Marije Katarine, rojene Alberti. Heipli in Albertiji so po imenu tujci, priseljeni iz nemških oziroma italijanskih dežel. Schiviz von Schivizhoffen je člane obeh rodbin prišteval k plemstvu, saj jih ma- tične knjige dosledno imenujejo nobiles inpraenobi- les. V prvi polovici 18. stoletja so bili Albertiji v Ljubljani že razširjena rodbina, Ferdinand Leopold Heipl pa edini predstavnik Heiplove rodbine. Z Mari- jo Katarino Alberti se je oženil leta 1705.*' Po imenu je znanih sedem Heiplovih hčera, a v ljubljanskih krstnih maticah najdemo samo štiri.** Ker ostahh treh ni našel v kranjskih matičnih knjigah niti Schiviz von Schivizhoffen, se zdi mogoče, da sta imela Heipla res le štiri hčere, tri pa se zaradi zamenjave dvojnih imen skrivajo za štirimi znanimi. Tako je domneval tudi Vladislav Fabjančič v Knjigi ljubljanskih hiš in njih stanovalcev,** kjer istoveti Marijo Konstancijo z Elizabeto Konstancijo. Krst Marije Konstancije, po- ročene Čop, v ljubljanskih krstnih maticah ni zabele- žen, ne vemo pa niti, koliko je bila stara ob smrti leta 1760, ker je svibenska mrliška matična knjiga izgub- ljena. Premoženjsko stanje zakoncev Heipl je bilo dokaj ugodno. Marija Katarina je leta 1717 kupila v Gradišču manjšo hišo z vrtom,*" leta 1726 pa še hišo z vrtom med kapucinskim samostanom in vicedomski- mi vrati.*' Tam je družina poslej tudi živela. 50-letni Ferdinand Leopold Heipl je umrl leta 1731, 58-letna vdova Marija Katarina pa 1733.*^ Po poročni pogodbi z dne 14. maja 1748 je Marija Konstancija prinesla Janezu Jožefu Čopu v zakon 1200 goldinarjev. S to vsoto je v primeru smrti zava- rovala kot dediče svoje otroke.*^ 10. junija, slab me- sec po poroki, sta zakonca kupila od Marije Terezije Merherič, imenovane Fabjanič, dvorec Podšentjur v svibenjski župniji na Spodnjem Kranjskem. Povzetek kupoprodajne pogodbe, sklenjene v Ljubljani, pravi, da spadajo k dvorcu vsa podložniška orna polja in pravice, kupnina pa je znašala 420 goldinarjev.** Za- kaj sta se Čopa odločila za nakup odmaknjenega hri- bovskega dvorca, lahko samo domnevamo. Od ne- kod sta pač morala črpati dohodke za življenje in tudi cena visoko ležečega dvorca ni bila visoka. Janez Jožef, ki je prišel s podeželja, se je bržkone bolje zna- šel na zemlji kot v Ljubljani. Iz zakona Janeza Jožefa in Marije Konstacije Čop sta znana otroka Frančišek in Marija Ana, ki ju omenja materin zapuščinski inventar iz leta 1760. Te- daj jima je bilo enajst oziroma devet let.** Frančišek Ksaverij se je rodil 11. novembra 1749 v Heiplovi hiši v Ljubljani, kjer sta starša živela kratek čas po poro- ki. Njegova krstna botra sta bila gospod Jožef Go- tard Weiss in gospa Ana Stuker, rojena pl. Wiviz, pa tudi zakonca Čop sta v krstni matici imenovana go- spod in gospa.** Kmalu zatem se je družina preselila v Podšentjur, kjer se je leta 1751 rodila Marija Ana, vendar o njenem rojstvu nimamo podatkov, ker svi- benska krstna matica iz tega obdobja ni ohranjena. Ko sta Čopa kupila dvorec, le-ta ni bil v najboljšem stanju. V preteklih desetletjih je namreč pogosto pre- hajal iz rok v roke in njegovi lastniki so razprodali skoraj polovico podložniške zemlje. Čopa pa sta za- čela s temeljito melioracijo posesti, tako da se je vred- nost dvorca in njegovega imenja do leta 1760 poveča- la s 420 na vsaj 600 goldinarjev.*' Dohodki od pod- ložniške in gospoščinske zemlje so zadoščali za lastne potrebe in plačevanje davkov, saj v zapuščinskem in- ventarju Marije Konstancije ni nikakršnih zabeležb dolga. Poleg tega je Marija Konstancija leta 1756 po- dedovala po pokojni sestri Mariji Ani tudi obe Hei- plovi družinski hiši v Ljubljani.** Zanimivo se zdi, da so Marijo Ano Heipl, ki je umrla 26. septembra 1756 na sestrinem domu v Podšentjurju, prepeljali in po- kopali v Ljubljani.*' Ko so Mariji Konstanciji pojenjale življenjske mo- či, je 7. marca 1760 napisala v skladu s poročno po- godbo oporoko, s katero je mladoletnima otrokoma zapustila svojo doto 1200 goldinarjev.'" Datum, vzrok smrti in starost Marije Konstancije niso znani. Umrla je pred 27. marcem, ko je Ignac baron Apfal- trer prevzel nalogo inventurnega komisarja za kranjs- ko deželno sodišče." Zapuščinski inventar, poslan deželnemu sodišču 30. aprila, je prava zakladnica po- datkov o premoženjskem stanju, načinu življenja, o kuhurni in izobrazbeni stopnji podšentjurskih graš- čakov. Celotno zapuščino je baron Apfaltrer ocenil na 2665 goldinarjev in 54 krajcarjev, kar je bilo v pri- merjavi z zapuščinami drugih zemljiških gospodov zelo skromno premoženje. Podšentjurska zapuščina je sicer dosegala le dobro tretjino celotne, a iz inven- tarja je razvidno, da sta zakonca mnogo vložila v no- vo posest, hiši v Ljubljani pa sta samevali. Mehorira- ni pašniki, poln hlev in kašča ter redno pobrani davki brez dolgov kažejo na dobro gospodarjenje, sicer pa je bila notranja oprema dvorca skromna, prej borna. Zapuščinski inventar navaja nekaj starih luksuznih predmetov le v Heiplovih hišah v Ljubljani. Pregled- nica prikazuje vrednost ljubljanske in podšentjurske kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 189 i O kulturni in izobrazbeni ravni zakoncev Čop so- dim, da je bila nizka. Zapuščinski inventar ne omenja niti ene same knjige, s slikami so ravnali mačehovsko, tako da ob popisu vseh niti niso mogli najti, pa tudi navadnega okrasja tako rekoč ni bilo. V Ljubljani sta Čopa prosila za poročni priči in botra svojemu prvo- rojencu ljudi iz višjih krogov, v kakšnih krogih sta se gibala po preselitvi na podeželje, pa ne vemo. O bo- trinstvih bi pričale svibenske matične knjige, ki iz tega obdobja žal niso ohranjene. Iz mlajših matic vemo, da so se v svibenski župniji šteli poleg podšentjurskih graščakov za gospodo le domača duhovščina in svi- benski graščaki. Janez Jožef Čop je bil koUkor toliko podkovan v pisanju pogodb, poročil in drugih doku- mentov, pa tudi Marija Konstancija, ki je izhajala iz meščanske poplemenitene rodbine, je pridobila v mladosti vsaj osnovno, svojemu stanu primerno izo- brazbo. Njen izvor in način življenja sta porodila med Kumljanci tudi pripoved og/-o/ic/ Čop, prvi gra- ščakinji iz Čopovega rodu. Priletni vdovec Janez Jožef z dvema mladoletnima otrokoma ni mogel dolgo ostati sam. Poldrugo leto po ženini smrti se je 22. avgusta 1761'" drugič oženil v Šentrupertu na Dolenjskem s celih dvajset let mlajšo Marijo Rozalijo Šivic z gradu Rakovnik. Šentruper- ška poročna matica je izgubljena, zato o poroki ne vemo dosti, vsekakor pa je bila premoženjske narave. 14. maja 1760 je namreč Čop sklenil z rakovniškim grofom Joštom Vajkartom Antonom Barbom kupno pogodbo za imenje Padež.'" Potrebno kupnino 1200 goldinarjev mu je z doto prinesla v zakon druga žena Marija Rozalija, hči rakovniškega graščinskega urad- nika Janeza Matija Šivica. V poročni pogodbi, skle- njeni na gradu Ravkovniku, je zapisano, da je Čop namenil nevestino doto za nakup padeškega ime- nja.'" O Šivičevi rodbini skorajda nimamo podatkov. Ra- zen repertorija krstnih matic so uničene prav vse šent- ruperške matične knjige iz tega obdobja. V repertori- ju,'" ki zajema obdobje od 1737 do 1847, se priimek Šivic pojavi vsega dvakrat, in sicer v letih 1754 in 1756, ko sta bila krščena Gregor in Neža Šivic. Skle- pamo lahko, da je prišel Janez Matija Šivic službovat na Rakovnik šele v začetku petdesetih let, o njegovi družini pa ne vemo ničesar. Hči Marija Rozalija, ro- jena neznano kje okoli leta 1737, je torej odraščala v ugodnejših materialnih pogojih in bila deležna stanu primerne vzgoje in izobrazbe. Janez Jožef Čop je imel v zakonu z Marijo Rozali- jo še tri otroke. Starejši sin Jožef, naslednji nosilec rodu in podšentjurski graščak, je bil rojen pred 25. aprilom 1764, ko so začeU voditi novo, še ohranjeno krstno matico, najverjetneje leta 1763, kot je mogoče sklepati iz navedb starosti ob poroki in smrti." Hči Marija Jožefa se je rodila II. februarja 1768, krstili pa so jo naslednji dan v prisotnosti botrov Luke Pod- lešovarja in Helene Tome.'" Najmlajši Anton je bil rojen in krščen 3. aprila 1771, botrovala pa sta mu Pavel Košir in Elizabeta Medved.'" Pri krstu drugega otroka je Janez Jožef imenovan gospod, pri krstu najmlajšega celo plemeniti gospod (dominus nobilis), vendar sta starša naprosila za botre kar okoliške kme- te, v prvem primeru celo podšentjurska podložnika. Zakonca sta začela gospodariti z dobrih izhodišč, saj je bila dominikalna posest meliorirana in dobro obdelana, rustikalna pa se je s pridobitvijo padeškega imenja podvojila. Zato je toliko teže razumeti, kako sta lahko v dvajsetih letih do smrti zavozila skoraj vse premoženje. Odpadli sta obe hiši v Ljubljani, podlož- niška posest se je zmanjšala za četrtino, gospoščinska je bila hudo zanemarjena, dvorec in gospodarska poslopja dotrajani, na preostanku premoženja pa je bilo še za polovico vrednosti dolga. Vzroke takega 190] KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 nazadovanja lahko iščemo v prekomernem razsipništ- vu, saj obveznosti še zdaleč niso bile tako visoke. Že prvi podšentjurski graščak iz Čopove rodbine je dose- gel višek ter najnižjo točko gospodarjenja, česar pos- ledice so čutili nasledniki še desetletja. Edina večja obveznost Janeza Jožefa je bila dota prve žene v višini 1200 goldinarjev, ki jih je moral iz- plačati otrokoma iz prvega zakona. Dolg je bil 22. av- gusta 1765 vpisan v deželno desko kot breme dvorca*" in do svoje smrti ga je Janez Jožef razen 100 goldinar- jev tudi poravnal.*' Dote druge žene, vpisane v deželno desko 3. julija 1770, pa ni bilo treba nikoli ni- komur izplačati in je bila več kot sto let pozneje izbri- sana.*^ Prvo poročilo o Čopovi zadolžitvi imamo z dne 26. marca 1772, ko je baronu Francu Apfaltrerju izdal dolžno pismo za 900 goldinarjev. Dolžniku je uspelo v petih obrokih izplačati le dobri dve tretjini posojila, in sicer v naturalijah,*^ ker gotovine očitno ni premogel. Z dne 16. decembra 1777 je znana na- godba med Čopom in radeškim papirničarjem Mihae- lom MüUerjem. Čez dobra tri leta, ko je Čop dolgo- val Miillerju še 806 goldinarjev, se je slednji odpove- dal denarju v zameno za pet podšentjurskih podlož- nikov.** Ob Čopovi smrti tudi hiši v Ljubljani nista bih več v njegovi lasti. Kdaj sta prešli v druge roke, ni znano. Večjo hišo, v kateri je danes sedež Slovenske matice (Trg osvoboditve 7), sta do leta 1784 posedo- vala Matija Garson in njegova žena Marija Ana.** Kot lastnik manjše hiše v Gradišču (danes Soteska 6) pa je leta 1782 naveden Čopov posojilodajalec Mihael Müller.** Leta 1781 sta Čopovo družino pretresla dva dogod- ka. Osemnajstletni Jožef, trinajstletna Marija Jožefa in desetletni Anton so najprej izgubih mater, čez pol leta še očeta. Marija Rozalija je umria 12. januarja, pokopali so jo pri sv. Juriju, mrliška matica ji prisoja 43 let, vzroka smrti pa ne navaja.*' Vdovec Janez Jožef je tisto leto še bolj zanemaril gospodarstvo, po drugi strani pa skušal poravnati velikanske dolgove, kar se najbolje zrcali v odstopu petih podložnikov Mihaelu Miillerju dne 29. marca.** Očitno je bil bo- lan in popolnoma brez denarja, saj je napravil dolg za zdravila celo pri lekarnarju Wagnerju. Otroci niso mogli plačati šentjurijski cerkvi niti stroškov za po- greb.'" Približno oceno Čopove zapuščine je kranjskemu deželnemu sodišču podal Jožef Mayerhoffer, graščak z bližnjih Kleviš. Do 26. septembra sta zaključila ce- nitev tudi oba inventurna komisarja, Tomaž Pallenta in Matija Žagar, ki pravita, da se njune ugotovitve ujemajo z Mayerhofferjevimi. Dvorec Podšentjur imenujeta podrtija, hlevi in žitna kašča so skoraj raz- padU, pridelek sploh še ni bil pospravljen in le s po- močjo urbarjev sta lahko ugotovila količino nekda- njega pridelka brez prave vrednosti. Po šestih letih naj bi celotno posest prevzel starejši Čopov sin Jožef, sicer pa odločitev o skrbništvu nad mladoletnimi otroki prepuščata deželnemu glavarju." Vrednost Čopove zapuščine in višina dolgov sta razvidni iz nas- lednje preglednice.'^ Dolgovi so kljub poravnavam v nepremičninah in na- turalijah še vedno znašah 49,5% preostalega premoženja. Največja upnika sta bila ljubljanski ma- nufakturist von Weitenhiller s 1052 goldinarji in 8 krajcarji ter Franc baron Apfahrer z 289 goldinarji in poldrugim krajcarjem. Za dominikalni in rustikalni davek je pokojnik dolgoval deželi 107 goldinarjev in 37 krajcarjev, bil je dolžan še 100 goldinarjev zapuš- čine prve žene, 55 goldinarjev sinu Jožefu za par vo- lov, manjše vsote pa še: lekarnarju Wagnerju, ljub- ljanskemu manufakturistu Desselbrunerju in rade- škemu papirničarju Miillerju ter kmetom Matiji Re- povžu, Lovru Medvedu, Valentinu Pajerju in Luki Smešniku. Cerkvi sv. Jurija je ostal dolžan za pogreb- ne stroške, bratom avguštincem za poslednji poz- drav, svibenskemu župniku in šentjurijskemu vikarju pa nekaj gotovine. K dolgu so slednjič prišteh še 19 goldinarjev komisijskih stroškov ob cenitvi.'^ Če pri- merjamo zapuščinska inventarja iz let 1760 in 1781 je razlika ogromna. V obdobju med nastankom obeh inventarjev je Čop nakupil precej premičnin, tako da je bila notranja oprema dvorca bogatejša, a večkrat gre tudi za nepomembne predmete. V celoti gledano, je gospodarstvo zanemaril in izdatno presegel svojo plačilno sposobnost, tako da je bilo stanje ob njegovi smrti kratko povedano porazno. Velike razlike v no- minalni vrednosti nepremičnin gre najbrž pripisati pristranskosti inventurnih komisarjev, ki sta zaradi ogromnega dolga prikazala vrednost zemljišča višjo, kot je sicer bila. O padcu ugleda Čopov zgovorno pričajo zlasti ma- tice. Botri Čopovih novorojencev so bili namreč pre- prosti kmečki ljudje, Marijo Rozalijo so kmetje v se- demdesetih letih le dvakrat naprosiU za krstno botro, Janeza Jožefa pa sploh nikoli.'* S sorodstvom druži- ni imela mnogo stikov ah sploh nikakršnih. Čopov zapuščinski inventar namreč pravi,'* da se ni oglasil noben pokojnikov brat, ki bi imel do zapuščine ka- kršnekoli zahteve. S kom so bili Čopi sicer v stikih, najzgovorneje priča seznam upnikov iz okolice in Ljubljane. Podoba družbenega položaja Čopov v tem času je v dobršni meri okrnjena ob dejstvu, da ne poznamo življenjskih poti štirih otrok Janeza Jožefa kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 191 iz obeh zakonov. Ob njegovi smrti so živeli na domu mladoletni Jožef, Marija Jožefa in Anton," medtem ko sta se Frančišek Ksaverij in Marija Ana iz prvega zakona že prej neznano kam odselila. Prav tako kot Marijo Jožefo in Antona ju zaman iščemo v sviben- skih, radeških in mlajših šentjurijskih matičnih knji- gah. O Jožefi vemo le to, da je bila ob sklepanju po- ravnalne pogodbe z bratoma 31. avgusta 1789*' že omožena z nekim Horvatom, skrbnik Jožefa in Anto- na pa je bil tedaj neki Andrej Ksaverij Repešič. Nena- vadno se zdi, da se Čopovi hčeri nista omožili v do- mači svibenski župniji oziroma šentjurijski lokaliji, kot je bila sicer navada, četudi so bili ženini doma od drugod. Jožef Čop L, drugi podšentjurski graščak iz i Čopovega rodu, je kot sin malega graščaka pridobil v \ mladosti vsaj osnovno, svojemu stanu primerno izo- : brazbo. Ker v bližini domačega kraja ni bilo šol, mu j je lahko dala osnovno izobrazbo svibenska duhovšči- na ah kakšna druga šolana oseba. VeUka prelomnica , v njegovem življenju je bila smrt obeh staršev, ki sta zapustila številne neporavnane obveznosti in zelo sla- bo gospodarstvo. Skrbnik Čopovih otrok Andrej Ksaverij Repešič, o katerem ne vemo ničesar določ- nejšega, z upravljanjem zapuščine ni imel lahke nalo- ge. 15. marca 1788 je postal Jožef kot najstarejši sin dedič celotnega očetovega in materinega premoženja z dolgovi vred°° in si še isto leto poiskal nevesto v so- seski sv. Janeza pri Svibnem. Svibenska poročna ma- tična knjiga pravi, da sta se 6. oktobra 1788 poročila 25-letni gospod Jožef Čop, lastnik dvorca Podšent- jur, in 18-letna devica/era Stritih, hči gospoda Anto- na Stritiha. Poročni priči sta bila gospoda Matija Žagar in Franc Anton Argarnig."' Stritihov rod ne izhaja s svibenskega področja niti iz širše okoHce.^"" Jerin oče Anton Stritih je v svi- benskih matičnih knjigah prvič in zadnjič omenjen ob hčerini poroki. Za lokalne razmere je pripadal višje- mu sloju, o čemer priča naziv gospod. Morda ga je na j Svibno pripeljala uradniška služba, saj je bil v grašči- ni sedež deželskega sodišča in novo ustanovljenega nabornega okraja.^"' Spet druga možnost je, daje bil Stritih trgovec, ki se je samo začasno naselil v od- maknjenem dolenjskem kraju. V svibenskih maticah zaman iščemo tako njega kot njegovo ženo. Poleg Je- re, rojene neznano kje okoli leta 1771, sta v teh krajih ostala tudi njena brata Andrej, rojen okoh 1768, in Janez Evangelist, ki se je rodil okrog 1773. Andrej je bil več kot dve desetletji upravnik Čopove posesti (Gutsadministrator) in je umrl pri 43 letih 11. januar- ja 1812 v Podšentjurju.^"' Mljaši Janez Evangelist je kot kmet in gostilničar živel na Svibnem št. 3. V zako- nu z Apolonijo Blaznik, ki ni bila doma iz svibenske župnije, je imel tri otroke, a je rodbinsko ime že v prvem rodu izumrlo. V primerjavi z očetom, bratom in sestro je Janez zdrknil na družbeni lestvici, saj ma- tične knjige le njega enačijo z ostalimi kmeti brez na- ziva gospod. Umrl je 28. februarja 1812, ko naj bi mu bilo 39 let.^°" Prvo leto zakona je novi podšentjurski gospodar Jožef Čop 1. sklenil z bratom in sestro poravnalno pogodbo glede dediščine. Antonu je obljubil plačati 523 goldinarjev in 47 1/4 krajcarja, sestri Jožefi, te- daj že omoženi Horvat, pa 417 goldinarjev in 42 1/4 krajcarja. Pogodba je bila podpisana 31. avgusta 1789 v Podšentjurju.^"" Kako je bilo z Antonovim deležem in njegovo življenjsko potjo, ne vemo. Jože- fa je dala svojo dediščino vpisati 31. junija 1791 v deželno desko kot breme podšentjurskega dvorca, iz- plačal pa jo je šele Jožef Čop 11.'"" 470 goldinarjev in 23 krajcarjev je Jožef Čop dolgoval tudi sosednjemu kleviškemu graščaku Jožefu Mayerhofferju. Po po- ravnavi je Mayerhoffer znižal zahtevo na 400 goldi- narjev, ki mu jih je moral Čop vrniti v dveh letih s pe- todstotnimi obrestmi.'"" Za odplačilo podedovanih dolgov pa sta morala Jožef in Jera Čop najeti novo posojilo. Tako sta si 1. januarja 1794 od Janeza Pav- linčiča izposodila 2000 goldinarjev,'"' z dne 16. okto- copov rod 192: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 bra 1806 pa je znana tudi Jožefova zadolžnica, ki jo je izdal skrbniku zapuščine nekega Aleksa Mahoriča za 412 goldinarjev."' Nikakor ne smemo pozabiti, da sta prevzela zakonca podšentjursko posest v zelo sla- bem stanju. Morala sta popraviti gospodarska poslop- ja, povrhu tega pa sta leta 1794 dozidala še zahodni del dvorca s štirimi sobami, tako da je dobila Čopova hiša današnjo podobo."' V času njunega gospodar- jenja se je podložniška posest zmanjšala s petnajstih na enajst podložnikov,'" vendar ne vemo kdaj in na kakšen način. Jožefu in Jeri so se rodih v zakonu štirje otroci, od katerih sta odrastla le dva sinova. Prvorojenka Man- jana se je rodila 20. avgusta 1789'" in že 29. januarja 1791 umrla za goltnostjo, stara poldrugo leto."^ Sle- dil ji je naslednji podšentjurski gospodar ^oze/, rojen 10. marca 1794."^ Pol leta za Jožefom se je rodil ne- donošenček moškega spola, ki je umrl 3. septembra 1794, potem ko je živel komaj pol ure."* Najmlajši sin Jernej Joahim, rojen 12. avgusta 1797,"* pa seje še mladoleten priženil v Dolenjo vas v župniji Čatež pri Zaplazu,"* kjer je že 17. decembra 1821 umrl v 25. letu starosti. Imel je tri otroke, vendar je čateška veja Čopov že v prvi generaciji izumrla.'" Jožef in Jera Čop sta poskrbela tudi za večji ugled. Svojim novorojencem sta izbirala za botre uglednejše in imovitejše okoličane, tako Janeza Miheliča s Svib- nega ter svibenskega graščinskega oskrbnika in poz- nejšega zakupnika Matijo Žagarja z ženo Terezijo. Žagar je bil tudi cenilec zapuščine Janeza Jožefa Čo- pa in Jožefova poročna priča. Jožef in Jera sta bila krstna botra skoraj vsakemu desetemu šentjurijske- mu krščencu in navada,'" da so okoličani prosili za botra nekoga iz Čopove hiše, se je ohranila še v no- vejšo dobo. V tem času je bila Čopova rodbina še vedno omejena le na dvorec in na Kumljanskem ni pognala korenin. V okolici tudi ni imela pravega so- rodstva razen Jerineg^ brata Janeza Stritiha, kmeta in gostilničarja na Svibnem. Družini sta bili v dobrih odnosih, saj je bila Jera tudi krstna botra vsem trem bratovim otrokom.'" Jera je umrla 2. marca 1814 pri 42 letih za pljučnico, Jožef pa 18. maja 1816 za jeti- ko, ko mu je bilo 53 let.'^" Jožef Čop II., zadnji pravi graščak, je odraščal v času, ko sta si starša na vse načine prizadevala gmotno opomoči in povrniti izgubljeni ugled rodbi- ne. Osnovno izobrazbo mu je lahko dala domača du- hovščina, sicer pa tudi zanj ne vemo, kje je hodil v šo- lo. Ko je pri dvajsetih izgubil mater, mu je bolehni oče sklenil čimprej najti primerno nevesto in mu izro- čiti gospodarstvo. Tako se je Jožef naslednje leto oženil na Mirni na Dolenjskem s komaj šestnajstletno Terezijo Klemen, hčerjo tamkajšnjega trgovca. Za- konska zveza je bila sklenjena 26. novembra 1815 v mirenski župnijski cerkvi, poročni priči pa sta bili go- spoda Franc Karel Ulepič in Anton Urbančič, prvi deželni uradnik in poznejši graščak na Vrhu pri Mo- kronogu, drugi zakupnik s Svibnega.'^' Istega dne je Jožef st. izročil sinu Podšentjur z 2200 goldinarji dol- ga, Terezija pa je prinesla v zakon 1000 goldinarjev dote, ki so jo vpisali v deželno desko kot breme pod- šentjurskega dvorca.'^^ Jožef in Terezija sta bila pred poroko trikrat okli- cana tudi v šentjurijski cerkvi. Oklic v slovensko pisa- ni oklicni knjigi pravi takole: »Joshef Tshopp, lejdig. Gospoda Shentjurjke grafitine Joshefa Tshoppa, inu njegove shene rajnze Jerc Strittihke sakonf ki Syn, je na Ivojimu domvanju vsame Theresa Klemenka, tudi lejdig. Gospoda Janesa Klemena Staznarja na Mirni v mirni! ki fari sakonfka hzhy je per Starejfhih.«^" Terezija Klemen, rojena, kot pravi šentjurijski »za- pisnik duš«, 7. oktobra 1799,'^* je bila najstarejša znana hči trgovca Janeza Klemena in njegove žene Marije, rojene Kane. Do leta 1807 ne vemo o družini ničesar, tako niti kje se je Terezija rodila. Omenjene- ga leta pa sta starša kupila deželnodeskino posest Šu- ta pri Šmarjeti na Dolenjskem.'^* Približno pet let so Klemeni živeli na imenju, nato so ga dali v zakup in tri leta nimamo o njih nobenih podatkov. Leta 1815, le nekaj mesecev preden se je Terezija omožila v Po- dšentjur, se prvič javljajo na Mirni, od koder so se le- ta 1824 vrnih na šutensko imenje.'^* Premoženjsko stanje Janeza in Marije Klemen je bilo ves čas dokaj ugodno. Njuna osnovna dejavnost je bila vsekakor trgovina in še leta 1829 sta bila paten- tirana kramarja v Novem mestu.'^' Šutensko imenje, pravzaprav pristava v Gorenji vasi, je imelo po fran- ciscej skem katastru prav majhno posest,'^* a kot piše v kupni pogodbi zanj, sta mu pripadali dve podlož- niški hubi, dva vinograda ter dajatve in tlaka posest- va Zbure.'^' Klemena sta se skušala v novem okolju, tako mirenskem kot šmarješkem, čimbolj uveljaviti. Tako sta za krstne botre svojih novorojencev napro- šala vedno druge ljudi, uradnike, trgovce in okoliške graščake. Tudi njiju matične knjige pogosto označu- jejo kot gospoda in gospo Klemen. Umrla sta na po- sestvu v Gorenji vasi, Marija leta 1832 v 54. letu sta- rosti, Janez pa leta 1840 pri sedemdesetih. Po imenu je znanih poleg Terezije, poročene Čop, še deset Kle- menovih otrok, od katerih je Janez Nepomuk prevzel posest, en otrok je umrl v otroških letih, štiri hčere so se omožile s kmečkimi sinovi, a življenjskih poti štirih otrok ne poznamo.'^* Ko je Jožef Čop pripeljal jeseni 1815 svojo šest- najstletno nevesto na dom, sta v Podšentjurju živela še njegov bolni oče Jožef in mlajši brat Jernej Joa- him. Kmalu po očetovi smrti je zapustil dom tudi Jer- nej Joahim. V začetku leta 1817 seje, kot že rečeno, priženil h kmečki hčeri Mariji Steigler v Dolenjo vas pri Čatežu.'^' Jožef mu je moral ob poroki izročiti par volov, sicer pa mu je pripadala še skromna dediš- čina 400 goldinarjev."^ Tako sta ostala Jožef in Tere- zija po Joahimovi poroki sama. V naslednjih osem- najstih letih se jima je rodilo osem otrok, od katerih je le predzadnji umrl kot otrok, vsi ostah pa so odrastli. Otroci so si sledili takole: Jožef (13. 06. 1817 — 09.01. mi), Franc de Pavla (02. 04. 1820 — 17. 02. 1882), ^na (30. 06. 1822 — 23. 03. 1895), Ja- nez (06. 03. 1824 — 12. 04. 1877), Antonija (12. 06. 1826 — 09. 01. 1860), Marija (30. 07. 1829 — 25. 03. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 193 1905), Matija (19. 01. 1832 — 09. 01. 1840) mMihael (29. 09. 1835 — 12. 08. 1920). Starša sta v začetku iz- birala botre samo med okoliško posvetno in cerkveno gospodo, boter tretjemu otroku je bil prvič tudi pod- šentjurski podložnik, najmlajšima otrokoma pa prav tako kmečka človeka. Štirikrat je botrovala Čopovim novorojencem graščakinja Marija Mayerhoffer s Kle- viš, trikrat kmeta Mihael Cerar in Marija Žibert, po dvakrat graščaka Anton in Marija Burger z Dol pri Litiji in kmet Urban Višnikar ter enkrat šentjurijski župnik Franc Ksaverij Kagnus.'"" Gospodarjenje Jožefa in Terezije Čop ni bilo sla- bo, čeprav sta zakonca izgubila podložniško posest in s tem obeležje zemljiških gospodov. Skupaj z očetovo zapuščino je Jožef namreč prevzel tudi dolg, ki ga je naredil pred desetletji že njegov ded, in se je s prvot- nih upnikov prenašal na njihove naslednike. Dolg se ni mogel vleči v nedogled, zato je prišla mladima go- spodarjema še kako prav pogodba s podložniki o od- kupu vseh njihovih dajatev in obveznosti. Pogodbo so sklenih 14. decembra 1817 v Podšentjurju, podpi- sala sta jo Jožef in Terezija Čop, v imenu enajstih podložnikov pa svibenski graščinski zakupnik Anton Urbančič. Podložniki so se obvezah plačati za odvezo tlake 1900 goldinarjev in za odvezo urbarialnih daja- tev 854 goldinarjev. Prvo vsoto so morali poravnati v treh tednih. Čop pa jo je namenil očetovemu posoji- lodajalcu Antonu Pavlinčiču.'"" V naslednjih letih so bili s podložniškim denarjem poravnani še ostali dol- govi do naslednikov posojilodajalcev PavUnčiča in Mahoriča ter gospodarjeve stare tete Jožefe Hor- vat.'"" Dokončno je bila zadeva o odvezi rešena pri novomeškem kresijskem uradu 15. marca 1834. Pod- ložniki so bili poslej dolžni plačevati samo še primšči- no in druge obveznosti ob zamenjavi gospodarjev.'"" Poslej je Čopova rodbina živela le od svoje blizu 2(X) oralov obsegajoče dominikalne posesti in postajala po načinu življenja vse bolj kmečka. Matične in oklicne knjige Čope sicer dosledno imenujejo z nazi- vom gospod in graščak (grašinak, Gutsbesitzer), pri izbiri botrov svojih novorojencev pa se Jožef in Tere- zija ne ozirata vselej le po sosednjih graščakih.'"' Za dobro ime sta poskrbela Čopa še z ustanovitvijo masne ustanove pri tedaj že župnijski cerkvi v Št. Ju- riju. Po pogodbi z dne 22. avgusta 1838 sta novozgra- jeni kaplaniji odstopila oral in dvesto sežnjev obsega- jočo parcelo, od katere naj bi se masna ustanova vzdrževala. Župnikova dolžnost je bila prispevati vsa- kokratnemu lastniku dvorca Podšentjur za plačilo davka 20 krajcarjev ob dnevu vseh svetih, okoh go- dov sv. Jožefa in sv. Terezije pa maševati v spomin na ustanovitelja. Priče pri podpisu pogodbe so bili trije kmetje in dolski graščak Anton Burger, masno usta- novo pa sta Čopa zavarovala z vpisom v deželno de- sko.'"" Terezija Čop je umrla že 2. decembra 1843 zara- di protina, stara 44 let.'"" V tem času so otroci šele odraščali in živeli vsi razen enega pri starših.'"" Le slaba dva meseca po ženini smrti je Jožef predal Pod- šentjur s pripadajočo posestjo prvorojencu Jožefu. Oče in sin sta dejansko sklenila kupoprodajno po- godbo za 3550 goldinarjev. S pogodbo se je novi go- spodar obvezal plačati očetu takoj ob prevzemu 200 in nato deset let vsako leto še 75 goldinarjev, odplača- ti približno 4(X) goldinarjev dolga kleviškemu grašča- ku Karlu Mayerhofferju, poskrbeti za poroko in po- ročno obleko bratov in sestra v skupni vrednosti 600 goldinarjev, sicer pa izplačati bratoma Janezu in Mi- haelu po 300, Francu še 200, sestram Ani, Antoniji in Mariji po 250 ter rejenki Jožefi Stritar 50 goldinarjev dediščine.'"' Po predaji posestva je Jožef Čop st. ži- vel še enajst let in umrl 20. januarja 1855 za pljučni- co, star 61 let.'"' Jožef Čop 111., oženjen z Alojzijo Keršič in Mo- ravč,'"" je bil zadnji podšentjurski graščak fevdalne dobe. Ob zemljiški odvezi mu je pripadla skromna odškodnina 343 goldinarjev,'"" njegove obveznosti pa so bile več kot desetkrat višje. Tako je moral pose- či po nekdanji dominikalni zemlji in Čopova kmetija se je do nastanka reambulančnega katastra leta 1867 zmanjšala že za četrtino.'"" Jožefovi bratje in sestre so se drug za drugim poro- čali in zapuščali dom, vendar so vsi ostali v bhžini do- mačega kraja. Franc se je priženil k polzemljakovi re- jenki Uršuli Alauf v Gorenjo vas pod Kumom, poz- neje pa kupil poldrugo kmetijo v Podlešovju. Ana se je omožila k celozemljaku Jerneju Novaku v Čimer- no pri Svibnem, Antonija k polzemljaku Francu Bo- rišku ter Marija k celozemljaku Francu Žibertu. Ja- nez se je priženil na celo kmetijo k Ehzabeti Cerar v Borovak, Mihael pa k celozemljakovi hčeri Mariji Medvešek.'"" Medtem ko je bila Čopova rodbina skoraj celo sto- letje omejena na eno samo družino, živečo v dvorcu Podšentjur, je sredi 19. stoletja pognal Čopov rod na Kumljanskem čvrste korenine. Naslednja generacija Čopov je že iskala zaposlitev v bhžnjih zasavskih re- virjih, nekateri so odhajali za delom drugam in vse do najnovejše dobe v veliki meri v izseljeiistvo. Kljub precejšnjemu izseljevanju v preteklosti pa je Čopova rodbina danes ena najtrdnejših v vaseh pod Kumom. OPOMBE • Sestavek je nastal na osnovi naloge Rodbina Čop skozi stoletja. Družbeni in gospodarski prerez z rodovnikom, ki jo je avtor predstavil na XX. srečanju mladih raziskovalcev in inovatorjev Slovenije 6. junija 1986 v Ljubljani. Kratice: ASRS — Arhiv SR Slovenije, MMK — Mrli- ška matična knjiga, PMK — Poročna matična knjiga, RMK — Mrliška matična knjiga, ŠAL — Nadškofijski arhiv Ljubljana, ZAL — Zgodovinski arhiv Ljubljana, Žu — Župnijski urad. — 1. Vinko Möderndorfer, Slovenska vas na Dolenjskem, Ljubljana 1938, str. 23—26 (odslej Mö- derndorfer). — 2. Majda Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 365 (odslej Smole). —3. Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 271. —4. Krajevni leksikon Slovenije, III. knjiga, Ljublja- na 1976, str. 457. —5. Johann Weichard Valvasor, Die Eh- re des Hertzogthums Grain, Laybach-Nürnberg 1689 (Mo- numenta literarum Slovenicarum 9, Ljubljana-München 194 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 1970), 3. Theil, str. 182. — 6. ASRS, Deželna deska za Kranjsko, Glavna knjiga III, fol. 253 (odslej Dež. d.. Gl. k.). — 7. Prim, arhivske vire, ki jih navajam. — 8. ASRS, Župnija Sentjurij-Podkum, MMK 1787—1798 (odslej Šent- jurij). —9. Šentjurij-Podkum, Aufgebote Kumberg 1814— 1845. — 10. Abecedni spisek vseh seliš, graščin, gradov in gradičev v krajnski vojvodini 1854, Deželni vladin list za Krajnsko Vojvodino 1857, Drugi razdelek, Ljubljana 1857, str. 56. — 11. Glej opombo 2. — 12. Informatorja Janez Baš, 1908, Šklendrovec 8, Podkum in Pavla Kenda, 1902, Podkum 6. — 13. Milko Kos, Gradivo za historično topo- grafijo Slovenije (Za Kranjsko do leta 1500), II. zvezek, Ljubljana 1975, str. 608. — 14. Glej opombo 2. — 15. ASRS, Graščinski arhiv I Dol, knjiga št. 19,25. 11. 1495.— 16. Prim. Smole, str. 478 in 607. — 17. ASRS, Podatki o graščinah, Ki-P, 269. (odslej Podatki). —18. ASRS, Zapuš- činski inventar XLVII T-63, str. 12—13 (odslej Z.L). —19. Glej opombo 17. —20. ASRS, Dež, d.. Gl. k. III, fol. 254. — 21. Temeljno sodišče v Ljubljani, Enota Trbovlje, Zem- ljiška knjiga. Katastrska občina Podkum, vi. št. 242. —22. Informator Jurij Čop, 1927, Podkum 1. —23. Glej opom- bo 5. — 24. Glej opombo 22. — 25. ASRS, Z.I. XLVII T-83, str. 2—5. —26. Informatorja Janez Baš in Jurij Čop. — 27. ASRS, Z.I. XLV1I T-63, str. 22. —28. ASRS, Z.I. XLVII T-83, str. 6—8. —29. ASRS, Franciscejski kataster, protokol in mapa N 53 (odslej Fr. k.). —30. Prim, matične knjige in zemljiške dokumente, ki jih navajam. —31. Glej opombi 3 in 4. —32. Informatorja Janez Baš in Jurij Čop. — 33. Möderndorfer, str. 23—24. — 34. Informator Janez Baš. — 35. Informatorji Janez Baš, Jurij Čop in Pavla Ken- da. — 36. ASRS, Terezijanski kataster, Rektificirani domi- nikalni akti, fase. 147, akt št. 20 (odslej Ter. k., Rekt.). — 37. Ibid., akt št. 1. -38. Ibid., akt št. 2. -39. ASRS, Po- datki, Ki-P, 246. —40. ASRS, Ter. k., Rekt. fase. 147, akt št. 12 in 13. —41. Ibid., akt. št. 9. —42. Ibid., akt št. 14. —43. Ibid., akt št. 13. —44. ASRS, Dež, d.. Gl. k. III, foL 256. —45. ASRS, Ter. k., Rekt. fase. 147, akt št. 18. —46. Ibid., akt št. 1, 12, 13 in 18; ASRS, Dež, d., 1. železnobarvni kvatern K 16. —47. ASRS, Z.I. XLVII T-63, str. 22—23. —48. ASRS, Z.I. XLVII T-83, str. 6. —49. ASRS, Fr. k., protokol in mapa N 53. —50. Glej opombo 21. —51. Möderndorfer, str. 23. —52. Slovenski biograf- ski leksikon. Prva knjiga-, Ljubljana 1925—1932, str. 95. — 53. V ŠAL sem pregledal starejše matice župnij Bled, Dovje, Gorje, Jesenice, Radovljica in Srednja vas v Bohinju ter lo- kalije Koroška Bela. — 54. ŠAL, Župnija Ljubljana — Sv. Nikolaj (odslej Sv. Nikolaj), Oklici 1737—1759. — 55. ŠAL, Sv. Nikolaj, PMK 1745—1770. —56. Ludwig Schiviz von Schivizhoffen, Der Adel in den Matriken des Herzog- tums Krain, Görz 1905 (odslej Schiviz). —57. Ibid., str. 48, 55, 64, 155, 188, 189, 190 in 197. —58. V ŠAL so v krstnih maticah Ljubljana — Sv. Nikolaj 1700—1712, 1712—1722 in 1722—1731 vpisani krsti Marije Ane (8. junija 1706), Eli- zabete Konstancije (25. maja 1710), Frančiške Terezije (29. oktobra 1715) in Frančiške Barbare Heipl (3. decembra 1723). —59. ZAL, Vladislav Fabjančič, Knjiga ljubljanskih hiš in njih stanovalcev, VI. del, str. 12—13 (odslej Fabjan- čič). — 60. Ibid. — 61. Fabjančič, V. del, str. 445—446. 62. Schiviz, str. 189 in 190. —63. ASRS, Dež. d.. Gl. k. III, fol. 255. —64. ASRS, Z.I. XLVI1 T-63, str. 12—14. —65. Ibid., str. 27. —66. ŠAL, Sv. Nikolaj, RMK 1748—1755. — 67. Glej opombo 64. — 68. Fabjančič, V. del, str. 445 446, VI. del, str. 12—13. — 69. ŠAL, Sv. Nikolaj, MMK 1735—1770; Schiviz, str. 197. — 70. ASRS, Z.I. XLVII T-83, str. 10. — 71.^ASRS, Z.I. XLVII T-63, str. 27. —72. Ibid., str. 11—12, 23—24. —73. ASRS, Dež. d., 1. biserni kvatern E 16. —74. Glej opombo 39. —75. Glej opombo 73. — 76. ASRS, Župnija Šentrupert na Dolenjskem, Re- pertorij krstnih matičnih knjig 1737—1847. —77. Poročna matica mu 6. oktobra 1788 prisoja 25 let, mrliška 18. maja 1816 pa 53. —78. ŠAL, Župnija Svibno, RMK 1764—1770 (odslej Svibno). —79. ŠAL, Svibno, RMK 1770—1776. — 80. Glej opombo 63. — 81. Glej opombo 70. —82. ASRS, Dež. d.. Gl. k. III, fol. 225 in 261. —83. ASRS, Z.I. XLVII T-83, str. 1 in 9. —84. Ibid., str. 1.-85. Glej opombo 61. — 86. Glej opombo 59. — 87. ASRS, Svibno, MMK 1777—1788. — 88. Glej opombo 84. —89. Glej opombo 87. -90. ASRS, Z.I. XLVII T-83, str. 9. -91. Ibid., str. 13—14. —92. Ibid., str. 11. —93. Ibid., str. 9—10. —94. Glej opombi 78 in 79. — 95. ASRS, Z.I. XLVII T-83, str. 10. —96. Ibid., str. 14. —97. ASRS, Ter. k., Rekt. fase. 147, akt št. 16. — 98. Ibid. — 99. ASRS, Svibno, PMK 1777—1801. —100. Stritihov ni najti niti v svibenskih niti v maticah sosednjih župnij Šentjanž, Polšnik, Radeče, Dole in Šentrupert. — 101. O Svibnem glej Janko Orožen, Ostrovrharji, Celjski zbornik 1965, Celje 1965; Ivan Stopar, Svibno, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Ljubljana 1982. — 102. ASRS, Dež. d., 2. modri kvatern M 27; ASRS, Šentjurij, MMK 1798-1812.-103. ASRS, Svibno, RMK 1788—1801, 1800—1833, MMK 1800—1837. —104. Glej opombo 97. —105. ASRS, Dež. d.. Gl. k. III, fol. 255 in 258. —106. Ibid., 2. modri kvatern M 27. —107. Ibid., Gl. k. III, fol. 255. — 108. Ibid., fol. 256. — 109. Glej opombo 26. — 110. Glej opombi 44 in 45. — 111. ASRS, Župnija Šentjurij-Podkum (odslej Šentjurij), RMK 1787— 1798. —112. Ibid., MMK 1787-1798.-113. Glej opom- bo 111. —114. Glej opombo 112. —115. Glej opombo 111. — 116. ASRS, Župnija Čatež—Zaplaz, PMK 1813—1865. — 117. Zu Čatež-Zaplaz, MMK 1812—1855. —118. Infor- mator Jurij Čop. — 119. Glej opombo 103. — 120. ASRS, Šentjurij, MMK 1812—1830. — 121. ŠAL, Župnija Mirna (odslej Mirna), PMK 1812—1815. — 122. ASRS, Dež, d., 1. biserni kvatern N 19. —123. Glej opombo 9. — 124. ŽU Sentjurij-Podkum, Status animarum, str. 1. —125. ASRS, Dež, d., 6. modri kvatern J 17. —126. ŠAL, Mirna, RMK 1812—1827, PMK 1812—1867, MMK 1812—1827; ŽU Šmarjeta, RMK 1787—1815, 1812—1821; ASRS, Župnija Šmarjeta, RMK 1821 — 1871, PMK 1818—1862, MMK 1821—1879. — 127. Glej opombo 125. — 128. ASRS, Fr. k., protokol in mapa N 59. — 129. Glej opombo 125. — 130. Glej opombo 126. — 131. Glej opombo 116. — 132. Glej opombo 122. — 133. ASRS, Šentjurij, RMK 1812—1830, 1830—1864; ŠAL, Šentjurij, Prepis MMK 1835—1900, 1901—1964; ŠAL, Svibno, Prepis MMK 1835—1935. — 134. ASRS, Dež, d., 3. rdeči kvatern S 19. — 135. Ibid., Gl. k. III, fol. 257-258.-136 Ibid., Instru- mentalna knjiga IV, fol. 5 (odslej Inst. k.). — 137. Glej opombi 133 in 9. — 138. ASRS, Dež, d., Inst. k. V, fol. 43—44. — 139. ASRS, Šentjurij, MMK 1831—1855. — 140. Glej opombo 124. — 141. ASRS, Dež. d., listine IB IX/209—210. — 142. ŠAL, Šentjurij, Prepis MMK 1835—1900. 143. ŽU Šentjurij-Podkum, Status anima- rum, str. 1. —144. ASRS, Dež, d.. Gl. k. III, fol. 253. — 145. ASRS, Reambulančni kataster, protokol in mapa N 53. —146. Glej opombi 124 in 133. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 19 195 SOCIETA Dl MINERVA V TRSTU IN OBLIKOVANJE ITALIJANSKEGA NARODNO LIBERALNEGA GIBANJA 1860—1878 TOMAŽ SIMČlČ SPLOŠNI DRUŽBENO-POLITIČNl POLOŽAJ V HABSBURŠKI MONARHIJI IN V TRSTU Po porazu v Italiji 1. 1859 je začel cesar Franc Jožef postopoma odpravljati absolutizem. Vendar je go- spodarsko-politična liberalizacija potekala le počasi sredi tisočerih ovir, ki so jih predstavljali zdaj nacio- nalne zahteve posameznih narodov, zdaj razredni in- teresi fevdalne aristokracije in liberalne buržoazije, zdaj cesarjeva neodločnost, vselej pa kronični pri- manjkljaj državnih blagajn. Februarski patent iz 1. 1861 je največjo politično težo v državi dal nemški buržoaziji in s tem odprl pot vzponu ti. nemškega li- beralizma,'' ki je s krajšimi presledki dominiral na av- strijski sceni do 1. 1878. Tudi v Trstu je preobrat 1. 1860 prinesel podobne spremembe kot na državni ravni. L. 1861 so bile raz- pisane nove volitve v mestni svet in začelo se je ob- dobje prevlade italijanske liberalne stranke, ki je s krajšimi nepomembnimi presledki trajalo vse do pro- pada monarhije. Seveda je bil problem Trsta veliko bolj zapleten od dokaj preproste slike, ki nam jo da- jejo vsakokratne volitve v občinski svet. Kmalu so se namreč pojavili prvi odkriti ideološki boji (spor s ško- fijo) in nacionalni konflikti (julij 1868). Če je na poli- tični in nacionalni ravni obravnavano obdobje mogo- če označiti kot obdobje hegemonije italijanske narod- no liberalne stranke, kulturnega boja med mestnim vodstvom in Cerkvijo ter izbruha in postopnega zao- strovanja nacionalnega vprašanja in s tem povezane- ga iredentizma, je treba obenem poudariti, da bi nam celostno podobo Trsta dopolnila šele analiza gospo- darskih tokov, razvoja luke, paroplovnih družb, za- varovalne dejavnosti, nastajajoče industrije itd. Tu so se nerazdružljivo prepletali interesi vseh tistih, ki so v tržaškem javnem življenju nekaj pomenili, pa naj so pripadali liberalni ali ti. konservativni stranki.^ V tem pogledu so liberalci druge polovice 19. stol. bih dejansko dediči podjetniške tradicije, ki so jo v prej- šnji dobi predstavljala imena kot recimo Giovanni Guglielmo Sartorio,' grof Franz Stadion," Karl Lud- wig von Bruck,* Pasquale Revoltella,* eden glavnih pobudnikov Sueškega prekopa idr. Njihovi interesi, kakor tudi interesi njihovih naslednikov, so se vrteh okoli tržaške luke, železniških povezav z zaledjem, perspektiv, ki jih je odpiral Sueški prekop, okoh tržaškega Lloyda, zavarovalnih družb (Assicurazioni Generali, RAS itd.), okoli nastajajoče industrije itd. Ni naključje, da se je center odločanja tržaškega meščanstva le počasi in s težavo selil iz borze in trgo- vinske zbornice na Magistrat.' Stališč, ki so se čedalje pogosteje uveljavljala tako v občinskem svetu kakor tudi v tržaškem javnem življenju sploh, niti ni mogo- če docela pravilno vrednotiti brez upoštevanja moči, ki so jo med vodilnimi tržaškimi možmi imele številne prostozidarske lože. »Dokazano je«, piše npr. Gluho Gratton, »da so prostozidarji preko Societa del Pro- gresso (Društvo napredka) usmerjali v Trstu vso itali- jansko stranko in gibanje, ki se je začelo imenovati iredentistično«} Vodilnega tržaškega sloja v obdobju 1860—1878 torej ne zaposluje le nacionalni problem, kakor bi ho- telo dokazati italijansko iredentistično zgodovinopis- je,' temveč veliko širša paleta problemov, kot recimo vprašanje laičnosti šolstva, boj proti vplivu Cerkve v javnem življenju, vloga, ki naj bi jo Trst kot avto- nomno neposredno cesarsko mesto odigral na enot- nem evropskem trgu, modernizacija tržaškega prista- nišča, ustrezne železniške povezave s Srednjo Evro- po, vprašanja urbanizacije in s tem povezane pavperi- zacije nižjih slojev, reševanje socialnega vprašanja, vprašanje izoblikovanja nekega kulturnega modela, ki naj bi postal odločilen za vladajoči sloj in za vse mesto. Izoblikuje se tako cela vrsta pogledov na omenjena vprašanja," ki tvorijo nekakšno idejno- kulturno platformo mestne vodilne garniture v drugi polovici 19. stol., a sega z nekaterimi argumentacija- mi, pogledi in vrednotami še v poznejši čas. Te vred- note in ti pogledi so v nekem smislu še danes sestavni del miselnosti in vrednostnega sveta ne le vodilnih predstavnikov, temveč tudi tržaškega javnega mnenja sploh. J RAZCVET ČASOPISOV IN DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA v TRSTU Razcvet časopisov in društvenega življenja tako v širši Avstriji kot v Trstu se seveda ujema s postopnim prehajanjem od absolutizma k ustavnosti po 1. 1860. Tako beležimo recimo v Trstu od 1. 1863 do 1878 kar 264 novih pobud na področju periodičnega tiska v italijanskem, slovenskem, nemškem, francoskem in grškem jeziku." Podobnemu razcvetu lahko sledimo na društvenem področju, posebno po zakonu o dru- štvih iz 1. 1867. Leta 1868 nastane recimo na pobudo Hermeta in prostozidarstva Societa del Progresso, le- to kasneje se rodi »Associazione Ginnastica«, kas- nejša trdnjava iredentizma, nato »Societa pedago- gico-didattica«, izraz teženj liberalnega učiteljstva po laični akonfesionalni šoli, potem »Societa operaia«, ki naj bi ublažila socialne napetosti brez korenitejših posegov v družbene in proizvodne odnose. Povezuje- jo se delavci raznih strok, uradniki, svobodni poklici in ustanavljajo strokovna in socialnovarstvena dru- štva." 196 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 Enako poživitev, vendar mimo kakršnekoli nepo- sredne zveze z nastankom italijanskih društev, opazi- mo tudi v slovenskem delu Trsta, sredi katerega se počasi oblikuje vodilni sloj meščanov, ki je kasneje prevzel vodstvo organiziranega slovenskega nacional- nega gibanja. Po nekajletnem zastoju Slavjanskega društva" je ustavna doba prinesla najprej Slavjansko narodno čitalnico I. 1861 (prvo slovensko čitalnico sploh), nato 1. 1868 še čitalnice v Rojanu, Rocolu, Ščedni, pri Sv. Ivanu, v Barkovljah in na Opčinah.'* Ni naključje, da je leto 1868. leto prvega fizičnega obračuna med slovenskim in italijanskim delom me- sta, kar pa italijanski vodilni sloj v javnosti prikazuje ne kot nacionalni spopad, temveč kot spopad med naprednim liberalizmom na eni strani in klerikalno reakcionarnostjo na drugi." societa di minerva - društvo minerva Med tržaškimi kuhurnimi društvi zavzema nekako osrednje, čeravno ne vedno najvidnejše mesto Societa di Minerva. Društvo, ki si je za svoje ime izbralo rimsko zaščitnico znanosti in umetnosti in ki je delo- valo v navidezni akademski odmaknjenosti od vsak- danjega življenja in političnih bojev, je skušalo ves čas svojega obstoja ohraniti pretežno kukurno obe- ležje. Kljub temu je njegov vpliv na intelektualno in idejno fiziognomijo tržaškega vodilnega sloja, kot bomo videli, nezanemarljiv. Pa ne samo zato, ker so v njem zrash mnogi kasnejši tržaški politiki, temveč tudi ker je društvo vseskozi veljalo za nekakšno krov- no, ah vsaj pokroviteljsko ustanovo mestne kulture, j Minerva ima med vsemi obstoječimi tržaškimi kul-1 turnimi ustanovami za sabo najbrž najdaljšo zgodo- vino. Ustanovljena je bila 1. 1810. Uradni ustanovitelj je bil član knjigarne Geistinger Paul Schubart, čeprav velja za dejanskega navdihovalca in dušo pobude zgodovinar in erudii Domenico Rossetti (1774— 1842)." Minerva je bila sprva le naslednica prejšnjih Akademij, katerih člani so se izživljali v večinoma praznem leporečju in kratkočasni družabnosti." Rossetti je delo zastavil drugače. »Namen društva je nuditi izobražencem predavanja in literarne večere«, pravi prvi člen društvenega pravilnika." Rossetti je v Minervi videl potencialno žarišče nove tržaške kultu- re, ki naj bi bila v skladu s potrebami časa in naglo se spreminjajočih razmer. Videl pa je v Minervi tudi pri- merno tribuno, s katere je utemeljeval in popularizi- ral svojo teorijo ti. tržaškega municipalizma, se pravi pravic, ki naj bi Trstu pripadale na podlagi njegovega preteklega statusa svobodnega mesta, katerim naj bi se 1. 1382 svobodno odpovedal na podlagi dvostran- ske pogodbe s Habsburžani. minerva kot sooblikovalka tržaškega političnega vodstva (do 1860) Generacija, ki je stopila v ospredje po 1. 1860, se je idejno in kuhurno obhkovala v predmarčni dobi in v dobi ti. Bachovega absolutizma. Kulturnih in idejnih žarišč je bilo v Trstu v tej dobi več. Eno od teh, če- prav ne edino, je bilo društvo Minerva. Kaže recimo, da iz Minerve ni izšlo levo, iredentistično krilo trža- škega liberalizma. V tem oziru je pomenljiva pripom- ba, ki jo je 1. 1867 izrekel Giovanni Benco, da je nam- reč društvo Minerva okoh 1. 1848 zašlo v krizo, ker so bili njegovi vodilni možje baje »proti napredku«.^^ Ni jasno, na kaj je dejansko Benco s temi besedami namigoval, ali na premajhno nacionalno gorečnost ah na ideološko mlačnost. Zdi se, da je v Bencovih očeh v predmarčni dobi baklo napredka v Trstu držal prižgano kdo drug, in to je mogel biti — če odmisli- mo zelo razširjeno prostozidarstvo — le krog okoli revije »La Favilla« (1836—1846). l. Hoffmeister — Joh. Poppet: Veliki trg v Trstu, jeklorez. (Na- rodni muzej, grafični kabinet). KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 197 »Favilla« je namreč presegla okove Rossettijevega municipalizma, odprla širša obzorja sodobne itali- janske kulture, obenem pa ohranila zavest o prisot- nosti kompaktnega slovanskega sveta okrog mesta. Podobno kot Kandlerjeva »L'Istria« je do slovanske- ga sveta gojila simpatije v duhu zgodnjega italijans- kega risorgimenta, vendar je na slovenske prebivalce gledala kot na simpatične in pristne predstavnike »ne- pokvarjene« kmečke kulture, nikakor pa kot na mo- rebitne enakovredne sogovornike pri vodenju javne- ga življenja na narodno mešanem ozemlju. Za italijansko kukuro in za vrednote risorgimenta so se mnogi navdušili pod vplivom »Faville« (recimo Hortis, Hermet idr.),'° po drugi strani pa so marsikaj prevzeli tudi od Rossettija in Minerve. Rossettijevo tezo o nekdanji samostojnosti tržaškega mesta so znah po potrebi spretno izkoriščati in obhkovati v pravi mit.'' Ostali so obenem zvesti iluministični tra- diciji, prav tako kakor njihovi konservativnejši some- ščani." In tradicionalno iluministično kukuro je ta- krat najbolj zvesto zastopala ravno Minerva. Njena iluministična usmeritev v predmarčni dobi se je kaza- la predvsem v dveh smereh, v velikem zanimanju za pozitivne znanosti in v uveljavljanju ideje ti. tržaške- ga kozmopolkizma. Med člani društva so sprva prevladovah zdravniki, botaniki, geologi. Prvi ravnatelj-cenzor je bil kirurg Giovanni Vordoni. Vrstijo se predavanja o botaniki, splošni geografiji, meteorologiji, kemiji, medicini kd. Kasneje se začenja krepiti zanimanje za preteklost Trsta, Primorja in Istre, predvsem seveda pod Rosse- ttijevem vplivom, pa tudi njegovega sodelavca in učenca Kandlerja, na dnevni red pridejo vprašanja gospodarskega razvoja, vse to še v nadnarodnem kozmopolkskem duhu. Že omenjeni Vordoni je bil npr. Grk, predstojnik grške občine. Med člani društ- va najdemo dalje evangeličanskega pastorja v Trstu Friderika Schultza, ki na nekem večeru zbranemu občinstvu recitira nemške verze.'" Minerva v tem času še ni »italijansko« društvo v nacionalnem pomenu besede »italijansko«. Že na podlagi golega seznama društvenih preda- vanj je mogoče v splošnih obrisih opisati ozračje, v katerem je rasla tržaška inteligenca: bilo je pač pov- sem laično, zakoreninjeno v razsvetljenskem raciona- lizmu in zaupanju v moč človekovega svobodnega ra- zuma, odprto za sprejemanje znanstvene metode, oprto na grško-rimsko klasiko pri iskanju lestvice vrednot, ki bi ustrezala sodobnemu zgodovinskemu trenutku. V naslovih predavanj ni sledu o kakršnem- koli pristopu k resničnosti, ki ne bi bil znanstveno-ra- cionalističen. O vprašanjih, ki presegajo človekovo imanentnost, društvo ne razpravlja. Nekaj značilnih naslovov predavanj: »O načinu, kako na silo učiti znanost« (1829), »Vzporednica med napredkom me- dicine in drugimi vejami človekovega duha« (1837, 1838), »Nastanek dobrega in zla kot odsev zakona o gibanju in privlačnosti« (1839), »Napredek, sreča, ci- vilizacija: zloraba in pomen teh besed za boljše družbeno sožitje« (1840), »Razmišljanje o prevladi zmote nad človekovim duhom, kipa jo lahko volja in znanost premagata« (1841). Med predavatelji se tu pa tam sicer pojavi tudi kak duhovnik, ki se pa, sodeč po izbrani tematiki, bolj nagiba na stran ti. katoliških li- beralcev, to se pravi zmernih pristašev moderne civili- zacije, kakor pa na stran nasprotnikov pridobkev francoske revolucije. Tako recimo 1. 1840 dominika- nec o. Bandini (sobrat in morda somišljenik takrat vplivnega o. Lacordaira) predava »opotrebi moralne vzgoje vseh družbenih slojev, ki naj državi zagotovi koristne (sic!) državljane«. L. 1842 se med gosti poja- vi postni pridigar G. Renier, ki pa zbranemu občinst- vu ne postreže s kako priložnostno duhovno mislijo, temveč s predavanjem o umetnosti homiletike. Za pa- trom pa nastopi odbornik društva in navzočim prebe- re svojo odo All'ente supremo (Najvišjemu bitju) z značilnim deističnim prizvokom. V primerjavi s krogom, ki se je zbiral okoU »Favil- le«, in sodelavcev Kandlerjeve revije »L'Istria«, v programu Minerve nki v predmarčni dobi niti kasneje ni opaziti najmanjšega namiga na slovensko oz. slo- vansko komponento tržaškega ozemlja. Slovenska prisotnost se v tem primeru ne javlja niti na ravni fol- klore nki na ravni takega ah drugačnega problema. Ne moremo govoriti, da bi Minerva gojila do slovan- skega sveta kakršnokoli sovraštvo aU nasprotovanje. Enostavno nekega slovenskega oz. nacionalnega pro- blema zanjo ni. S tem, da se njeni člani imajo za mestno intelektualno elko, se v drugi polovici 19. sto- letja nekako samoumevno opredeljujejo za italijan- sko kukuro kot za »višjo« kulturo v nasprotju s slo- vensko kot »nižjo«, namreč kot kulturo pretežno nižjih slojev. | MINERVA V LETIH 1860-1878 Politične spremembe v letih 1860—61 so bile po- membna prelomnica tako za Trst kakor tudi za delo- vanje Minerve. Mnogi njeni člani so postali ali člani volilnega odbora ah tudi svetovalci, izvoljeni večino- ma na liberalni listi.'" Novo izvoljeni župan (podesta) Stefano de Conti se je osebno udeležil društvenega občnega zbora 17. aprila 1861 in že poudaril vlogo, ki bi jo v očeh liberalne stranke utegnila igrati Minerva v mestni kulturi.'" Dve leti kasneje je občinski svet po- nudil Minervi svoje pokroviteljstvo, ki ga je slednja seveda sprejela.'" Leta 1863 je Magistrat na lastno pest ustanovil v mestu kalijansko gimnazijo in realko. Del učnega osebja je priskočil na pomoč iz bližnjega Veneta. Tu je bilo gibanje za priključkev Italiji zelo močno, tako da so profesorji, ki so prišh od tam, v Trst prinesli močnega italijanskega duha in pospešili zanimanje za italijansko kukuro." Kmalu so se pojavili tudi med predavatelji na rednih večerih Minerve. Prvi rav- natelj italijanske gimnazije v Trstu Onorato Occioni je recimo prevzel daljši ciklus predavanj o Danteju. Posebno po 1. 1866 se je društvo Minerva čedalje bolj odkrito opredeljevalo za italijansko nacionalno 198 ! kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 liberalno stranko. Ta je imela v društvenih prostorih svoja volilna zborovanja. Tu se je sestal tudi ustanov- ni odbor političnega, radikalno liberalnega in antikle- rikalnega društva Societa del Progresso (maja 1868). Mnogi člani in voditelji Minerve so bili tudi po 1. 1863 večkrat izvoljeni v občinski svet, v veliki večini na li- beralni listi.^' Mnogi liberalno usmerjeni tržaški ča- sopisi so s simpatijo in zanimanjem sledili njenemu delovanju in s tem nakazovali idejno sozvočje z nje- nim programom.^' Člane Minerve najdemo tudi v So- cieta del Progresso'" in na seznamih Societa Filarmonico-Drammatica,'' ki je bila zunanji izraz tržaškega prostozidarstva.'^ Iz dosedaj povedanega jasno izhaja, da je v šestde- setih in potem seveda tudi v sedemdesetih letih 19. stoletja društvo Minerva precej nedvoumno podprlo vodilno mesto garnituro, v očeh katere naj bi neka- ko predstavljalo najvišji tržaški kulturni forum. Ne- sporno je tudi, da se je velik del Minervinega vodstva in članstva v tem času ponašal v svobodomiselnim svetovnim nazorom. Poleg tega je v njenem delova- nju precej jasno opaziti premostitev nekdanjega koz- mopolitizma in opredelitev za italijanstvo in italijans- ko kulturo. Vendar pa bi pri Minervi v tem času za- man iskali kakršnokoli radikalizacijo, najsi bo v sme- ri ideološkega ekskluzivizma, najsi bo v smeri itali- janskega iredentizma. Kaže, da je poleg radikalnejše liberalne znotraj društva Minerva obstajala tudi moč- na katoliška struja, ki bi jo z vsemi dolžnimi pridržki mogli označiti kot katoliško liberalno v smislu tistega katoliškega liberalizma, ki je sprejemal temeljne vrednote francoske revolucije, posebno svobodo ve- sti, govora, tiska in združevanja, a odklanjal vsak ek- stremizem in vsak žolčen antiklerikalizem, v filozof- skem pogledu pa sprejemal nauk katoliške Cerkve. Takšna stališča je po vsej verjetnosti zastopal du- hovnik Ferdinando Rossi, ravnatelj italijanske gim- nazije in večkratni predavatelj v Minervi, dalje duhov- nik J. CavaUi, potem tudi arhitekt Giuseppe Righetti, član vodstva Minerve, obenem zmeren liberalec, naj- brž avtor brošure z naslovom II Progresso, o kateri bo še govor kasneje. Za katoličana se je proglašal tudi Alessandro Goracuchi, zdravnik in voditelj Minerve še v predmarčni dobi, kasneje predavatelj na njenih kulturnih večerih. Leta 1867 je izdal zbirko misli o Bogu in večnem življenju." V njej je jasno izpovedal svoje katolištvo, obenem pa z značilnim izborom av- torjev plačal davek svojemu času. Kot religiozne mis- lece namreč navaja Platona, Horaca, Cicerona, Tibu- la, Byrona, Rousseauja, Lukreca, celo galerijo zdrav- nikov in kirurgov in na koncu Tomaža Kempčana. O transcendenci razpravlja prepričano in zavzeto, pri tem pa se sklicuje na Leibnitza, Galilea in Newtona, to se pravi na iste avtoritete, katerih so se v nasprotne namene posluževali tudi predstavniki materialistične- ga pozitivizma in racionalizma. V podobni luči je treba presojati tudi naraščajoči pomen, ki ga je zadobivala nacionalna ideja ne samo v okviru Minerve, temveč tudi v Trstu sploh. Attilio Tamaro, najznačilnejši predstavnik iredentističnega zgodovinopisja, se v svojem glavnem delu rad nagiba k črno-beH tehniki in vidi kali kasnejšega iredentizma — seveda post festum — povsod, kjer se je sploh kaj italijanskega dogajalo. Tako je imela zanj tudi Mi- nerva jasno filoiredentistično orientacijo, in to naj- manj od 1. 1865 dalje. V dokaz te svoje teze Tamaro navaja prireditev ob šeststoletnici Dantejevega rojst- va, ki je bila v prostorih Minerve 14. maja 1865,'* češ da jo je društvo organiziralo kljub nasprotovanju »avstrijakanta« Pietra Kandlerja, ki je bil od 1864 do 1867 vladni komisar pri društvu in ki da je izzvenela v »pravi slavospev Italiji in patriotizmu«." Velika večina povojnih zgodovinarjev ima o začet- kih pravega iredentizma danes drugačno mnenje. Res je sicer, da je dunajska vlada v svojo, marsikdaj oz- kosrčno politiko nekako sama potiskala Trst v objem Italije,'*, res je tudi, da je zastoj pristanišča in trgovi- ne pomemben del tržaške finančne zmogljivosti preusmeril v zavarovalno dejavnost in s tem v večjo povezanost z Italijo,^' vendar pa so bili skoraj vsi predstavniki tržaškega vodilnega sloja, od zmernih fi- loavstrijcev (»fedeloni«) do radikalnejših liberalcev, obenem krepko soudeleženi pri velikih finančnih podjetjih, ki so imela interes v Avstriji in v podonav- skem zaledju. Celo Francesco Hermet, razvpiti kolovodja trža- škega prostozidarstva in vseh mogočih revolucionar- nih odborov, predsednik Societa del Progresso in ne- sporni vodja liberalne skupine v tržaškem občinskem svetu, je od 1. 1860 dalje lastnik primorske agencije novo nastale La fenice Austriaca, največje dunajske zavarovalne družbe." In ravno Hermet se proti kon- cu svoje politične kariere zameri mlajšemu, levemu krilu svoje stranke, ko predlaga za mestnega župana Nemca Dimmerja, češ da bi ta poteza odvrnila neute- meljene sume od liberalnega gibanja." Jasno je torej, da so se italijanski liberalni nacionalci kar se da trudi- li, da bi zahteve baze čimdlje ohranili v mejah zakoni- tosti in avstrijske lojalnosti.*" Zato tudi proslava Dantejeve šeststoletnice še ni bi- la nikakršna iredentistična manifestacija. Besedilo počastitve velikega Alighierija*' je sicer res zelo go- stobesedno, mestoma retorično, res je veliko govora o Italiji, italijanskem jeziku in italijanskem čustvo- vanju, vendar o kaki politični ali celo separatistični noti v tem primeru ne moremo govoriti. Osrednji go- vor ravnatelja italijanske gimnazije Onorata Occioni- ja*^ ne proslavlja Danteja toliko kot apostola itali- janske nacionalne ideje, temveč bolj kot nekakšnega znanitelja moderne civilizacije, nasprotnika dogma- tizma, predsodkov in srednjeveške okostenelosti, člo- veka, kije znal pomiriti Aristotelov pol razuma s Pla- tonovim polom čustva.*' Pa tudi himna Inno per mu- sica nella festa di Dante, ki jo je napisal Pirančan, ki- rurg Giovanni Tagliapietra (1813—1893), Danteja postavlja ob Newtona, Keplerja, Watta, Fultona in druge sodobne znanstvenike kot pionirja tistega tako čaščenega Napredka, katerega so intelektualni krogi v Trstu v tem času gotovo bolj občudovali kakor pa mater Italijo. Takole se Tagliapietra obrača na avtor- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 199! ja Božanske komedije: »Kot duh danes zreš na tako čudovit polet človekovega razuma (namreč na indu- strijsko revolucijo, op. pis.) in morda slutiš zarjo sre- čnih časov«.** Ne zedinjena Italija, pač na Napredek (z veliko za- četnico) predstavlja v tem času tisto osrednjo vredno- to, okoli katere se vrti tržaška italijanska kultura (o začetkih slovenskega gibanja bi bilo treba govoriti posebej), in z njo vred seveda tudi društvo Minerva. Značilen primer te miselnosti je publikacija, katere avtor je, kot kaže, Giuseppe Righetti, znan arhitekt in eden najvidnejših članov Minerve."" Naslov pubh- kacije je // Progresso della civilizzazione nel secolo XIX e suoi interessi colla proposta di una banca di as- sicurazione delle cambiali.*^ Izšla je sicer anonimno, vendar pa, če verjamemo zapisu na naslovni strani iz- voda, ohranjenega v tržaški Mestni knjižnici, naj bi bil njen avtor prav G. Righetti. Privrženec katoliške variante liberalizma, nasprotnik vsakega ekstremiz- ma, zagledan v tehnične pridobitve industrijske revo- lucije, je bil trdno prepričan, da gre zgodovina neza- držno svojo pot naprej v smeri večje sreče in večje pravičnosti. Righettijev pogled na zgodovino je optimističen in kristalen: na eni strani sile teme, na druge sile luči. Slednje imajo sicer svojega najvišjega predstavnika v Sinu človekovem in njegovi žrtvi na Kalvariji,"' ven- dar »degenerirani« kler svojemu vzorniku nikakor ni delal časti, temveč je »poniževal znanost in umetnost, zanikal napredek, učil nevedno ljudstvo sovraštva do močnih duhov, učil ljudi, da je uboštvo duha (v smis- lu ignorance, op. pis.) pot zveličanja«.*^ Francoska revolucija, ki je bila v svojih skrajnostih prav gotovo kruta in nečloveška, po avtorjevem mnenju ni bila nekaj naključnega, temveč izraz vsesplošnih teženj po svobodi in napredku. Prav tako epohalen je bil izum parnega stroja in telegrafa."" Vse to je sprožilo du- hovni in materialni napredek človeštva v 19. stoletju. Do sedaj pa so se z njim okoristili le premožni sloji. Ta razvoj je treba preokreniti. Tudi ljudstvo mora postati deležno koristi, ki jih prinašata napredek in civihzacija. A kako? Avtor brošure je trdno prepri- čan, da je podlaga sodobnega družbeno-ekonomske- ga sistema zaupanje-kredit. Moralne lastnosti člove- ka: poštenost, olika, resnicoljubnost, ponižnost (a ne klečeplazenje), vestnost in ljubezen do dela morajo uživati zaupanje, treba jim je dati »kredit«. Človek je namreč po naravi dober in pameten (Rousseau, op. pis.). Zato — in od tod izhaja ne le optimizem pisca te brošure, ampak kar optimizem stoletja — je treba pospeševati šolstvo in izobrazbo. »Kakor se človek po pravilnem poduku nauči pravilno sklepati in izbi- rati, kar se mu najbolj splača, tako moramo priznati, da bo človek vedno dober, to se pravi, nagnjen k do- bremu, dokler bo imel za to interes, da ga bodo le priznavali za to, kar po naravi je«.Pa ne samo to. Vsi našteti tehnični izumi, od železnic preko telegrafa vse do svobodnega trga delajo človeka bolj odprtega za presežnost, za duhovnost. Vizija na koncu prehaja že v utopijo, ko beremo, da bo moderna civilizacija človeku prinesla mir, veselje in srečo. »Bogatin bo dal denar na razpolago poštenosti in moralnosti v blagor vseh ljudi dobre volje«.^'^ Soglasje s poglavitnimi pridobitvami francoske re- volucije, zaupanje v moč človekovega razuma, po- sebno v razvoj znanosti in tehnike, prepričanje, daje treba širiti prostor svobode tudi za sloje, ki so bih do tedaj od njega izključeni — seveda ne da bi pri tem postavili pod vprašaj upravičenost hegemonije vodil- nega sloja, obenem pa pri mnogih sprejemljivost tudi za vrednote tradicije, posebno za vrednote katoliciz- ma, tako bi lahko na kratko označili temeljno usme- ritev Minerve in njenih članov v obdobju širjenja ustavnih svoboščin po letu 1860. V nasprotju z drugi- mi skupinami, kot je bila recimo Societa del Progres- so, ki konec šestdesetih let vstopijo v tržaško areno, jo označujeta zmernost in določena konservativnost. Minerva v nekem smislu prevzema in nadaljuje ilumi- nistično izročilo Rossettijevega in Kandlerjevega ko- va. Obenem se njena opredelitev za italijanstvo kaže bolj kot reakcija na merkantilni kozmopolitizem 18. stoletja,"' ki je med drugim zakrivil propad nekdanje Arcadie, kot pa afirmacija narodne ideje v smislu ita- lijanskega risorgimenta. J. Varoni: Trst (list 12 iz albuma Zur Erinnerung an die Eröffnung der Staats — Eisenbahn von Lai- bach bis Triest, 1857), litografija. (Narodni muzej, grafični kabi- net). 200 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 PREDAVANJA V DRUSTVU MINERVA I860-I878 Iz ohranjenega seznama predavanj od 1. 1860 do 1878 lahko sklepamo v prvi vrsti na dokajšnjo pe- strost in raznoličnost kulturnega delovanja. Poleg zgodovine besedne umetnosti in filozofije so se na dnevni red društvenih večerov uvrščale tudi druge te- me: naravoslovje, medicina, znanost, novi izumi, ar- hitektura, nova zemljepisna odkritja, trgovina, žen- sko vprašanje itd.*' Vsa predavanja seveda niso oh- ranjena, vendar so dovolj zgovorni že njihovi naslovi ali imena predavateljev. Dvakrat je bilo na primer na dnevnem redu vpra- šanje Sueškega prekopa (1860 in 1868), iz česar lahko sklepamo, da je imel Pasquale Revoltella v svojih pri- zadevanjih določeno zaslombo tudi v svetu tržaške kulture. L. 1861 je A. Cavalieri razmišljal na temo dostojanstvo in izobrazba trgovca, ki nam spet kaže na občuteno potrebo trgovca in podjetnika, da bi svoje delovanje opravičil z neko širšo svetovljansko razsežnostjo. L. 1865 je časnikar F. Consolo govoril o platonski ljubezni, ravnatelj italijanske gimnazije Occioni je imel ciklus predavanj o Dantejevi Božan- ski komediji. Luigi Cambon je opozoril na problem smrtne kazni. Naslednjega leta je bil na vrsti problem obveznega šolanja, ravnatelj nemške državne gimna- zije Menzel pa je govoril o ženski lepoti. L. 1873 je bi- lo na dnevnem redu predavanje o zadnjih zemljepis- nih odkritjih v Afriki, od česar si je tržaška trgovina obetala kako posredno ali neposredno korist. Cam- bon je govoril ob smrti italijanskega romanopisca Manzonija. L. 1877 je G.M. Cattaneo proslavil Ma- chiavellija, medtem ko je časnikar Giuseppe Caprin predaval o intelektualnem gibanju v Franciji pred iz- bruhom revolucije. Prav leta 1878 se v programu po- javi še predavanje z značilnim naslovom Socialno oz. socialistično vprašanje, zanesljivo znamenje, da so se začeli tudi intelektualni krogi zaskrbljeno zanimati za gibanje, ki ga je še 15 let prej G. Righetti imenoval preprosto »čudna teorija«.** Tudi izbiro predavateljev v Minervi lahko označi- mo kot pestro. Poleg konservativcev, kakor je bil npr. ravnatelj nemške gimnazije Menzel, med preda- vatelje vedno bolj prodirajo svobodomisleci in libe- ralni radikale!. To je recimo primer Giacoma Odda, profesorja na tržaški italijanski gimnaziji, zagrizene- ga antiklerikalca, racionalista, sodelavca filoliberal- nih dnevnikov »II cittadino« in »II Progresso«. Mi- nervi se je prvič predstavil 1. 1868 s predavanji o filo- zofiji napredka in o dolžnostih državljana, nato I. 1869 s predstavitvijo Leopardi j evega svetovnega na- zora in 1. 1871, po zaključku koncila in proglasitvi dogme o papeževi nezmotljivosti, z govorom Papež, Doellinger in latinski racionalizem. Od 1. 1877 dalje nastopa pri Minervi časnikar Giu- seppe Caprin, Mazzinijeve in Garibaldijeve usmerit- ve, urednik vrste pomembnih tržaških časopisov, člo- vek, okoli katerega se je zbirala skupina najvidnejših tržaških italijanskih peres.** Zanimiva je tudi oseb- nost duhovnika Paola Tedeschija (1826—1911), kije v Minervi predaval dvakrat (o sodobni italijanski hte- raturi), 1. 1861 in 1866,1. 1869 pa ga je društvo skup- no z drugimi uglednimi kulturniki imenovalo za svo- jega častnega člana.** L. 1860 je začel javno izkazo- vati svoje simpatije za liberalni katolicizem, ki se je zavzemal za spravo med moderno civilizacijo in Cerk- vijo, zaradi česar je imel težave s cerkveno oblastjo. Obenem ga je avstrijska policija osumila širjenja ire- dentističnih idej, zaradi česar je moral zapustiti av- strijsko ozemlje.*' V isti krog kot tedeschi je spadala tudi pesnica in pisateljica Adele Butti (1848—1909), prva ženska, ki je javno spregovorila o Minervi (1871) in bila potem med stalnimi gosti društva. Zanimala se je za žensko in družinsko problematiko, sodelovala je pri časopis- ju, ki se je zavzemalo za osvoboditev ženske, za njen vstop v javno življenje in na splošno za uveljavitev svobode kot najvišje vrednote na vseh področjih člo- vekovega življenja. Za člane društva Minerva je več- krat nastopila kot pesnica, spregovorila pa je tudi o ženski problematiki, se zavzela za polnopravno vklju- čitev ženske v politično, kulturno, socialno življenje, kar naj ne bi bilo družini v škodo, temveč v korist. »Zdrava pamet in logika nam dajeta upravičeno mis- liti, da bosta moški in ženska, ko bosta oba svobodna in enaka, tj. enako razvita tako v razumskem kot v moralnem pogledu, vlila družini novega duha, nove mladosti. O francoski revoluciji je 1. 1871 razmišljal Angelo Castelfranco, po rodu iz Toskane, publicist, sodelavec zmerno liberalnega časopisja, na katerem se je nekoč celo zapletel v polemiko z radikalnejšim Oddom. »Romantik in idealist«, kakor ga označuje S. Monti Orel,*' vendarle ni skrival svojega navdu- šenja nad francosko revolucijo: »Kdo se ne ozira na ta velikanski dogodek, na to luč zgodovine, ne da bi ga prevzelo občudovanje in navdušenje?«^" Francos- ka revolucija je zanj naravno nadaljevanje angleške iz 1. 1649 in nizozemske iz let 1566—1579. Izročilo an- gleške revolucije je: politična svoboda, spoštovanje zakona in enakost pred zakonom. Izročilo upora na Nizozemskem pa je »zmaga nad Rimom«, »najmoč- nejši oviri na poti napredka moderne civilizacije«,"'' to se pravi zmaga verske svobode. Zasluga francoske revolucije pa je, da je razglasila idejo enakosti, če- prav je ni uspela v praksi uresničiti, ker je zašla v ek- stremizem. Radikalizem vedno več poruši kot pozida, pravični stvari bolj škoduje kot koristi,*^ pravi Ca- stelfranco z značilno zmernostjo tržaškega liberalca. Nova doba miru in bratstva pa bo nastopila, ko bodo evropska ljudstva sprejela izročila treh velikih revolu- cij, politično in versko svobodo ter socialno enako- pravnost, obenem pa se izognila vsem pretiravanjem in vsem ekscesom.*' O socialni ekonomiji in njenem odnosu do morale in prava je 5. decembra 1864 govoril dr. Forlitz. Naš čas, tako je trdil, je čas demokracije. Demokracije pa ni mogoče uresničiti brez enakosti. Napredka ne more biti brez reda in svobode. Podre- jati svobodo enakosti, kot dela neka francoska šo- kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 1988 201 la(?), pomeni voditi demoicracijo v tiranijo. In Iconč- no mora zalconodaja slediti ekonomskemu razvoju, ne pa ostati od njega odtrgana. Toliko dr. Forlitz. O problemu morale in njene povezanosti z ekonomijo in zakonodajo razpravlja nato dr. Costantini v dalj- šem koreferatu, v katerem dokazuje, da svoboda in pravičnost nista nujno povezani z moralo, da pa mo- rala nujno vključuje tudi svobodo in pravičnost. Kar je moralno, pravi Costantini, ni nujno povezano z etičnim ravnanjem. Povod moralnega dejanja je lah- ko tudi odkritje neke resnice, izum koristne ah lepe stvari. Na ugovor dr. Elia Morpurga, češ ali naj drža- va ukine bolnišnice in dobrodelne ustanove, odgovar- ja dr. Forlitz, da morala pravzaprav ni nič drugega kot pogoj (conditio sine qua non), da lahko človek ustvarja bogastvo. Bogastvo sicer človek pridobiva iz narave, a to bi bilo nemogoče, če ne bi pri tem upo- števal neka osnovna načela socialnosti in to je mo- rala."" O socialnem vprašanju je 13. marca 1865 govoril spet dr. Forlitz in zagovarjal nazore, ki jih je obrazložil v dnevniku »// Tempo«. Ostro je nastopil proti kakršnemukoli poseganju države ah družbe v reševanje socialnega vprašanja. »Družba nima pravi- ce posegati na področje zasebne industrije.« Svoje skrajno liberalistične poglede je utemeljil z mislijo, da mora uspešno podjetje v kratkem času proizvesti veli- ko in z dobrim profilom. Izkušnja pa nas uči, da država tega ni zmožna. In nadaljuje: »Morale ni brez svobode. Iz tega sledi, da je država-proizvajalka ne- moralna, saj preprečuje svobodno sproščanje člove- kove moči in dejavnosti. « Citira nato Ricarda: prava dobrodelnost je v tem, da se ustvarijo take razmere, da je revež ne bo več potreboval. Predavatelju je ugo- varjal eden izmed voditeljev Minerve, A. Tanzi: eno so načela, s katerimi se lahko tudi strinja, drugo pa so konkretne razmere. Občina se trudi, da bi konkretne- mu socialnemu problemu (pavperizmu) našla ustrez- no rešitev. Ne gre za to, da bi hoteli škoditi zasebni industriji in zasebni pobudi."" O rimskem vprašanju je 7. julija 1869 predaval prof. Vito Forte, profesor na italijanski gimnaziji v Trstu, čeprav je uradni naslov predvideval bolj nev- tralno zgodovinsko tematiko."" Predavatelj evo izho- dišče je, da ima človek moralno dolžnost se ukloniti le pred avtoriteto razvidnosti, pred nobeno drugo, ne škofovo ne papeževo, če razlogi niso dovolj utemelje- ni. V nadaljevanju predavatelj razhkuje katolištvo od klerikalizma, osnovna načela katoliške vere od zu- nanjih izrazov t.i. klerokracije (inkvizicije, papeške države, indeksa itd.). S tem da odločno in ostro na- stopa proti ohranitvi papeževe svetne oblasti,"' obe- nem poudarja, da bistvo katohcizma ni in ne more bi- ti v opreki z razumom. Zato ni razloga, da ne bi bili brezkompromisni nasprotniki reakcionarne »klero- kracije«, ki še vedno preprečuje dokončno združitev Italije z Rimom. Nekam zunaj ustaljenih tirnic je najbrž izzvenelo predavanje, ki ga je 7. maja 1865 imel ravnatelj c.kr. nemške gimnazije v Trstu Venceslav Menzel. Že služ- ba, ki jo je vrsto let opravljal najprej kot profesor nemščine na gimnaziji v Kopru, nato od 1854 do 1858 kot ravnatelj akademske gimnazije v Gorici in konč- no od 1858 do 1864 kot ravnatelj gimnazije v Trstu, govori za to, da se je Menzel vsaj deloma gibal v dru- gačnem miselnem svetu kot večina njegovih sodobni- kov v Trstu. Naslov enega njegovih predavanj v dru- štvu Minerva se je glasil Egoizem našega sto- letja. V njem je nastopil proti »pohujšljivim« in fri- volnim pisateljem, posebno francoskim, med kateri- mi omenja »znanega« Paula de Kocka, »čigar novele so prava šola najbolj nesramnega komunizma«. Nadaljeval je: »Mnogi sodobni pisatelji brez sramu oznanjajo nevero, nemoralnost, materializem in celo ateizem.« Obregnil se je dalje ob znanstvenike, ki si- cer odkrivajo čudeže stvarstva, a »namesto da bi povzdigovali dušo nad mrtvo materijo (...), jo ponižujejo s tem, dajo z materijo enačijo«.To se dogaja posebno takrat, ko sicer izobraženim profe- sorjem manjka verska in moralna osnova. »Kajti člo- vek, ki nima tega svetega kompasa (namreč vere, op. pis.), izgubi orientacijo v oceanu znanosti. Se in še se posveča analizi materije, dokler se ne istoveti z njo. Napihnjen od svoje lastne brihtnosti, se norčuje iz vsega, kar se izmika njegovim čutom. Ponosen, da je raziskal in izračunal zakone raznih pojavov čutnega sveta, prezira transcendence in tako ne pozna najviš- jega zakona, v primerjavi s katerim so vsi ostali zako- ni le paragrafi in okraski«.'"' Gre torej za neravnovesj e med znanstvenim in du- hovnim napredkom. Sebičnost torej ne samo, da ni v zatonu, ampak zadobiva v našem času širše in neslu- tene razsežnosti. V današnjem času, nadaljuje preda- vatelj, se sebičnost javlja v podobi absolutizma, fana- tizma, aristokratizma, a tudi demokratizma in nacio- nalizma.'' V drugem delu predavanja je skušal Men- zel verjetno pomiriti zaprepaščene poslušalce, češ da slika le ni tako črna, kot bi kazalo na prvi pogled. Prav 19. stoletje se namreč po njegovem mnenju odU- kuje tudi po nastajanju nove moralnosti, nove ljubez- ni do bližnjega. To se pozna predvsem na področju šolstva in dobrodelnosti (filantropije). In Trst v tem prav gotovo prednjači pred drugimi mesti. Nobeno stoletje še ni videlo takega razcveta dobrodelnosti kot 19. Naše stoletje, je sklenil Menzel, je tudi stoletje to- lerance, humanizma, ki se zoperstavlja sebičnosti. Krepi se priznavanje človekovih pravic, njegovega dostojanstva, strpnost med pripadniki razUčnih vero- izpovedi." O družini (kolikor škoduje šoli) je govo- ril prof. Angelo Menegazzi 29. aprila 1866. Učiteljev poklic je prikazal kot vzvišeno humanitarno poslanst- vo, katerega pa starši večinoma ne razumejo in »devi- škim« otrokom šolo prikazujejo kot kazen, kot neke vrste zapor, učitelja pa kot nekakšnega cirkuškega krotilca. Svoja izvajanja je predavatelj podprl s citati iz Tommasea in Frančiška Asiškega ter priporočil star- šem, naj učitelja otrokom prikažejo z isto ljubeznijo kot očeta ali mamo. Ne sme se dogajati, da šola uči eno, starši pa drugo. Danes je pač tako, je možno 202 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 razbrati iz govornikovih besed, da imajo starši v glav- nem ožje poglede kot pa izobraženi učitelji, zato naj ne »kvarijo« otrok s svojim praznoverjem, svojimi predsodki in nasprotovanjem našim »svetim« usta- novam/' Znanost zavzema v obdobju 1860—1878 še ved- no zelo pomembno mesto v programu društva Miner- va. Značilen za navdušenje nad znanstvenimi prido- bitvami modernega časa je recimo govor, s katerim je eden od voditeljev društva sklenil letno dejavnost 15. aprila 1865. »Znanstvena epopeja«, trdi predavatelj, ki se je začela z Leonardom, Galileiem, Baconom in Descartesom, se še nadaljuje in nam vsak dan pri- pravlja nova in nova presenečenja, kar vse skupaj predstavlja »poezijo našega časa«.''* Kako se je občudovanje znanstvenega napredka močno nagibalo v pozitivizem, zgovorno priča serija znanstvenih predavanj o teoriji evolucije prof. Carla Ciatta. Predavanja nam po eni strani odkrivajo člo- veka, ki pozorno in odprto sledi najsodobnejšim spoznanjem in znanstvenim hipotezam, recimo dar- winizmu, po drugi strani pa se ta odprtost na več me- stih sprevrača že v pravo oboževanje znanosti. Tako- le pravi recimo: »A pri presojanju dejstev se bomo ozirali izključno na Znanost in bomo spoštljivo pos- lušali Njeno besedo, samo Njeno besedo! In znova bomo videli, kako Znanost napreduje veličastno in naglih korakov, kako zanesljiva in nezmotna nada- ljuje svojo pot, gluha za ropot tisočih Harpij, kate- rim je bilo naročeno, naj ji mečejo polena pod noge. Videli bomo, kako vsako Njeno odkritje vpije na vse štiri vetrove: Heureka!, kako ta strašni krik vse zama- je, vse podere, kar se mu zoperstavlja, kako ta krik preglasa vpitje slepih fanatikov in strahopetcev.^^ Kdaj je človek gotov, da ne zapade zmoti? »Takrat, ko posluša Znanost, a samo Znanost, ko se ne ukloni nobeni avtoriteti, razen avtoriteti razvidnosti«.''" Ciatto izhaja iz Rousseauja in z njim meni, da je vsa zgodovina človeštva iskanje sreče. Napredek je is- kanje sreče, vendar če bi bili postavljeni pred izbiro, ali sreča ali napredek, bi morali izbrati Napredek, kajti Napredek bo nekoč izpolnil svojo nalogo, nam- reč uresničitev sreče.'' Pogumnim osebnostim, ki se brezpogojno borijo za luč, stojijo nasproti previdne- ži, ki sicer govore, da se borijo za človekovo dosto- janstvo, v resnici pa so v skrbeh le za usodo Razodet- ja. Za človeka, ki sta mu pri srcu svoboda n napre- dek, pa je odločilna le resnica, naj bo še tako kruta.'* »Postavljena je hipoteza, da smo bratranci opice. Če bo hipoteza nekoč postala znanstvena dogma, bomo prisegli na besede dogme in bomo ponosno povzdig- nili čela«.'^ ZAKLJUČEK Iz doslej pregledanih virov ni mogoče zanesljivo ugotoviti števila članov, ki so se udeleževali preda- vanj in debatnih večerov društva Minerva v letih 1860—1878, niti ni mogoče z gotovostjo zamejiti družbeni sestav članstva. Vemo pa, da se je Minerva imela za elitni mestni kuhurni forum. To vlogo ji je 1. 1863, kot smo videh, priznal tudi občinski svet. Da se je v Minervi dejansko zbiral tržaški vodilni sloj, pos- redno izhaja tudi iz podatka, da je prav od člana Mi- nerve, Giovannija Benca 1. 1869 prišla pobuda za ustanovitev nekakšne ljudske čitalnice (Societa per la lettura popolare),*" ki naj bi v načrtih pobudnikov med širšimi ljudskimi sloji imela podobno poslanst- vo, kot ga je imela Minerva med intelektualno in poli- tično elito. Posebno vprašanje je, do kolikšne mere je segalo v društvenem življenju sodelovanje gospodarske oligar- hije. Prisotnost predstavnikov visoke buržoazije je nesporna (npr. Carlo Levi, namestnik generalnega tajnika pri Assicurazioni Generali, potem Giuseppe Lazzaro Morpurgo, eden glavnih voditeljev iste zava- rovalnice,*' dalje Giusepe Sforzi, industrijec in arhi- tekt itd.), vendar delovanje društva nikakor ni slone- lo na njihovih ramenih. Ogrodje Minerve so v tem ča- su sestavljali svobodni poklici, odvetniki (Luigi Cam- bon, Giovanni Benco, Felice Consolo, Arrigo Mortis), arhitekti in inženirji (Giuseppe Righetti, Gio- vanni Righetti, Carlo Nobile), zdravniki (Giorgio Ni- colich, Eugenio Morpurgo, Lorenzo Lorenzutti, Maurizio Costantini, Moise Luzzatto), v sedemdese- tih letih, vzporedno z izrednim razmahom periodič- nega tiska pa tudi časnikarji (Giuseppe Caprin, Ange- lo Cavazzani). Med voditelji in člani Minerve je v tem času le ka- ka polovica domačinov. Trst ostaja dolgo časa privla- čen ne samo za nekvalificirano delavno silo, ampak tudi za italijanske intelektualce z ozemelj, ki so po 1. 1859 in 1866 prišla pod kraljevino Italijo (Veneto, Lombardija). Sicer je v tem času Trst vse prej kot obroben tudi za slovensko narodno gibanje: ni nak- ljučje, da se 1. 1848 v njem mudi Jovan Vesel Koseški, v šestdesetih letih pa Fran Levstik. Šestdeseta in sedemdeseta leta 19. stoletja so leta zatona t.i. tržaškega kozmopolitizma, ki ne more vzdržati, ker je bil umetno ustvarjen. Obdržita se edi- ni dve avtohtoni narodni skupnosti, italijanska in slo- venska, druge izginejo ali se zaprejo v geto. Italijan- ska kultura se od vsega začetka uveljavi kot domi- nantna in z lahkoto asimilira ostale neavtohtone skupnosti. Tako se za italijansko kuhuro in italijans- ko narodnost opredelijo recimo Škot Kandier, Arme- nec Hermet, Jud Luzzatto itd. Izjema so seveda Slo- venci, za katere se v tem času začenja ravno naspro- ten proces prebujanja narodne zavesti, kar vodilni italijanski sloj doživlja kot ogroženost »italijanstva«, predvsem pa »napredka«. Tudi Minerva se v obdobju 1860—1878 jasno profilira kot italijanska kulturna ustanova, in sicer ne le italijanska po jeziku kot v prejšnjem obdobju, ampak tudi po svoji zavestni vključenosti v italijansko nacionalno kulturo. Vendar ta opredelitev sama na sebi še nima kake posebne ire- dentistične ah nacionalistične funkcije, če odmishmo določen ekskluzivističen odnos do tržaške kulture. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 203 i katero večina italijanskih intelektualcev že istoveti z italijansko. Leto 1861 v Trstu označuje začetek dolgoletne he- gemonije italijanske narodno liberalne stranke v ob- i činskem svetu. Seveda gre v prvem obdobju za stran- \ ko, ki ni homogena. V njej delujejo precej različno : usmerjeni ljudje. Obenem pa ni dvoma, da mnogi med njimi izhajajo ravno iz Minerve in njenega kul- turnega kroga. Mnogi liberalni občinski svetovalci so obenem voditelji Minerve ali njeni predavatelji. Dru- štvo samo si ne pomišlja dati na razpolago svojih pro- \ štorov za volilna zborovanja stranke. Skratka, med občinskimi voditelji in Minervo vlada po 1. 1861 pre- i cejšnje soglasje, čeprav so med njenimi člani tudi < predstavniki nasprotnega, konservativnega tabora. Tudi v ideološkem pogledu društvo Minerva ni ho- mogeno. Prevladujejo sicer racionalistično, in več- krat tudi izrazito laicistično usmerjeni svobodomisle- ci in pozitivisti, prisotni pa so tudi liberalni katoličani in zmerni dediči tradicije avstrijskega razsvetljenstva. Gotovo pa v njej ni najti predstavnikov t.i. nepo- ; pustljive katoliške struje, ki v Trstu nikoh ni pognala ; pravih korenin in je bila že tako omejena skoraj iz- ključno na duhovščino in še to ne vso."' Na podlagi i seznama vodstvenih kadrov in programa predavanj v \ obdobju 1860—1878 lahko sklepamo, da so imeh tudi \ v Minervi močan, morda celo odločujoč vpliv ljudje, vezani na prostozidarske lože, ali na Societa del Pro- gresso ali na Societa Filarmonico-Drammatica. Gre torej za generacijo, ki je tržaško kulturo pope- ' Ijala od paternalistično obarvanega razsvetljenstva k i modernejši politični demokratski misli, od municipa- hzma Rossettijevega in Kandlerjevega kova k pojmo- vanju nacionalnosti, kakor se je izoblikovalo v na- rodnih bojih v drugi polovici 19. stoletja, od zmerne- ga racionalizma k pozitivizmu, od prvenstva razuma nad avtoriteto k proglašanju človekove subjektivno- sti (notranje svobode) za najvišjo avtoriteto. Tržaški meščan, kakor se nam kaže skozi filter društva Mi- nerva, ni nikoli vulgarni materialist ali zgolj računar- ski trgovec, ampak ima veliko širše poglede, se zani- ] ma za socialno vprašanje, za katerega išče rešitve v : okviru obstoječega družbenega reda, zavzema se za > človekovo osvoboditev v najširšem pomenu besede, tudi za dejavnejšo prisotnost ženske v javnem živ- ljenju, sam je večkrat filantrop in angažiran v dobro- \ delnih ustanovah, sledi znanstvenemu razvoju, če- : prav se obenem nekritično predaja pozitivistični evfo- \ riji, ograjuje se od kakršnekoli objektivne morale ali ; resnice, ne pa od notranje samodiscipline."" | Osrednji vrednoti, okoli katerih se, kot kaže, zdru- j žujejo vsi člani Minerve, od prostozidarjev do katoli- ških liberalcev, sta svoboda in napredek. Vsi so si edi- ni, da ni napredka brez svobode. Najširša svoboda naj bo temeljno vodilo vsega gospodarstva, politike, kulture in medčloveških odnosov. Prepričani so, da je svoboda tisti regulator, ki nikoli ne odpove in sam od sebe, kar najbolje ureja vse morebitne probleme. To je mogoče, ker izhajajo iz predpostavke, da je člo- vek po naravi dober in da ga je treba le osvoboditi, da i lahko to dobroto izžareva tudi na druge. Prepričani pa so tudi, da je obča blaginja pravzaprav le vsota po- sameznih osebnih blaginj in da je zato osebni interes najboljša spodbuda splošnega napredka. Seveda se v določenem trenutku pri pojmovanju svobode duhovi delno razhajajo: za katoliške zmerne liberalce svobo- da ni v nasprotju s katolicizmom kot takim, ampak le z nekaterimi njegovimi časnimi strukturami. Za radi- kalnejše svobodomislece pa pomeni proglašanje ob- stoja neke objektivne resnice in morale že samo na se- bi kršenje človekove svobode in ustvarjalnosti. Eni in drugi pa soglašajo, da sodobni znanstveni in tehnolo- ški napredek človeštvo zanesljivo vodi nasproti lepši in srečnejši bodočnosti. Zato je Napredek (z veliko začetnico) eden izmed najpogostejših izrazov, ki jih srečamo v naslovih in besedilih društvenih predavanj v tem obdobju. Societa di Minerva se v tržaški kulturni zgodovini profilira kot italijanska ustanova. Vendar je njena nacionalna opredelitev v današnjem pomenu besede stvar druge polovice 19. stoletja. Njen nastanek pa je bil bolj izraz t.i. tržaškega kozmopolitizma in mer- kantilnega izročila, ki je na ravni miselnosti in siste- ma vrednot preživel pionirsko dobo tržaške trgovine. Tudi društvo Minerva je bilo lahko po svoje nosilec vrednot, ki jih je tržaško in okoliško prebivalstvo ču- , tilo kot svoje ne glede na svojo nacionalno pripad-1 nost. Z vidika kasnejše zgodovinske perspektive je i mogoče recimo ugotoviti vsaj eno skupno značilnost ' italijanskega in slovenskega narodnega gibanja v Trstu, da so namreč tako v enem kot v drugem ves čas glavno besedo obdržali bolj ali manj zmerno orienti- rani svobodomisleci. Nemoč katoliške stranke na j Tržaškem je za slovenske razmere na prehodu iz 19. v 20. stoletje skorajda unicum, ki ga je težko razložiti, ne da bi upoštevaU ravno neko specifično »tržaško miselnost«, ki se je oblikovala nekako od konca 18. stoletja dalje."" Nadaljnje raziskave bi utegnile razjasniti, koliko lahko stališča in poglede, ki so jih izoblikovali itali- janski intelektualci recimo v društvu Minerva ah v drugih podobnih ustanovah, vrednotimo kot izraz neke širše mestne kulture, ki zajema vse prebivalce ne glede na narodnost, torej tudi tržaške Slovence, ali pa se slovenski tržaški svet v drugi polovici 19. stoletja izoblikuje kot neka avtonomna, vase zaprta enota, in dalje ali se je nastajajoče slovensko narodno gibanje miselno naslanjalo bolj na osrednjo Slovenijo ali je dihalo nekako enoglasno z italijanskim delom mesta, pa čeprav je prihajalo z njim v čedalje ostrejši kon- flikt, i OPOMBE 1. Prim.: CA. Macartney, L'impero degli Asburgo 1790— —1918, Milano 1981, 581—588. —2. G. Negrelli,/l/rf/^ua del miro. Diritto storico e difesa nazionale nella Trieste as- burgica. Viden 1978, 120, 121. —3. G. Cervani,/n/orno o/ cosmopolitismo triestino: le memorie di G.G. Sartorio v 204 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 «Annali triestini», vol. 20 (IV, 4), 1950, suppl. —4. G. Ne- grelli, n.d., 79—84. —5. M. Hardt, Karl Ludwig von Bruck V »Wippertalen Biographien«, 3. Folge, 1961, 37—52. —6. M. Predonzani, La nascita di una nuova societa: il barone Pasquale Revoltella a Trieste v / ceti dirigenti in Italia in eta moderna e contemporanea, Čedad 1983, atti del convegno, 483—496. — 7. G. Cervani, Stato e societa a Trieste nel sec. XIX. Problemi e documenti. Viden 1983, 21. —8. G. Grat- ton, Trieste segreta, Bologna 1948, 111. —9. A. Tamaro, Storia di Trieste, I—li. Rim 1924. — 10. Nekaj primerov: M. Rascovich, Questione dei porti franchi della Austria e segnatamente di quello di Trieste, Trst 1863; A. Errera, Trieste commerciale e marittima nel 1874, Rim 1874; Rela- zione della Commissione mista d'inchiesta industriale e commerciale, Trst 1875; L. Buzzi, Sulle necessarie comuni- cazioni ferroviarie per Trieste in riflesso ai rivolgimenti poli- tici dell'Oriente. Trst 1880; Rapporto sul pauperismo. Trst 1864; A. Castiglioni, La mortalita a Trieste e le sue cause speciali. Trst 1877; Provvedimenti per migliorare le condi- zioni igieniche della citta con speciale riflesso allo alleva- mento dei fanciulli della classe povera, Riferta commissio- nale della »Societa del Progresso« preletta nellOiadunanza ordinaria 14 maggio 1880, CIV; Brevi considerazioni sulle opere pie di Trieste, Trst 1883; G. Righetti(?), Il progresso della civilizzazione nel secolo XIX e suoi interessi colla pro- posta d'una banca di assicurazione delle cambiali. Trst 1864; A. Mauroner, Dare o avere ovvero Trieste nel 1867, Trst 1867. —11. S. Monti-Orel, I giornali triestini dal 1863 al 1902, Trst 1976. — 12. Recimo Associazione mutua fra impiegati privati (1873); prim, tudi: Per il cinquantenario della Associazione Medica triestina. Trst 1926. —13. S. Pa- hor, Tržaški Slovenci v letih 1848—49 in Slavjanski rodo- ljub, v Slavjanski rodoljub, faksimile vseh šestih številk iz 1. 1849, Trst 1971, 3—6. — 14. S. Pahor, Prebujanje sloven- ske narodne zavesti. Prosvetni zbornik 1868—1968, Trst 1970, 11—31. —IS.Riferta della Giunta speciale della Dieta Triestina sui fatti avvenuti in Trieste nei giorni 10, 12, 13 e 14 Luglio 1868, Trst 1868; J. Merku, Fatti di luglio. »Zaliv« 1970—1978 (v nadaljevanjih); A. Vivante, Irredentismo adriatico, 2. izd., Firenze 1954, 153—154; S. Pahor, Prebu- janje. .. n.d., 18—19. — 16. A. Gentille, // primo secolo della Societa di Minerva 1810—1909. Trst 1910, 4. — 17. Prim.: A. Hortis, Lettere inedite di P. Metastasio, Trst 1876, uvod, »Atti e memorie della societa istriana di archeo- logia e storia patria« 1908, vol. XXIII, 328—332. — 18. Prim, statut iz 1. 1853 v CIV (tržaška Mestna knjižnica) R.P. Misc. 4—6470. — 19. G. Benco, Allocuzione inaugu- rale del Gabinetto di Minerva, dicembre 1867, Trst 1867, 13. — 20. G. Negrelli, Comune e impero negli storici della Trieste asburgica, Varese 1%8, 118—119. — 21. G. Negrel- li, Al di qua del mito, n.d., 63—69, 117—154. — 22. E. Apih, Appunti sulle origini del liberalismo triestino. Trst I960, 9. — 23. A. Gentille, n.d., 20. — 24. F. Hermet, Me- morie autobiografiche, »La porta Orientale« 1933, 139— — 140 (opomba). — 25. A. Gentille, n.d., 56. — 26. Prav tam, 57. —27. Programma del Ginnasio comunale superio- re di Trieste, od 1864 dalje. — 28. F. Hermet, n.d., 139— —143. —29. Tako štirinajstdnevnik »La Favilla« (1863— —64), dnevnik »II Cittadino« (1866—1893), tednika »II Barbiere« (1866—1867) in «Liberta e lavoro« (1867—1884), dnevnik »II nuovo Tergesteo« (1876—77) in drugi. Prim. S. Monti-Orel, n.d., 47, 86, 92, 117, 253. —30. Zapisniki So- cieta del Progresso 8. 12. 1869, 30. 4. 1870, 25. 9. 1870, 29. 1. 1871, 4. 2. 1871, 15. 6. 1871, 31. 8. 1871, 8. 5. 1872, v CIV, R.P. Misc. 3—2000. — 31. Societa Filarmonico- -Drammatica, Memorie compilate per cura di un socio filo- drammatico. Trst 1884. Glej seznam članov na str. 125— —130 in dodatek, ki vsebuje seznam članov 1. 1883. — 32. M. Alberti, L'irredentismo senza romanticismi. Trst 1936, 136. 33. A. Goracuchi, Passi di autori insigni intorno a Dio ed alla vita eterna. Trst 1867. 34. A. Gentille, n.d., 137. — 35. A. Tamaro, n.d., Il, 431. — 36. Gre npr. za usodne zamude pri gradnji ustreznih železniških povezav aH za obotavljanje s Sueškim prekopom. Prim.: G. Cervani, La borghesia triestina nell'eta det Risorgimento, Viden 1969, 76, 80 si; F. Babudieri, Industrie, commerci e naviga- zione a Trieste e nella regione Giulia dall'inizio del settecen- to ai primi anni del novecento. Milan 1982, 17. — 37. S. Monti-Orel, n.d., 20. —38. G. Negrelli, Al di qua del mito, n.d., 120—121. — 39. F. Hermet, Memorie autobiografi- che, n.d., 88—89. —40. Kar bi utegnilo presegati meje av- strijske legalnosti, se je dogajalo kvečjemu v okviru tajnih društev, kakršno je bilo recimo II Comitato dell'Alpe Giu- lia, v katerem so delovali Hermet, Hortis, Nobile in drugi, skoraj vsi obenem aktivni tudi pri Minervi. Prim. M. Alber- ti, n.d., 124. —41. Componimenti in prosa e poesia relativi a Dante Alighieri e in onore di esso pubblicati dalla Societa di Minerva, Trst 1866. —42. O. Occioni, Dante unificatore dei mondi di Platone e di Aristotele, Trst 1865, 4. — 43. Prav tam. — 44. Componimenti di prosa e poesia... n.d., 39—40. — 45. L. Franzoni, Giuseppe e Domenico Righetti architetti, «La porta orientale» 1951, 309—323. —46. Bro- šura je izšla v Trstu 1. 1864. —47. G. Righetti, // Progresso della civilizzazione. Trst 1864, 3—4. —48. Prav tam, 7. — 49. Prav tam. —50. Prav tam, 58. —51. Prav tam, 60. — 52. O posebnosti tržaške kulture je prof. Roberto Marussi v predavanju z naslovom Cattolici italiani di Trieste e situa- zione culturale cittadina razmišljal takole: «Finché vive il fi- lone del pensiero rossettiano non si pone il problema: cultu- ra di cattolici e di non cattolici. 11 movimento culturale loca- le e di impronta municipale, dunque genuina originale ed itahana. Non vi e assente l'intento di affermare il carattere italiano della citta — infatti esso nasce come reazione al cos- mopolitismo mercantile settecentesco che avveva ucciso l'Arcadia — e pero alieno da faziosita, da preclusioni intol- leranti, non solo perche vera cultura ma anche perche parte- cipa del tono della cuhura dei paesi dell' Impero nel secolo scorso« Prim. P. Zovmo, Cattolicesimo a Trieste, Appunti., Trst 1980, 118.-53. A. Gentille, n.d. 134—147. —54. G. Rithetti, Il Progresso n.d., 12.-55. S. Monti-Orel, n.d., 17. — 56. A. Gentille, n.d., 65. Prim.: T. Bacchia, Paolo Tedes- chi. Notizie bio-bibliografiche, «Atti e memorie della Societa istriana di archeologia e storia patria«, vol. I, 1938, 117; G. Valdevit, Chiesa e lotte nazionali: il caso di Trieste (1850— 1919), Viden 1979, 66; P. Zovano, Ricerche storico-religiose su Trieste, Trst 1984, 45.57. A. Vivante, n.d., 79. — 58. A. Butti, L'emancipazione della donna e la famiglia, Bologna 1883,21. —59. S. Monti-Orel, n.d., 85. —60. A. Castelfran- co, Tre rivoluzioni storiche, Benetke 1871, 11. —61. Prav tam, 38—41. — 63. Prav tam, 47. — 64. Conversazioni nel Gabinetto di Minerva compendiosamente esposte. Otto dis- corsi di soci letti nelle adunanze di domenica dell 'a. a. 1864/ 65, Trst 1866, 13—16. —65. Prav tam, 25—28. —66. V. Forte, Pietro Giannone e la Curia Romana, Trst 1869. — 67. Prav tam, 10—15. —68. Conversazioni nel Gabinetto di Minerva n.d., 117. — 69. Prav tam. — 70. Prav tam, 117—118. — 71. Prav tam, 118, 123. — 72. Prav tam, 123—124. — 73. Prav tam, 8. — 74. Prav tam, 33—35. — 75. C. Ciatto, La scienza, l'uomo e la scimia. Trst 1871, 28. — 76. Prav tam. 50. —77. Prav tam. 11-13.-78. Prav tam, 16, 26. —79. Prav tam, 50. —80. A. Gentille, n.d., 63. — 81. // centenario delle Assicurazioni Generali, Trst 1931, 187. —82. O t.i. nepopustljivi katoliški struji po fran- coski revoluciji prim. G. Martina, La Chiesa nell'eta del li- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 205! beralismo, Brescia 1978. —83. Do podobnih zal^ljučkov je prišel P. Zovatto pri analizi duhovnega sveta kritika in eseji- sta Silvia Benca, sina tistega Giovannija Benca, ki je bil v se- demdesetih letih med najaktivnejšimi člani Minerve, Societa del Progresso, poleg tega pa še občinski svetovalec. Prim.: P. Zovatto, S(7v/o Benco o »la religiosila« del borghese v Trieste tra umanesimo e religiosita, a cura di P. Zovatto, Trst 1986, 147—165. —84. Prim.: T. Simčič,/o/toft Ukmar (1878—1871). Sto let slovenstva in krščanstva v Trstu, Gori- ca 1986, 9—23. NEKATERE EVIDENCE O IZSELJEVANJU V AMERIKO PRED PRVO SVETOVNO VOJNO MARJAN DRNOVŠEK Od srede 19. stoletja je Evropo zajelo množično iz- seljevanje predvsem v prekomorske države, največ v Združene države Amerike. Hitro naraščanje prebi- valstva in slabi ekonomski pogoji so v obdobju I860—1910 kar preko 40 milijonov Evropejcev prisi- Uli, da so zapustili domača ognjišča z željo, da najde- jo boljši kos kruha v tujini. Po letu 1870 je hitro na- raščalo tudi izseljevanje iz avstroogrske monarhije, iz katere se je v obdobju najbolj množičnega zapušča- nja domovine izselilo preko 2.3 milijona ljudi, največ iz Gahcije in Bukovine na vzhodu in s Slovenci ter Hrvati poseljenimi deželami na jugu.' V slabih šest- desetih letih pred prvo svetovno vojno se je iz naših krajev izselilo okoli 280.000 ljudi ah kar 23% vsega prebivalstva. Skoraj polovica vseh izseljencev je izvi- rala iz Kranjske, kar je pomenilo 26.9 njenega pre- bivalstva in sicer največ iz Bele Krajine, Dolenjske in Notranjske.' To množično izseljevanje je bilo predvsem eko- nomsko in socialno pogojeno, čeprav niso zanemar- ljivi tudi drugi: osebni vzroki, strah pred služenjem vojaškega roka, izognitev sodnim postopkom ipd. Kljub gospodarskemu vzponu Avstrije po letu 1896: »... preživljajo Slovenci globoko razvojno krizo, ki se očituje zlasti v močnem izseljevanju..Na drugi strani pa so bili tudi pogoji priseljevanja, npr. v ZDA, ugodni, kjer so bili zaradi hitrega razvoja indu- strije in neizmerno slabo poseljenih področij odprtih rok za mlade, zdrave in dela željne priseljence. Tudi za naše izseljence lahko rečemo, da so izhajaU iz vrst kmečkega proletariata z relativno nizko izobrazbeno stopnjo. V celoti gledano so predstavljali npr. obrtni in industrijski delavci ter redki izobraženci le manjši- no." Avstrija načeloma ni omejevala izseljevanja. Po državnem temeljnem zakonu o splošnih pravicah državljanov iz leta 1867 je bila svoboda izseljevanja, kar se tiče države, omejena le z vojaško dolžnostjo v četrtem členu in znani 45. člen vojaškega zakona iz le- ta 1889, ki je za v tujini odsotne nabornike predvide- val visoke denarne in zaporne kazni, so kršiU mnogi j slovenski mladeniči, ki so se z ilegalnim odhodom v tujino izognili vojaški suknji." Večina med njimi je odšla v Ameriko. V času množičnega izseljevanja se je pojavila potreba po zakonski ureditvi izseljenske problematike v celoti. Poleg državne iniciative, če imamo pred očmi samo oba vladna predloga iz leta 1904 in 1913, so tudi posamezniki kazali interes za to vprašanje. Leta 1908 je višji inšpektor južne železnice in načelnik njenega glavnega zastopstva v Trstu, Kari, Frey, izdelal lastni osnutek ureditve tega vpra- šanja." Leta 1909 je bil sankcioniran izseljenski zakon za ogrsko polovico monarhije, ki je bil prisoten v di- skusijah ob pripravljanju avstrijskega zakona. Kljub pereči izseljenski problematiki, ki je bila tik pred sve- tovno vojno še bolj potencirana (gledano s staUšča avstrijskih obrambnih sposobnosti zaradi odsotnosti mnogih mladih, za vojaško suknjo godnih mladeni- čev), avstrijski parlament do konca monarhije tega zakona ni sprejel. Prva svetovna vojna je prekinila razmišljanja o za- konski ureditvi izseljenske problematike, kakor tudi samo izseljevanje v Ameriko. Povojni migracijski va- lovi so biU bolj usmerjeni v zahodnoevropske države in druge dele sveta, saj so ZDA omejile priseljevanje, hkrati pa niso dosegli tistega obsega, kot ga je imel ta pojav v zadnjih desetletjih pred prvo svetovno vojno. Ko govorimo o avstrijski izseljenski zakonodaji, ne smemo pozabiti na izseljenski patent iz leta 1832, ki je ostal v veljavi do konca monarhije, v kolikor ni bil v nasprotju z zgoraj omenjenim ustavnim členom. ' Prvič je bil v tem patentu opredeljen pojem »izselje- nec«, ki je označeval tistega izmed državljanov, ki ja zapustil državo z namenom, da se ne vrne več. Poseb- no v času množičnega izseljevanja so se pojavljale različne opredelitve tega pojma, od npr. »prekomor- skega izseljenca«, ki ga zasledimo pri že omenjenem Freyu, s katerim je mislil na vsakega državljane, ki je potoval preko Sredozemskega in sosednjih morij v 3. ah kakem drugem ladijskem razredu, do vladnega predloga iz leta 1908, ki nikoli ni prišel v parlamen- tarno debato in je dal naslednjo opredelitev: izselje-1 206 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 nec je oseba, pristojna v eno od Icraljevin oziroma dežel v okviru monarhije, ki potuje v tujino z name- nom, da si poišče nov vir preživljanja (Lebensunter- j halt) in ga spremljajo ali mu kasneje sledijo družinski j člani." Tudi v okrožnici okrajnega glavarstva Kočevje i iz leta 1893, ki jo je razposlalo vsem županstvom v : zvezi z vodenjem poročil o izseljevanju, zasledimo i opredehtev: »Pri tem se opozarja, da ne gre samo za ; premembo državljanstva, ampak se k izseljencem šte- ! jejo vsi tisti, kateri zapustijo domovino, da se za več j časa nastanejo v Ameriki.«" Pojem domovina/Hei- ! mat, ki se pojavlja v okrožnici in tudi v poročihh o iz- i seljevanju, pomeni pripadnost isti državi in gledano z i očmi avstrijske administracije je bil izseljenec vsak- i do, ki je zapustil državo z urejenimi ali neurejenimi dokumenti, brez kake konkretne časovne opredeUtve j odsotnosti. i Odnos avstrijskih oblasti do izseljevanja se ne kaže samo v zakonski regulativi, temveč tudi v praktični pomoči izseljencem in povratnikom. Kot smo že ome- nili je prevladovalo v tem času liberalno načelo neo- mejevanja gibanja ljudi, če ni bilo to v nasprotju z za- koni. V tem smislu tudi Avstrija ni omejevala odha- janja na tuje, predmet temeljitejših analiz pa bi mo- ralo biti vprašanje celo pospeševanja tega izseljeva- nja, predvsem pri nenemških narodih monarhije. Preseneča določa indiferentnost tudi najnižjih držav- nih, deželnih in občinskih uradov do tega pojava. Če- ! prav za Ljubljano izseljevanje ni bilo akutnega pome- na, se ljubljanski občinski svet pod Hribarjevim vodstvom (1896—1910), tj. v času najbolj množične- ^ ga zapuščanja slovenskega podeželja, ni niti enkrat dotaknil tega vprašanja, kljub temu, da so ga zanima- li mnogi vseslovenski problemi. i Notranji del platnene torbice za potne dokumente izseljenske pisarne Edvard Tavčar iz Ljubljane iz okoli 1910 (19 x II cm) V Času množičnega izseljevanja so bili državni or- gani bolj ali manj dobro informirani o tem pojavu. Splošne gospodarske in socialne razmere v priseljen- skih državah so spremljali preko konzularnih pred- stavništev in na druge načine. Informacije je zbiralo zunanje ministrstvo in jih je posredovalo notranje- mu ministrstvu, le to pa je v obliki svarilnih okrožnic deželnim vladam oz. predsedstvom, ki so z njimi sez- nanili okrajna glavarstva, ta pa posamezne upravne občine. Zaradi slabe ohranjenosti gradiva, je težko slediti reakcijam posameznih občin, npr. na Dolenj- skem, na ta svarila: ali so našla svoje mesto na oglasni deski oziroma so z oznako »ad acta« končala svojo pot v občinskem arhivu? Od leta 1907 delujoča Ljub- ljanska podružnica avstrijske Družbe sv. Rafaela, ki je pomagala izseljencem z nasveti, se je v tisku več- krat obračala na županstva: »... naj poučujejo vse one, ki se nameravajo podati na tako dolgo in često- krat tako negotovo pot, naj to raje opuste... Na županstva se obračamo zato, ker za vsakega, ki na- merava oditi, izvedo v prvi vrsti...«'" Ali so ti pozivi izzvali kako reakcijo — preprečevanje ali vsaj pomoč izseljencem — za sedaj še nisem zasledil. Informacije o izseljevanju pa so šle po isti poti, sa- mo v obratni, na Dunaj. Nosilci teh informacij so tu- di predmet mojega razmišljanja v naslednjih po- glavjih. EVIDENCE IN POROCiLA O IZSELJENCIH Če se omejim samo na Kranjsko v času množičnega izseljevanja ter na evidence in poročila, ki vsebujejo predvsem statistične podatke, moram omeniti nas- lednje: 1. sezname izseljencev »za domačo rabo«, 2. registre izdanih potnih Usto v, 3. sezname odsotnih nabornikov, 4. okrajna poročila o izseljevanju, 5. sumarna poročila o izseljevanju iz Kranjske, 6. sezname potnikov posameznih izseljenskih pisarn. Seznami izseljencev »za domačo rabo« Upravne občine so bile v marsičem temeljni vir po- datkov o izseljencih, zato so okrajna glavarstva pri- poročala, da vodijo razne evidence »za domačo ra- bo«, da bi si olajšali delo, ko jim je bilo potrebno posredovati razne podatke o izseljevanju. Za Ljublja- no vemo, da takih posebnih seznamov ni vodila, saj je njihovo funkcijo imel register izdanih potnih U- stov. KoUko so bili ti seznami uveljavljeni, žal ne ve- mo, ker so občinski fondi za območje Kranjske slabo ohranjeni oziroma ne vsebujejo teh kategorij gradi- va." Izjema je Škofja Loka, kjer se je ohranil zvezek z naslovom »Seznam izseljencev v Ameriko 1906— 1916«. Obrazec seznama je bil natisnjen, zato lahko sklepamo, da ne predstavlja samo škofjeloške poseb- nosti, kar nam potrjuje tudi naslov: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 19 207' »Občinski urad.......... Izkaz ob izselitvi v občinskem uradu........... nastanjenih osob v Ameriko za dobo od........ do........«'2 Rubrike, ki so bile predpisane s tem obrazcem, so identične z rubrikami poročil, ki so jih občine pošilja- le okrajnim glavarstvom v zvezi z izseljevanjem (glej : poglavje okrajna poročila o izseljevanju). Neznana nam je tudi usoda seznamov oseb, ki so j odpotovale v Ameriko brez potnih hstov, to je sezna- mov, ki jih je zahtevalo okrajno glavarstvo Kočevje leta 1893. Županstva so jih morala morala pošiljati do vsakega petega v mesecu z naslovom: »Izkaz tistih oseb, katere so odpotovale od I. do zadnjega meseca......189......brez potnih listov I v Ameriko«. Da praksa sestavljanja tovrstnih seznamov ni bila \ povsod in v vseh časih uveljavljena, nam dokazuje tu- \ di svarilo iz leta 1913, ki omenja izseljevanje iz okraj- \ nega glavarstva Krško: »Še vedno se ni ustavil beg 1 ljudi v Ameriko. Iz krškega glavarstva je šlo od leta 1903 do 1912 z uradnim dovoljenjem 3121 ljudi, letos v štirih mesecih pa 137. Kohko jih je šlo brez dovo- ljenja, ni znano, število pa gotovo ni bilo majhno«.'* \ Nedvomno zadnji stavek ne bi bil zapisan, če bi ob- ; stojala evidenca nad izselitvami brez dovoljenj, kar je ¦ bilo tudi objektivno rečeno zelo težko spremljati. Te- \ ga se je zavedalo že okrajno glavarstvo Kočevje, ki je v že omenjeni okrožnici zapisalo: »Lahko se tudi zgo- di, da županstvo ne izve precej, kdaj je kdo odšel v ! Ameriko brez potnega lista; taki naj se zapišejo v do- \ mači zapisnik, kakor tudi v izkaz takrat, ko se to iz- ve, opomniti pa se mora v katerem mesecu da je ta oseba odpotovala«." Registri potnih listov j i Vodili so jih pri okrajnih glavarstvih, ki so tudi iz- dajali potne hste, v primeru Ljubljane pa pri magi- stratu do leta 1913. Na njihovi podlagi so sestavljah j numerična poročila o izdanih potnih listih, ki so jih pošiljali deželnemu predsedstvu za Kranjsko od leta 1887 dalje." Če odmislimo ilegalno izseljevanje npr. ; zaradi izognitve vojaški službi ali sodnemu prega- njanju in s tem zapustitve države brez uradnih dovo- \ Ijenj oblasti ter ustreznih dokumentov, je bila za le- ; galno zapustitev države potrebna pridobitev potnega ; hsta ali dovoljenja, ki je bilo vpisano v delavsko knji- \ žico. Proučiti bo treba tudi druge možnosti potovan-1 ja v tujino, kot npr. s posedovanjem krstnega, poroč- j nega, orožnega ah domovinskega lista, ki jih je omo- \ gočala izseljenska družba Zwilchenbart iz Basla tudi j našim izseljencem." j Potne Uste so izdajah največ za dobo treh let za vse j tiste, ki so že odslužiU vojaščino, za rezerviste na naj- več do dveh let, če so bih za ta čas oproščeni vojaških dolžnosti. Okrajno glavarstvo se je pred izdajo pot- nega lista informiralo o prosilcu pri pristojni občini in orožniških postajah. Namen je bil jasen: preprečiti iz- i dajo potnega Usta vsem, ki so prišU navzkriž z zako- nom. Vsi podatki v zvezi z izdajo potnega lista so bih za- pisani v register potnih hstov/PassprotokoU. Kot so ; fondi okrajnih glavarstev na Kranjskem različno oh- i ranjeni in dostopni — zaradi neurejenosti ali delne i urejenosti, tako tudi ni mogoče točno ugotoviti oh- j ranjenosti teh registrov. Edino za Ljubljano je ugo- i tovljeno, da pohcijski register potnih hstov ni ohra- njen v mestnem gradivu, ker ga je ob podržavljen ju Prve tri notranje strani potnega lista Vincenca Stepca iz Tlalce, Okrajno glavarstvo Litija, izdanega leta 1907 208 ¦ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 mestne policije leta 1913 magistrat odstopil novousta- novljenemu Policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani, katerega fond v Arhivu SR Slovenije ni evidentiran." Pri okrajnem glavarstvu Ljubljana okolica je bil doslej najden ta register v več zvezkih za dobo od sre- de 1912 do srede 1915, nekaj zvezkov pa se nadaljuje tudi v obdobje med obema vojnama. Fascikel nosi naziv: »Stari seznami izdanih potnih listov izseljen- cev«." Ker smo omenili njihov pomen za izdelavo poročil o izseljevanju, ki so jih okrajna glavarstva po- šiljala deželnemu predsedstvu oz. vladi, si oglejmo rubrike v registru, ki so, če omenim samo prvi vtis, mnogo bogatejše, kot so na njihovi podlagi izdelana poročila. Nemško tiskani obrazec v knjižni obliki ima nas- lednje rubrike: i Tekoča številka potnega lista 1* Datum njegove izdaje 2. januarja Ime in priimek nosilca Anton Repar Poklic (Charakter) čevljar Rojstni kraj Studenec/Brunndorf Bivališče Studenec/Brunndorf Hišna številka 116 Podatki: starost 1879 stan (samski, poročen) porOČen postava srednje obraz podolgovat lasje kostanjeve rjave oči sive nos dolg brada normalna Opombe izstavljen za Severno Ameriko glede posla zaslužek/delo za čas tri leta z njim potujejo — Posameznik, ki je želel potni list, se je moral oglasiti na okrajnem glavarstvu, kjer so izpolnili poseben za- pisnik, ki je postal tudi osnova za pridobitev vseh po- datkov o potencialnem nosilcu potnega lista. Ta za- pisnik je kot dosje krožil med okrajnim glavarstvom, občino in žandarmerijsko postajo in na koncu naj bi ga hranilo pristojno okrajno glavarstvo. Ta pogojnik omenjam zato, ker je zanimiv tudi zato, ker že v tis- kanem delu opredeljuje, da gre za izdajo potnega h- sta »za odpotovanje v Ameriko«:^" »Zapisnik sestavljen pri c.kr. okrajnem glavarstvu v Ljubljani dne........ Zglasise........iz........ter prosi, da bi se mu podelil potni list za odpotovanje v Severno Ame- riko«. Temu delu, ki je bil izpolnjen ob prosilčevem prihodu na okrajno glavarstvo sledi del, ki ga je moralo izpol- mti županstvo: • s peresom pripis: ni odpotoval/potni list potegnjen nazai. »Županstvu v................... Za podelitev potnega lista za potovanje v Ameriko in radi potrjenja istinitosti osebe naj županstvo na sle- deča vprašanja natanko odgovori s tem, da izpolni to polo, katero ima v teku 3 dni z vsemi prilogami nazaj predložiti. 1. Natančno ime prosilca 2. Rojstno leto 18..... Bivališče.....št...... 3. Opravilo 4. Občina, v katero je pristojen? 5. Stan (Oženjen ali samski)? 6. Ali potuje oseba sama ali z njo mož, žena, otroci ali drugi sorodniki? Kateri in koliko? 1. Ima li kaj posestva? in koliko? 8. Ali se bo posestvo prodalo ali ne? 9. Zakaj se izseli v Ameriko? 10. Ali ima občina kake zadržke proti podelitvi potnega lista in katere? 11. Koliko denarja ima ta oseba za potovanje? 12. Ali je imenovana oseba radi kakega prestopka ali hudodelstva naznanjena ali v preiskavi? Predložiti je treba: 1. Rojstni list 2. Pismeno dovoljenje očeta, da sme ta oseba potovati v Ameriko, potrjeno po županstvu 3. Pismeno izjavo žene, da privoli k odpotovanju v Ameriko, potrjeno po županstvu 4. Pismeno dovoljenje varuha in nadvarstvene oblasti (sodnije), da sme imenovani odpotovati. C.kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani«. V primeru, da so potni list odobrili, ga je okrajno glavarstvo poslalo županstvu z naročilo, da ga dobro shrani in izroči prosilcu: »... šele tisti dan, ko bo županstvo prepričano, da bo ta oseba zares odpoto- vala v Ameriko...« Prosilec je moral potrditi prejem potnega lista ter v enem mesecu odpotovati v Ameri- ko, kar je morala potrditi tudi občina, v nasprotnem primeru pa je morala vrniti potni list. Izvajanje je kontroliralo pristojno žandarmerijsko poveljstvo v določenem okraju in to nadzor odhoda, zlorabe pot- nega lista kot tudi njegov odvzem v primeru, če dotič- ni ni odpotoval v enem mesecu. Občina Škofja Loka je izdajala posebna potrdila občanom, ki so pri okrajnem glavarstvu Kranj zapro- sili za potni list. Oglejmo si primer takega potrdila:^' »Broj: 296 Vjerodajnica Podpisano županstvo potrjuje, da ima Jan Hafner (Surkov), iz Šk. Loke 19, okraja Kranj, v tej občini domovinsko pravico. Imenovani je vojak................ Ta vjerodajnica se mu podeli, da si pridobi neposred- no sam pri c.kr. okrajnem glavarstvu v............ potni list za {avstro-ogersko in: prečrtano) Ameriko (pripisano) Županstvo Škofja Loka dnell. fthr. 1900 Za Župan : a KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 209 Popis osobe: Stan:: oženen rojstno leto: 1872 rojstni kraj: Š. Loka značaj: dninar vara: katol. postave: srednje obraza:: okrog. oči: sive obrvi: — nos: primeren usta: -"- lasje: temno — zobje: dobre brke, brada: (slednje prečrtano) posebna znamenja: —« Slovensko tiskani obrazec potrdila so verjetno upo- rabljale vse občine, kar nam potrjujejo rubrike, ki zahtevajo navedbo ne samo občine, temveč tudi okra- ja. Uporabljali so ga že pred letom 1900, saj je pri da- tumu poleg besedice »dne« natisnjen tudi del letnice »18—«, ki ga je v našem primeru uradnikova roka popravila v letnico 1900. Da je prosilec dobil potni list in da je odpotoval v ZDA nam dokazuje tudi pri- pis »Iron Mountain, Michigan«.'' Deželnemu predsedstvu za Kranjsko so pošiljala poročila o podaljšanju potnih dokumentov tudi posa- mezna avstrijska konzularna predstavništva, pred- sedstvo pa jih je posredovalo pristojnim okrajnim glavarstvom, kjer je pred odhodom živel prosilec. Kot primer poročila, ki je bil izpisek iz posebnega re- gistra / tim. Passregister, omenimo primer poročila konzulata iz Karlsruha za prvo polovico leta 1902: , 1. Datum: 22. marec ; 2. Tekoča štev. v registru 1171 3. Priimek in ime: Černy Josef 4. Rojstno leto: 1869 5. Pristojnost: Višnja Gora, okraj Litija 6. Prebivališče: Neustadt in Schwarzwald 7. Predloženi dokument: zaznamek / Note okraj- nega glavarstva Litija z dne 11. 3. 1902, štev. 3734 8. Rešitev: potrditev potnega lista za 6 mesecev" Okrajna glavarstva pa so pošiljala deželnemu pred- sedstvu tudi letna poročila o porabi obrazcev kot tudi izdanih potnih listov.'" Seznami odsotnih nabornikov Spremljanje nabornikov in njihovega gibanja do odhoda v vojsko je bila ena od nalog upravnih orga- nov na stopnji okraja. Tako iz poročila ljubljanskega magistrata za prvo polovico leta 1913 izvemo, da so ugotavljali odsotnost nabornikov s pomočjo »zaz- namka odsotnih nabornikov«, ki je za omenjeno do- bo izkazoval odsotnost 70 nabornikov, od katerih se Občinsko potrdilo prosilcu za potni list, Skofja Loka 1900. jih je 15 nahajalo v »Ameriki«, po eden pa v »Afriki, ^ Berolinu, Miihlhausenu, v Petrogradu, v Srbiji, v Cu- \ rihu in na Japonskem«'" Županov namestnik dr. j Zarnik je v poročilo tudi zapisal, da so bile druge j »poizvedbe« brezuspešne, kar kaže na to, da pri \ ljubljanskem magistratu niso vodili točne evidence in \ da gre verjetno pri neuspešnih poizvedbah za nabor- i nike, ki so odšli iz države brez ustreznih dokumentov, i V tujino niso mogli vsi mladeniči, ki so dopolnili j 18. leto starosti in še niso odslužili vojaškega roka. j Kogar so na poti ujeh in mu je sodišče dokazalo, da j je želel oditi v tujino ali kdor se je vrnil, je bil kazno- i van po že omenjenem 45. členu vojnega zakona, ki ga je citirala tudi občinska uprava leta 1909: »Kdor z namenom — odtegniti se naborni dolžnosti — zapusti ozemlje avstroogrske monarhije ali biva | med naborom zunaj mej monarhije, kriv je pregreška in se kaznuje s strogim zaporom od enega meseca do enega leta in z globo od 200 do 2000 Kron«.'" Število vojaških obveznikov, ki so se izseUli v Ame- riko ni bilo majhno, in po uradnih podatkih je bilo v Ameriki na začetku leta 1913 samo iz Kranjske kar 11.000 fantov, ki niso odslužili vojaškega roka." Ve- j hko so jih ujeli in kaznovali po 45. členu vojaškega j zakona. Državno pravdništvo v Ljubljani je pošiljalo i 210 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 tudi četrtletna poročila deželnemu predsedstvu o kaz- novanju oseb po tem členu." Okrajna poročila o izseljevanju Naraščanje izseljevanja v Južno (Brazilijo) in Se- verno Ameriko je konec osemdesetih let 19. stoletja vzpodbudilo državo, da se je začela bolj zanimati za vzroke in obseg tega pojava. Posamezna deželna predsedstva so bila zadolžena za zbiranje podatkov, tako tudi kranjsko, ki je izdalo odloka leta 1893 in dopolnjenega leta 1908, ki sta bila naslovljena na okrajna glavarstva Črnomelj, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Litija, Ljubljana okolica, Lož, Postoj- na, Radovljica in na statutarno mesto Ljubljano.'" Okrajna glavarstva so morala ugotoviti vzroke in ob- seg izseljevanja in poročati v obliki predpisanih pol- letnih poročil. Letno poročilo so morala izdelati tudi za leto 1892. Okrajna glavarstva so nalogo zbiranja konkretnih podatkov prepustila posameznim uprav- nim občinam ter na njihovi podlagi izdelala skupne preglede za svoja območja. Ti so sluzih deželnemu predsedstvu za sestavo sumaričnega poročila o izselje- vanju iz Kranjske, s katerim je vsake pol leta sezna- njalo notranje ministrstvo na Dunaju. Prva poročila so bila izdelana za leto 1892, nakar so sledila do prve svetovne vojne, ko so v praksi zamrla — npr. okrajno glavarstvo Kranj je še poslalo zahtevek za njihovo izdelavo za prvo polovico leta 1916, vendar je uradnikova roka v Škofji Loki pripi- sala na že izdelano poročilo o izseljevanju, da ga niso poslali okraju. Formalnopravno pa jih je odpravila deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za notranje zadeve leta 1920 z ugotovitvijo, da predložitev poročil o izseljevanju, kot tudi o izdanih potnih listih, odpa- de »sama po sebi«, ker bo izdajanje potnih listov v bodoče možno samo s pooblastilom poverjeništva za notranje zadeve."" Glede ohranjenosti, tako občinskih, kot tudi okraj- nih poročil o izseljevanju, lahko trdimo, da so ohra- njena v sorazmerju z ohranjenostjo njihovih fondov, ki je žal slaba. Če to ilustriram na primeru Ljubljane: arhivsko gradivo je za obravnavali čas relativno do- bro ohranjeno, zato so se ohranili tudi koncepti teh poročil, ki so služili prepisovalcu za sestavo oz. prepis poročil za deželno predsedstvo. Odloženi so tako v predsedstveni registraturi (Reg II), kot med splošnimi spisi (Reg 1) z manjšimi vrzelmi v ohranjenosti."' Ko pa je bila mestu odvzeta policija (1913) in je določene naloge vzelo Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, med drugimi tudi izdajanje potnih listov, usahnejo tudi ta poročila v mestnem gradivu. In še več: arhiv- sko gradivo, ki ga je mesto predalo novemu ravna- teljstvu, med drugim tudi zapisnik oz. register potnih hstov, se ni ohranilo. Usoda tej kategoriji gradiva ni bila naklonjena: tudi pri deželnem predsedstvu za Kranjsko so se obranih le fragmenti."' Neznana roka je posegla v splošne spise deželnega predsedstva in iz- ročila tako vsa poročila o izseljevanju kot tudi kon- cepte sumeričnih poročil notranje ministrstvu na Du- naju."" Pri teh poročilih se nam postavi vprašanje: koga so zajela? Ali samo legalne tj. s potnimi dokumenti po- tujoče ah tudi ilegalne tj. brez njih odišle izseljence? Žal doslej nisem našel obeh okrožnic deželnega pred- sedstva iz leta 1893 in 1908, ki ju poznam le po pos- redni interpretaciji okrajnega glavarstva Kranj."* Po- sebne opredelitve glede legalnega in ilegalnega izselje- vanja tu ni, čeprav na podlagi 13. rubrike obrazca iz leta 1893 — ki govori o resničnih tj. ugotovljivih in domnevnih vzrokih izsehtve, in 13. rubrike obrazca iz leta 1908, ki eksplicitno navaja med vzroki tudi boja- zen pred služenjem vojaškega roka, lahko sklepamo, da so poročila zajela tudi tiste, ki so se izselih brez ustreznih dokumentov. Govorili smo že o evidencah tistih, ki so odpotovali brez potnih hstov pri okraj- nem glavarstvu Kočevje. Domnevni vzrok izselitve velja nedvomno za tiste, ki so zapustili domači kraj brez uradnega blagoslova. Da pa so v manjših kmeč- kih občinah dobro vedeli zakaj in kam je odšel njihov sovaščan nam potrjuje tudi Uteratura tistega časa."" Poročila okrajnih glavarstev na Kranjskem in me- sta Ljubljane so bila izdelana na podlagi predpisane- ga obrazca z rubrikami, ki so doživele manjše spre- membe leta 1908. Ker so bili enaki, si oglejmo tak obrazec na primeru Ljubljane: Glava: »Magistrat deželnega glavnega mesta Ljub- ljane Naslov: Izkaz o izseljevanju v Ameriko v političnem okraju LJubljana stanujočih oseb od časa........ do........ Rubrike: /. Sodni okraj 2. občina 3. ime ter poklic ali posel izseljenca (1893) Njihov stan: 4. samski 5. poročen Z njim so zapustili domovino: 6. žena 7. otroci 8. drugi sorodniki 9. Skupno število iz rubrik 4—8 10. Izselitev se je izvršila v... Posestvo izseljenca: 11. prodano 12. neprodano 13. kratka oznaka resničnega ali domnev- nega vzroka izselitve (1893) 14. Opombe« Tretja in trinajsta rubrika sta v letu 1908 spreme- njeni v tem, da je prva, žal, odpadla, druga pa je bila bolj razčlenjena in sicer v naslednje alineje: »13. — pomanjkanje zaslužka oz. upanje na boljši prislužek — zaradi zadolžitve oz. slabega zas- lužka ali dohodka — zaradi bojazni pred vojaško službo drugi. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 211i Jezik obrazcev kot tudi odgovorov okrajnih gla- varstev deželnemu predsedstvu je bil nemški, kar ve- lja tudi za spremne dopise z nekaterimi izjemami pri ljubljanskih dopisih.'' Če analiziramo ljubljanska po- ročila, zapazimo dosledno nemško izpolnjevanje tu- di pri pisanju imen. Marsikdaj seje uradnik zmotil in v koncept zapisal npr. slovensko Marija, kar je po- pravil v Maria. To je razumljivo, če poznamo 6. člen magistratnega opravilnega reda, ki pravi: »Uradni je- zik mestnega magistrata je slovenski jezik pri obče- vanji s strankami in uradi po vseh pokrajinah, koder prebivajo Slovenci, ter po kraljevinah Hrvatskej, Sla- voniji in Dalmaciji. Izvzete so le stvari v prenesenem delokrogu in pa dopisovanje vojaškim oblastem, s katerimi občuje magistrat v vojnem jeziku. Istotako je slovenski jezik izključljivo uradni jezik v notra- njem uradovanju vseh magistratnih uradov...«" Torej: izseljenske zadeve, ki jih je opravljal ljubljan- ski magistrat so bile iz tim. prenesenega delokroga. Komuniciranje z občinami pa je bilo vsaj v škofjelo- škem primeru vseskozi slovensko. In še več: okrajno glavarstvo Kranj je do leta 1908 pošiljalo slovenske obrazce za polletna poročila, po tem letu pa so jih morale občine same oblikovati." Seveda pa so bila poročila tega glavarstva deželnemu predsedstvu v nemškem jeziku. Že bežen pogled na rubrike v celoti nam pove, da so v primerjavi s predhodno omenjenimi evidencami le povzetek osnovnih podatkov, tistih, ki jih je želelo deželno predsedstvo in so sluzih za sestavo sumarnih poročil. Narodnostna pripadnost oziroma pripadnost določenemu občevalnemu jeziku ni bila v sklopu tega , interesa, zato te rubrike tudi ne najdemo v obrazcu poročila. Tudi glede doslednosti oz. vestnosti izpol- njevanja rubrik in s tem zanesljivosti podatkov ima- mo lahko določene pomisleke. Glede doslednosti v tem, da rubrika 3 (ime ter poklic ali posel izseljenca) ni bila dosledno izpolnjevana že pred letom 1908, ko je bila odpravljena (npr. pri ljubljanskih poročilih za drugo polovico leta 1900, za leta 1901 ter 1902, in prvo polovico leta 1903 poklici niso navedeni), po ukinitvi pa tudi ne (npr. ponovno pri ljubljanskih po- ročilih za leti 1908 in 1909 ni ne imen in ne poklicev, v drugi polovici 1910 ni imen, vendar z navedbo pokli- cev, kar velja tudi za leti 1911 in 1912). Tudi okrajno glavarstvo Kranj je v dopisu 1. junija 1909 opozarjalo županstva, da naj v poročilih navedejo le število izse- ljencev, brez njihovih imen."" Če pa vzamemo v roko poročilo iz okrajnega glavarstva Radovljica za drugo polovico leta 1912 vidimo, da niso samo obdržaU ru- brike tri, temveč so to rubriko tudi izpolnili z imenom in priimkom, poklic pa so izpustih.*' Bolj kot doslednost je zaskrbljujoča vestnost pri iz- polnjevanju rubrik. V letu 1904 je bilo pri ljubljan- skem magistratu sestavljeno najprej poročilo za prvo polovico leta, nato pa skupno poročilo za vse leto, ki je vključevalo tudi podatke prve polovice. Primerja- va med njima nam pri istih osebah pokaže različno označevanje poklica, npr.: Sadar Johann: natakar (Kellner).. kletarski mojster (Kellermeister) Naslednja primera pa kažeta na krajšo (za prvo polo- vico leta) in daljšo oznako poklica (v poročilu za celo leto): Perdan Teodor: komi (Commis) trgovski nameščenec (Handels Angestellter) Hribar Johann: uradnik (Beamter).....magistratni uradnik (Magistratsbeamter) Te spremembe so nam toliko bolj nerazumljive, če je uradnik samo prepisal podatke iz obstoječih evi- denc (npr. registra potnih listov). Tudi okrajno gla- varstvo Kranj je večkrat opozarjalo županstva na toč- nost izpolnjevanja rubrik.*^ Ta pisanost pristopov pri izpolnjevanju rubrik bi bila še bolj detajlirana, če bi bili ohranjeni vsi popisi za območje Kranjske. Delo- ma si »malomarnost« izpolnjevanja tretje rubrike razložimo z dejstvom, da ti podatki niso bili po- membni za izdelavo sumarnih pregledov izseljevanja z območja Kranjske, saj ne vključujejo ne imen in ne poklicev, slednjih tudi v številčnem izrazu ne! Omeni- mo še drobno podrobnost v zvezi z ljubljanskimi po- ročih: izseljenci so v letih 1892—1898 vodeni po stro- gi abecedi, v letih 1899—1901 po abecednem redu le prvih črk priimkov, kasneje pa brez abecednega reda. Množično izseljevanje v zadnjih desetletjih pred prvo svetovno vojno je bilo usmerjeno predvsem v Severno Ameriko, zato med cilji izselitve največkrat naletimo na ta kontinent (»Amerika« ali »Nord Ame- rika«). Ko je okrajno glavarstvo Kranj poslalo leta 1908 nov obrazec županstvu v Škofji Loki, je glede rubrike smeri izselitve poudarilo, da naj bo navedena konkretna »amerikanska država«, če je ta neznana pa oznaka »v Ameriko« ali »država neznana«.*' Konkretno je pri ljubljanskih poročilih le za leto 1892 bolj podrobna opredelitev smeri izselitve in sicer: Se- verna Amerika (2), New York (1), Minnesota (1), Amerika (1), Chicago (6), brez navedbe cilja (2), kas- neje pa le s pojmoma Amerika in Severna Amerika. Tudi rubrika trinajst, ki navaja vzroke izselitve, je zelo suhoparna v pestrosti navedb, če imamo pred oč- mi najrazličnejše ekonomske in neekonomske vzroke za odločitev posameznikov za odhod v tujino. Ker so se opredelitve do leta 1908 ponavljale, so to rubriko razčlenili v že omenjene alineje, ne zaradi večjega poudarka vzroka izselitve pri posamezniku, temveč zaradi olajšanja dela uradniku. Namesto pisnega vna- šanja posameznega vzroka, je v eno od alinej le vne- sel znak, s katerim je označil vzrok izselitve. Bolj konkreten je moral biti le pri alineji: drugi vzroki. Podobno kot pri navedbi smeri izselitve, lahko tudi pri navajanju vzrokov opazimo večje podrobnosti v ljubljanskih poročilih v prvih letih, kasneje pa so te oznake vedno bolj unificirane. Od štirih izseljencev iz Ljubljane leta 1892 je pri dveh navedeno upanje na boljši zaslužek, pri enem vzrok ni znan, pri četrtem oz. ženski pa je navedeno, da je sledila možu, ki je že nekaj let živel v Ameriki. Tudi za prvo polovico leta 1893 je pri babici-izseljenki navedena brezposelnost. 212! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 pri Študentu študij, pri ostalih pa mučen ekonomski položaj, medtem ko je za vse izseljence v drugi polo- vici tega leta navedeno le izboljšanje eksistence. Do leta 1908 so pri Ljubljani navedeni naslednji vzroki: 1. najdba, iskanje ali pridobitev dela, službe ah namestitve, 2. prislužiti si denar ali premoženje, 3. opravljati gostinski obrt (ena redkih konkretiza- cij), 4. slediti možu, bratu, staršem (včasih tudi kon- kretizirano: materi ali očetu), svaku, 5. vzrok neznan (tudi redka opredelitev). Delo, denar, služba so samostalniki, ki se pojavlja- jo najbolj pogosto, med glagoli pa: iskanje, pridobi- ti, najti. Vzroke izselitve iz ljubljanskih poročil ne smemo posploševati, saj so specifični za mestno oko- Ije Sumarna poročila o izseljevanju iz Kranjske Na podlagi okrajnih polletnih poročil so pri dežel- nem predsedstvu za Kranjsko izdelali sumarna poroč- ila o izseljevanju, ki so jih redno pošiljali notranjemu ministrstvu na Dunaj. Tudi ta poročila oziroma nji- hovi koncepti, so pri predsedstvu ohranjeni le frag- mentarno."" Rubrike poročila so skoraj identične z i Reklamni listič o parnikih, s katerimi so potovali tudi slovenski izse- ljenci v novo domovino preko luže (12,5 x 19,5 cm) rubrikami za okrajna poročila, razen glede navedbe upravne enote — sedaj so našteti okraji, izpuščena so imena ter poklici izseljencev, smer izselitve je bolj precizirana in sicer: v ZDA ah Severno Ameriko, Bra- zilijo in v druge dele Južne Amerike, in že v prvih le- tih so bili vzroki izselitve detajlirani: pričakovanje boljšega zaslužka, zadolžitev posestva, strah pred vo- jaško službo, ostah vzroki."*^ Seznami potnikov izseljenskih pisarn Pomembno vlogo pri posredovanju izseljencev so imele paroplovne agenture in izseljenske pisarne po mestih ter potujoči agenti na podeželju. Zaslužek ni bil majhen, zato so se mnoge agenture ukvarjale tudi s posredovanjem ljudi, ki niso imeli urejenih vseh do- kumentov in so bile v sporu z oblastmi. S strani države so bile dane mnoge prepovedi spodbujanja iz- šel j e vanj a."*'' Za denar in manjša darila so nagovarja- li k izseljevanju tudi gostilničarji, železničarji in mno- gi posamezniki. Nadzor nad to pisano družbo posred- nikov je bila ena od glavnih nalog ljubljanske mestne pohcije, ki je dobivala informacije o njihovem delo- vanju tudi s strani državnih organov, žandarmerije, podeželskih občin in posameznikov. Da bi bil olajšan nadzor nad delovanjem agentur in pisarn so morale voditi evidence o prodaji kart in o tem poročati npr. v Ljubljani mestnemu magistratu na posebnih ti- skanih obrazcih. Oglejmo si primer takega obrazca izseljenske pisarne Edvarda Šmarde iz Ljubljane, fe- bruar 1914:"* Glava: Compagnie Generale Transatiantique Parobrodna družba v Parizu Glavno zastopstvo za Avstrijo Dunaj, IV/2, Wiedener Gürtel 12 Naslov: Seznam oseb, ki jim je bila izročena vozna karta za III. razred pri izseljenski pisarni Ed. Šmarda v Ljub- ljani Rubrike: 1. številka v knjigi: brez oznake 2. datum: 6. januar 1914 3. ime in priimek potujočega: Zobec Anton 4. starost: 37 5. spol: moški 6. stan (samski, poročen, vdovstvo): poročen 7. obrt ali opravilo: delavec Državljanstvo: 8. domači kraj in okraj (Heimatsort und Bezirk): ZDA v Severni Ameriki 9. domača dežela (Heimatsland): ZDA v Severni Ameriki 10. Zadnje bivališče, okraj, dežela: Dolenja vas Potni dokumenti za vojne obveznike (dovolje- nja, potrdila, potni listi itd.) 11. predmet: ameriški potni list 12. izdajatelj: St. Louis, Minnesota KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 2131 13. datum izdaje: 15. 3. 1913 14. številka dokumenta: 342836 15. agencija: — 16. tekoča številka: — Ti obrazci so bili nekoliko različni glede števila ru- brik in njihove vsebine pri posameznih izseljenskih pisarnah. Tako je imel agent Avstrijske parobrodne družbe Simon Kmetec, ki je imel pisarno v Kolod- vorski ulici 26 v Ljubljani, poenostavljen obrazec z rubrikami: tekoča številka, ime in priimek, stanova- nje, starost potujočega, stan, poklic ter cilj potovanja in dokument.'" Ti seznami so pomembni ne samo za ugotavljanje števila potnikov posamezne agenture oz. izseljenske pisarne, temveč tudi za razmišljanje o pe- strosti potujočih, ki so prihajali iz raznih delov mo- narhije in se v Ljubljani odločili za nakup ladijske karte. IZSELJEVANJE IZ LJUBLJANE V primerjavi z ljubljansko okolico, kaj šele z že na- štetimi jedri množičnega izseljevanja v okviru Kranj- ske, je bilo izseljevanje iz mesta Ljubljane zanemar- ljivo majhno in gledano s številčnega deleža k slo- venskemu izseljevanju komaj omembe vredno, ven- dar glede sestave izseljencev zanimivo za vpogled v ta del mestne zgodovine predvsem z vidikov: kateri sloji oziroma poklicne strukture so se odločale za odhod v Ameriko, kdaj je bil obseg odhajanja največji, kakš- ni so bili razlogi za odhod itd. V vsem izseljenskem gi- banju je bila vloga Ljubljane mnogo bolj pomembna v nadzoru njene mestne policije tako izseljencev, kot vseh tistih, ki so z njimi »poslovali« (npr. železniških uslužbencev, lastnikov prenočišč, agentov in izse- ljenskih posrednikov itd.). Na prelomu stoletja je bila Ljubljana križišče mnogih, ki so prihajali in odhajali tako iz vzhodnih in jugovzhodnih predelov avstrijske kot ogrske polovice monarhije in so legalno ali ilegal- no potovali preko ali mimo mesta proti tržaški in še bolj množično proti zahodnoevropskim lukam (npr. Bremnu, Hamburgu, Rotterdamu in drugim), kjer so se vkrcah na ladje, ki so jih vozile proti obljubljeni deželi, predvsem Združenim državam Amerike. Od- ločujoč je bil geografski položaj mesta v osrednjem delu Kranjske in zlasti železniško križišče, kjer sta se južni železnici, ki je povezovala avstrijsko metropolo Dunaj z njeno glavno izvozno luko Trstom (1857) in Reko (z odcepom v Št. Petru na Krasu 1873), priklju- čili gorenjska železnica (1870) in dolenjska železnica (s kočevsko progo 1893 ter novomeško 1894). Ljub- ljana je imela kot edino mesto na Kranjskem nalogo nadzorne postaje."" Ko govorimo o Ljubljani na prelomu iz 19. v 20. stoletje, moramo imeti pred očmi njen ozemeljski ob- seg oziroma področje, ki je bilo pod mestno upravo. Grobo rečeno je obsegala prostor med Rožnikom in Golovcem na eni strani ter Barjem, vključujoč vehk del k mestu, in progo dolenjske ter južne železnice na drugi strani. V tem obdobju se je razširila od prote- stantske cerkve in današnje opere proti Šiški (1892) in od šempetrske cerkve proti vzhodu do dolenjske pro- ge (1896), kar predstavlja le manjše ozemeljske prido- bitve pred priključitvijo občine Spodnja Šiška (1914)."" Poleg pravih mestnih delov, razdeljenih na posamezne okraje, so bih v okviru mesta še tim. pred- mestni kraji z bolj ali manj vaškim značajem: Črna vas, predel ob Dolenjski cesti, Hauptmanca, Hra- deckega vas. Ilovica, Karohnska zemlja in Orlove uli- ce. Ob dejstvu majhnega večanja mestnega teritorija je bilo naraščanje prebivalstva dokaj naglo: Od srede 19. stoletja prebivalstvo v Ljubljani stal- no narašča, in to naraščanje je ves čas največje na Kranjskem, čeprav se v desetletju 19(X)—1910 že opazi zaostajanje v porastu."' Presežek priseljenega prebi- valstva nad izseljenim je bil pri Ljubljani vedno pozi- tiven, kar nam tudi potrjuje, da izseljevanje iz tega mesta ni pomenilo kakega zaskrbljujočega problema. Ljubljana ni bila industrijsko središče in tudi mnogo bolj trgovsko kot pa obrtno."' Na prelomu stoletja pa je postajalo tudi denarno središče. Njena vloga je bila mnogo večja kot upravno, sodno, vojaško, cerk- veno, šolsko in kulturno središče, ne samo ožje kranjske dežele, temveč tudi širšega slovenskega pro- stora. Pretresali so jo tako nacionalni kot tudi social- ni nemiri in tegobe. Slednji so vplivah tudi na odloči- tev mnogih, da si poiščejo kruh v Ameriki. V nadaljevanju objavljam pregleda številčnega stanja ter poklicne strukture izseljencev iz Ljubljane. Oba pregleda sta dovolj povedna tako glede števila, kot tudi strukture in časovnih viškov izseljevanja iz mesta. (Glej strani 214, 215 in 216.) Poklicni in stanovski nazivi iz poročil o izseljeva- nju so zapisani v obhki, ki jim jo je dal uradnik mest- nega magistrata, seveda v slovenskem prevodu. Nez- nani so kriteriji označevanja, saj so v poročilih nave- deni bodisi poklici, obrti oz. viri preživljanja ali za- služka, bodisi nazivi — npr. pekovski pomočnik, pri katerih ne vemo, ali gre za navedbo pridobljenega na- ziva ali je dotični dejansko opravljal ta poklic pred odhodom v Ameriko. Marsikatere oznake so zelo splošne, npr. agent, za katerega ne vemo, ah je to trgovski, bančni, zavarovalniški ali kakšen drugi za- stopnik. Kljub manjkajočim poročilom in nedosled- nostim pri vpisovanju podatkov lahko trdim, da le dobimo neko sliko o poklicni strukturi ljubljanskih izseljencev. V odnosu do celote prevladuje med izseljenci de- lavski stan, ki je le v treh primerih tudi konkretiziran (poljedelski, rudniški in usnjarski delavci). Pri obrt- nih poklicih ali nazivih prevladujejo pomočniki, le 214 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 POKLICNA IN STANOVSKA STRUKTURA LJUBLJANSKIH IZSELJENCEV 1892—1912 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 215! redki so posamezni obrtniki in mojstri. Pri posestni- kih gre večinoma za manjše kmete z Ljubljanskega barja.*' Kot posamezniki pa so zastopani nosilci dru- gih poklicev (npr. učitelji, duhovniki) ali stanu (npr. šolarji, študenti in drugi). Podrobnejša, toda časovno zelo zahtevna, obdela- va izseljencev bi bila mogoča za Ljubljano, kjer so ohranjene tako zglaševalne pole prebivalstva, kot tu- di popisi prebivalstva. Prve obsegajo vse v Ljubljani živeče oziroma stanujoče ljudi, kjer so poleg navedbe bivališča in njihovih sprememb tudi ostale »generali- je« posameznika in njegove družine, tudi z oznakami o izselitvi, npr.: Mostar Franc, hišni posestnik, ože- njen ima na zglaševalni poli označeno, da je bil od 3. 12. 1902 v Ameriki, kjer je leta 1904 umrl; sledil je hč- eri Apoloniji iz prvega zakona, ki je bila v Ameriki že od 5. 11. 1902. Mostarja Franca najdemo tudi v poro- čilu o izseljevanju za prvo polovico leta 1901. Ta pri- mer nam postavi vrsto vprašanj: zakaj je razlika v poldrugem letu od zaznamka v poročilu o izseljeva- 216 s KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 MESTO LJUBLJANA: število in struktura izseljen- cev po stanu in družinskih ter sorodstvenih razmerjih * — označuje le polletno število izseljencev I — prvo polletje (1. 1.—30. 6.) II — drugo polletje (I. 7,—31. 12) nju in datuma na zglaševalni poli? Ali gre pri datumu 3. 12. 1902 za njegov drugi odhod, če imamo pred oč- mi hčerin prihod v Ameriko 5.11. istega leta, ki jo je moral nekdo pripeljati v Ameriko, saj je bila stara komaj 14. let? Že samo ta, naključno izbrani primer, nam odpre vrsto vprašanj.** Vključitev popisov pre- bivalstva pa nam bi omogočila vpogled v socialni položaj izseljenca. Pri podrobnejši obdelavi bi lahko pritegnili tudi druge arhivske vire, npr. če omenimo študenta Pirca Alojza, ki je omenjen v poročilu za drugo polovico leta 1905. Pritegne nas naziv študent, vendar se izkaže, da je omenjeni Pire po končanem 6. razredu klasične gimnazije v Ljubljani dobil odhodno dovol- jenje šole 27. julija 1905, kar je zavedeno v gimnazijs- ki katalog.** S šestimi razredi gimnazije je v ZDA po- stal znan novinar in urednik.** Šele temeljit pregled arhivskega gradiva občinskih, okrajih in deželnih organov, ki so pokrivah območje, kjer so živeli Slovenci v Avstriji, bo dal odgovor na vprašanje: katere evidence o izseljevanju so vodih in kakšna je njihova ohranjenost. Podoben pregled bi morali narediti tudi za območja, kjer so živeli Sloven- ci v ogrski polovici države in v Italiji. Marsikaj skri- vajo tudi dunajski arhivi, saj je zbiranje podatkov pri nižjih upravnih instancah služilo željam dunajskih ministrstev, predvsem notranjega ministrstva. V literaturi mnogokrat naletimo na trditev, da Av- strija ni kazala večjega zanimanja za problematiko iz- seljevanja in še več: da ni zbirala podatkov o tem po- javu. Če imamo pred očmi objavljene statistične pre- glede (npr. predvsem ob štetjih prebivalstva) lahko potrdimo gornjim mislim, vendar če pogledamo oh- ranjeno arhivsko gradivo, se nam pokaže, da je bilo zbiranje teh podatkov sistematično in tekoče vsaj v dobi najbolj množičnega zapuščanja domovine od 80. let 19. stoletja do prve svetovne vojne. OPOMBE * Objavo razprave je sofinancirala občinska raziskovalna skupnost Ljubljana Center. — ** Slikovno gradivo je iz do- kumentacijske zbirke Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU. — 1. Splošno sliko o izseljevanju iz av- .stroogrske monarhije z navedbo virov in literature dobimo v delu Hans Chmelar: Höhepunkte der österreichischen Aus- wanderung, Die Auswanderung aus den im Reichstat vertre- tenen Königreichen und Länder in den Jahren 1905—1914, Wien 1974 (v nadaljevanju: Chmelar). — 2. V zvezi z izse- ljevanjem Slovencev je bilo doslej največ pozornosti posve- čeno ugotavljanju števila izselitev in priselitev (npr. v ZDA). Glej dela: Živko Šifrer. Kakšno je bilo izseljevanje z našega ozemlja. 1. del: Doba od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne, Ljubljana 1965 (rokopis na Inštitutu za slovensko iz- seljenstvo ZRC SAZU). Anton Cosar: Obseg, vzročnost in karakteristika slovenskega izseljevanja v tujino. Iseljeništvo naroda i narodnosti Jugoslavije i njegove uzajamne veze s domovinom. Zbornik. Zagreb 1978. str. 144—159. Matjaž Klemenčič: Ameriški Slovenci in NOB v Jugoslaviji. Mari- bor 1987. —3. Janko Pleierski: Nekaj vprašanj zgodovine slovenske v desetletju 1894—1904, Zgodovinski časopis. 1977. štev. 1—2, str. 7—8. —4. Priseljevanje v Ameriko in življenje Slovencev v novi domovini je obdelano v delih: J. M. Trunk: Amerika in Amerikanci. Celovec 1912. Jože Za- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 217! verlnik: Ameriški Slovenci, Chicago 1925. —5. Državni te- meljni zakon o splošnih pravicah državljanov je objavljen v Državnem zakoniku, štev. 142, 21. 12. 1867. Vojaški zakon pa v Državnem zakoniku, štev. 41, 11.4. 1889. —6. Chme- lar. str. 14. —7. Patent z dne 24. 3. 1832, Državni zakonik, zvezek 60, štev. 34, str. 71. — 8. Chmelar, str. 14. —9. Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), Občina Ribnica, ar- hivska (a.) enota (e.) 3194. — 10. Občinska uprava. Glasilo kmetske Županske zveze (v nadaljevanju: Občinska uprava). V/štev. 7, 10. 4. 1910, str. 51. —11. Trditev teme- lji na pregledu popisov občinskih fondov, od katerih so mnogi zelo sumarni in lahko »skrivajo« tudi te kategorije gradiva. Pregledani so bili občinski fondi za Kranjsko. — 12. Obrazec je natisnila in založila tiskarna A. Klein & Comp, v Ljubljani (ZAL, Občina Škofja Loka, tehnična (t.) enota (e.) 98. — 13. ZAL. Občina Ribnica, a.e. 3194. — 14. Občinska uprava, Vlll/štev. 14. in 14. julij 1913, str. 105. Svarilna okrožnica: Ne v Ameriko!. — 15. ZAL, Obči- na Ribnica, a.e. 3194. — 16. Odlok Deželnega predsedstva za Kranjsko, 9. 1. 1887, štev. llOpr. — 17. EmaUmek: Pri- spevki k zgodovini izseljevanja iz Kranjske v Ameriko v le- tih 1910—1913, SIK 1967, str. 200.-18. Arhiv SR Sloveni- je (v nadaljevanju: AS). Deželno predsedstvo za Kranjsko (v nadaljevanju: DPK). konvolut 5: Dopis ljubljanskega magistrata predsedstvu 15. 9. 1913. — 19. AS. Okrajno gla- varstvo Ljubljana-okolica. fascikel z oznako Stari seznami izdanih potnih listov izseljencev. —20. AS, DPK, konvolut 5. Tiskan obrazec Učiteljske tiskarne v Ljubljani. — 21. ZAL. Občina Škofja Loka. t.e. 98. — 22. Znano rudarsko središče, kjer so živeli Slovenci (Jože Zavertnik: Ameriški Slovenci, Chicago 1925. str. 366). —23. AS, DPK, Splošni spisi leto 1902/ prot. št. 2803. —24. Glej op. 16. —25. AS, DPK. konvolut 5. — 26. Občinska uprava, IV/štev. 12, 25. junija 1913, str. 105. —27. Ema Umek: Prispevki k zgodo- vini izseljevanja iz Kranjske v Ameriko v letih 1910—1913, SIK 1967. str. 204. — 28. Obstoj teh poročil je razviden tudi iz kartoteke k spisom Deželnega predsedstva za Kranjsko, ki se nanašajo na izseljenstvo 1814—1918 (Kartoteka je na Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU v Ljubljani). — 29. AS. DPK. okrožnici leta 1893/štev. 713. z dne 5. 3. 1893 in iz leta 1908/štev. 2716. z dne 30. 5. 1908. Obe okrožnici v spisih nista ohranjeni in njeno vsebino poznam posredno iz arhivskega gradiva Občine Škofja Loka. t.e. 98. — 30. ZAL. Mesto Ljubljana. Reg 1/1638. fol. 666. Okrožnica štev. 950 z dne 12. 1. 1920. —31. ZAL, Mesto Ljubljana, Reg 11/21 (za leta 1896—1912), Reg I/I004, fol. 308—312 (za leto 1894). — 32. AS, DPK, policijski odde- lek, konvolut 4. Ohranjena poročila za leto 1892, 1893. — 33. Ustna informacija direktorice Arhiva SR Slovenije Eme Umek spomladi 1988. —34. Glej op. 29. —35. Npr. Ivan Tavčar v ciklusu povesti V Zali, ki je izhajal v Ljubljanskem Zvonu leta 1894. V zgodbah se je dotaknil tudi problema iz- seljevanja v Ameriko, kjer med vzroki odhoda svojih juna- kov omenja strah pred sodnijo, beg pred odgovornostjo za- radi dekleta, ki je zanosilo itd. — 36. To razčlenitev najde- mo že v prvih sumarnih poročili deželnega predsedtva za Kranjsko notranjemu ministrstvu na Dunaju. — 37. Npr. leta 1911 je celo začasni komisar, ki je skrbel za občinska opravila v času razpusta občinskega sveta podpi.sal sloven- sko napisani spremni dopis h poročilu o izseljevanju za dru- go polovico leta 1910 (AS, DPK, policijski oddelek, konvo- lut 4). — 38. Opravilni zapisnik mestnega magistrata ljub- ljanskega, Ljubljana 1898. —39. ZAL, Občina Škofja Lo- ka, t.e. 98. —40. ZAL, Občina Škofja Loka, t.e. 98. —41. AS, DPK, policijski oddelek, konvolut 4. —42. ZAL, Ob- čina Škofja Loka, t.e. 98. —43. ZAL, Občina Škofja Loka, t.e. 98.-44. Glej AS, DPK, konvolut 5 in DPK, policijski oddelek, konvolut 4. — Sumarna poročila za leto 1910— 1913 je analizirala Ema Umek v razpravi, omenjeni pod opombo 27. — 45a. Glej op. 36. — 45b. Ernst Mayrhofer's Handbuch für den politischen Verwahungsdienst... II, Dunaj 1896, str. 947—. — 46. ZAL, Mesto Ljubljana, Reg. 11/27. — 47. ZAL, Mesto Ljubljana, Reg 1/1188. — 48. Chmelar, .str. 158. —49. Vasilij Melik: Nekatere stra- ni razvoja Ljubljane 1848—1941. Zgodovina Ljubljane. Prispevki za monografijo. Ljubljana 1984. str. 201—211. — 50. Živko Sifrer. glej omenjena dela pod op. 2. — 51. Glej analizo izseljevanja Živka Šifrerja pod op. 2. — 52. Glej razpravo omenjeno pod opombo 49. in Marjan Drno- všek: Oris odnosa ljubljanskega občinskega sveta do mest- nega razvoja 1850—1914 s posebnim poudarkom na Hri- barjevi dobi. Zgodovina Ljubljane. Prispevki za monogra- fijo. Ljubljana 1984, str. 212—237. —53. Ugotovljeno na podlagi Zglaševalnih pol, ki se hranijo v Zgodovinskem ar- hivu Ljubljana. — 54. ZAL, Mesto Ljubljana, Zglaševalne pole. šk. 153. — 55. ZAL, Klasična gimnazija v Ljubljani, a.e. 5. —56. Glej Slovenski biografski leksikon in tam na- vedena dela. 2181 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 SLOVENSKI PLANINSKI POLK (Ob 70-letnici nastanka slovenske vojske leta 1918) JANEZ J. ŠVAJNCER Eden izmed polkov slovenske vojske 1918—1919, uradno imenovane II. vojno okrožje, je bil tudi Slo- venski planinski polk. Zrasel je iz slovenskega jedra med prvo svetovno vojno zelo znamenitega Gorskega strelskega polka št. 2 in kot popolnoma slovenska enota se je vso prvo polovico leta 1919 bojeval na Ko- roškem. Kasnejši Gorski strelski polk št. 2 je bil ustanovljen 1. oktobra 1901 koi Ljubljanski domobranski pehot- ni polk št. 27 (Laibacher Landwehrinfanterie Regi- ment No. 27). Leta 1911 je postal planinska enota, kar je pomenilo, da so vojaki dobili planinsko opre- mo, njihova značilnost so postali krivčki na kapah in planike na ovratnikih. Med vojno je bil polk preime- novan v Gorski strelski polk št. 2 (Gebirgsschiitzen Regiment No 2). Kader je imel najprej v Admontu in potem do konca vojne v Ennsu. Teh nekaj vrstic sicer predstavi najbolj slovenski polk avstro-ogrske arma- de, kljub temu pa je k temu skopemu orisu vseeno potrebno dodati vsaj še nekaj več. Gorski strelski polk št. 2 je bil zares najbolj slo- venski polk v vsej armadi. Maja 1918 je imel po urad- nem štetju' med moštvom 88% Slovencev, 7% Nem- cev in po 2% Cehov ter Rusinov in IVo Poljakov. Slovenskost polka je poudarjalo še več drugih ele- mentov. Polkovni štab je bil v Ljubljani, kjer je bil tudi 1. bataljon, 2. bataljon je bil v Gorici. Urjenja so potekala v gorah nad Sočo od Rombona do Gorice, na območju, kjer naj bi se polk boril v morebitni voj- ni. Tudi videz polkovnih pripadnikov je delal polk slovenski, čeprav krivčki in planike niso bile samo slovenska posebnost. Krivčke na kapah in planike na ovratnikih so nosili tudi pripadniki koroškega gorske- ga strelskega polka št. 1 in tirolski deželni strelci {Landesschützen), toda ti alpski značilnosti sta bili hkrati tudi zelo slovenski in je na primer Maksim Ga- spari krivčke rad dodajal vojakom na svojih risbah. Veliko o razmerah in vzdušju v polku nam povedo spomini Ivana Matičiča^, tudi o slovenskih zastavah ob odhodu na fronto in o slovenskih trakovih na ka- pah, tako še o odločnem slovenskem oficirju, ki na- rodnega traku kljub povelju ni hotel sneti, pa seveda tudi o vsem tistem, kar je avstro-ogrsko armado dela- lo Slovencem tujo. Med vojno je prišlo do vehkih sprememb, saj so oficirske vrste izpopolnih številni na- rodno zavedni slovenski rezervni oficirji, slovensko je znal celo polkovni poveljnik Ludwig Pour. Aprila 1918, ko je ljubljanski župan Ivan Tavčar izročal pol- ku v Codroipu srebrno trobento kot darilo Ljubljane, se je polkovnik Pour pred polkom zahvalil v nemščini in v slovenščini, vojaki pa so vzkhkali Živela Jugosla- vija!, Živela naša domovina!. Živela svoboda! itd. Med divizijsko vajo ob Tagliamentu je iz polkovnih vrst padlo proti cesarju Karlu več ostrih strelov. Spomladi 1918 se polk ni uprl, ko je prišlo do vehkih uporov slovenskih vojakov v Judenburgu, Murauu in Radgoni, toda njegov upor oktobra istega leta ni bil nič manj pomemben.' Na italijanskem bojišču se je polk 24. oktobra 1918 uprl pred odhodom na fronto, prišlo je do streljanja, v spopadu je bilo najmanj šest mrtvih, okoli 200 voja- kov je bilo aretiranih, polk razorožen. Čez nekaj dni je bilo vojakom orožje vrnjeno in polk znova napo- ten na fronto, toda pod vplivom čeških enot, ki so že zapuščale bojišče, je prišlo 29. oktobra do ponovnega dokončnega upora. Ta dan je kot dan upora naveden v uradni polkovni zgodovini, po Andrejki* pa je priš- lo do drugega upora 28. oktobra. Razen tega se med obema viroma oziroma Hteraturo razlikuje tudi več kasnejših datumov. Ker Andrejka sam navaja, da je njegov zapis narejen po spominih enega izmed oficir- jev v polku, je večja verjetnost, da so resnični datumi v polkovni zgodovini, torej da do njih ni prišlo kasne- je ob obujanju spomina na dogajanje, marveč na podlagi dnevne kronike enote. Z vojaškim uporom v 2. gorskem strelskem polku se je kot zgodovinar uk- varjal predvsem Lojze Ude, zlasti v predavanju Upori slovenskega vojaštva v avstroogrski armadi na posve- tu zgodovinarjev leta 1968 v Novi Gorici.* Njegova predstavitev je dosedaj najboljša. Literarno in zelo slikovito je bil upor opisan v knjigi Arnošta Adamiča Ljudje v viharju.* Značilno podobo vojakov v polku je uspel ujeti s svojimi ilustracijami v tej knjigi Božidar Jakac, sam medvojni pripadnik 2. gorskega strelskega polka. Upor je popisan tudi v že omenjeni Matičičevi knjigi. Dogodkom od upora dalje je mogoče slediti po tu- di že omenjeni polkovni zgodovini. V Vojnozgodo- vinskem inštitutu v Beogradu se je ohranil tipkopis' zgodovine Slovenskega planinskega polka za čas od novembra 1918 do novembra 1919. Kot avtor je zapi- san pehotni poročnik Stanislav M. Kajfež. Zgodovi- na polka je bolj pregled dogodkov kot resnična zgo- dovina enote, kot je pač značilno za podobne uradne vojaške zgodovine. Tudi ta zgodovina bolj ali manj obide neprijetne teme in to ali ono bolj poudari, kot bi bilo potrebno. Ker pa imamo v drugih opisih bojev na Koroškem* že dovolj napisanega tudi o bojevanju Slovenskega planinskega polka, je polkovna zgodovi- na vendarle zelo dobrodošla pri poizkusu oblikova- nja grobe podobe o nastanku, rasti in koncu ene iz- med najpomembnejših enot slovenske vojske, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 219 Skupina slovenskih gorskih strel- cev — pripadnikov gorskega strelskega polka št. 2 leta 1917. Na kapah imajo značilne krivčke in na ovratnikih planike, večje sku- pine so se običajno slikale z napi- som o slovenskih fantih in z ime- nom polka ali pa je bilo tudi doda- no, da se slikajo pred odhodom na bojiSče. Poročnik na tej sliki je Zmago Kristan, kasnejši Maistrov oficir. 1918—19. Ker je namen teh vrstic predstaviti polic kot i enoto, je manj pozornosti namenjeno predvsem že večkrat opisani zmagoviti ofenzivi na Koroškem od I 28. maja 1919 dalje. Po polkovni zgodovini je poveljnik Gorskega strelskega polka št. 2 polkovnik Montue 2. novembra 1918 pred zbranim polkom razglasil, da je Avstro- Ogrska razpadla in da je nastala Jugoslavija, voja- j kom dal svobodo, hkrati pa jih pozval, naj ostanejo v i službi nove mlade države, po Andrejki pa je polk 2. j novembra v Gorici, potem ko je izstopilo moštvo tu- j jih narodnosti, prisegel zvestobo Narodni vladi v Ljubljani, pričel s slovenskim uradovanjem in se prei- menoval v Jugoslovanski gorski strelski polk št. 2. Po polkovni zgodovini je prišlo do prisege v Gorici šele 6. novembra. Tega dne so prišle v Gorico tudi itali- janske čete in zahtevale, da slovenski polk mesto za- \ pusti. Kot rok za odhod je bil določen 7. november [ ob 12. uri. Jugoslovanski gorski strelski polk se je čez Črni vrh, Idrijo, Ziri in Škofjo Loko res odpravil pro- ti Ljubljani, vendar se je med potjo skozi domače kraje večina moštva kljub prisegi porazgubila na svo- j je domove. Stotnik Ivan Rojnik je 11. novembra 1918 i (Ude meni, da je bilo to okoli 11. novembra) pripeljal i v Ljubljano samo kakšnih 70 mož. Ljubljana je svoje j vojake pozdravila in lepo sprejela. V Ljubljani so se vojaki z italijanskega bojišča združih z delom nado- mestnega bataljona, ki je prišel iz Ennsa v Ljubljano že 5. novembra. Del tega nadomestnega bataljona iz j Ennsa pa se je med postankom v Mariboru pridružil generalu Maistru. V Maribor so se gorski strelci pripeljah 4. novem- bra, po Maistrovem zapisu jih je ostalo okoli 100 ofi- cirjev in mož. Maister jih je zaprisegel 5. novembra, čeprav je nadomestni bataljon novi državi prisegel že v Ennsu. Mariborske vojake gorskega strelskega pol- ka je Maister ocenil kot zelo vestne. Po prisegi 5. no- j vembra so korakali po mariborskih glavnih uUcah, i kot je general dobesedno zapisal: »Da so se pokazali Nemcem. Bilo jih je lepo videti v čisto novih predvoj- nih oblekah planinskih strelcev in s krivčki na čepi- cah.«^ Gorski strelci so v Mariboru sodelovaU pri razoroževanju transportov, 23. novembra pri razoro- žitvi belo-zelene garde in pri zavzetju Špilja. Maribor so zapustih 27. novembra 1918, ko je bila začetna ne- varnost za mesto že mimo. Maistrov spominski zapis o oddelku gorskega strelskega polka v Mariboru je zelo laskav, iz drugih spominskih pričevanj pa je mo- goče izvedeti, da je lepo število strelcev Maribor sa- movoljno zapustilo že kmalu po prvem navdušenju po prihodu v Maribor in se odpeljalo proti Ljubljani. Del nadomestnega bataljona gorskega strelskega pol- ka št. 2 je torej ostal v Mariboru, 22 oficirjev in okoli 250 mož pod poveljstvom stotnika Ivana Orehka (za- nimivo, medvojnega odlikovanca z redom železne krone za hrabrost na bojišču) pa je 5. novembra 1918 prišlo v Ljubljano in se začasno nastanilo v barakah v Šiški. Poveljstvo 11. vojnega okrožja je z zbiranjem voja- kov gorskega strelskega polka začelo takoj 5. novem- bra po prihodu polovice nadomestnega bataljona iz Ennsa. Že 7. novembra je bil dan poziv, naj se vsi vo- jaki gorskega strelskega polka pa tudi vojaki 27. čr- novojniškega polka zglase pri polkovnem poveljstvu v Šiški. Polk je zbiral stotnik Ivan Orehek, ki je bil imenovan za začasnega polkovnega poveljnika. Pete- ga novembra je imel polk najprej dve stotniji — I. stotnijo I. bataljona pod poveljstvom nadporočnika Srečka Vizjaka in 2. stotnijo I. bataljona pod po- veljstvom nadporočnika Milka (Bogumila) Vizjaka. Po prihodu dela bojnega polka iz Gorice in z vojaki, ki so se priglasih v službo, so bile 14. novembra 1918 formirane še: 3. stotnija I. bataljona nadporočnika Mihe Bezlaja, 4. stotnija pod poveljstvom nadporoč- nika Ivana Kunsta, strojnična stotnija pod poveljst- vom poročnika Andreja Flajsa. 23. novembra je bil 220 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 19 Pripadniki Slovenskega planinske- ga polka z značilnimi kapami te- danje slovenske vojske in z veliko zastavo SHS na Koroškem leta 1919. formiran ves 1. bataljon. Njegov poveljnik je postal stotnik Kari Potočnik, bataljonski adjutant nadporo- čnik Mihael Baloh. Z ukazom poveljnika II. vojnega okrožja z dne 21. novembra 1918 je polk dobil ime Slovenski planinski polk. Za polkovnega poveljnika je bil postavljen pol- kovnik Teodor Raktelj (kot polkovni poveljnik je poveljeval tudi v majsko-junijski ofenzivi 1919). Že 28. novembra 1918 je bil formiran še 2. bataljon pod poveljstvom stotnika Ivana Rojnika (enako v avstro- ogrski armadi odlikovanega za hrabrost na bojišču z redkim redom železne krone). Adjutant je bil nadpo- ročnik Franc Miklavc. V 2. bataljonu so bile 5. stotni- ja pod poveljstvom nadporočnika Antona Birse, 6. stotnija pod poveljstvom nadporočnika Franca Aliča in stroj nična stotnija pod poveljstvom nadporočnika Ivana Pibernika. Peta in šesta stotnija sta bih formi- rani iz pripadnikov 27. črnovojniškega polka. Štabni bataljon 27. črnovojniškega polka je prispel v Ljub- ljano 15. novembra 1918. 28. novembra 1918 je bila formirana tudi štabna stotnija Slovenskega planin- skega polka, predhodnica bodočega nadomestnega bataljona. Za njenega poveljnika je bil imenovan nadporočnik Ciril Krašovec, vodni poveljniki so bili Ante Frhč in praporščaka Štefan Šen ter Veno Pilon. Formiran je bil tudi pionirski vod Slovenskega pla- ninskega polka. Tako je imel Slovenski planinski polk ob koncu novembra 1918: 96 oficirjev, 23 višjih podoficirjev, 295 nižjih podoficirjev, 730 poddesetni- kov in strelcev. Delno podobo o oficirjih Slovenskega planinskega polka novembra 1918 nam daje Osebni naredbeni list, ki ga je poverjenik za narodno obrambo Narodne vlade za Slovenijo dal natisniti 14. decembra in je bil dejansko — kot bi rekli dandanes — vojni službeni list tedanje slovenske vojske. Osebni naredbeni list ne daje imen vseh oficirjev v polku, kljub temu pa je na skupnem spisku oficirjev, ki so napredovali, precej pripadnikov Slovenskega planinskega polka. Pri sez- namu se ni mogoče izogniti vtisu, da ne gre za napre- dovanja zaradi kakšnih posebnih zaslug, marveč za običajna napredovanja glede na čas v nižjem činu. Po omenjenem Osebnem naredbenem listu so s 1. novembrom 1918 napredovali trije aktivni oficirji Slovenskega planinskega polka. Matija Štefin je na- predoval v majorja, Jurij Mušič in Henrik Bezgovšek sta napredovala v čin nadporočnika. S 1. decembrom sta napredovala v čin poročnika gojenca vojne akade- mije Franc Schwickert in Franc Windisch, v čin pra- porščaka je napredoval gojenec kadetske šole Josip Babic, v čin poročnika sta napredovala računska pod- častnika Joško Škerl in Alojzij Slanovec, s tem, da je bil zadnji dodeljen garnizijski bolnišnici v Ljublja- ni. S 1. novembrom 1918 so v čin nadporočnika napre- dovali naslednji rezervni oficirji Slovenskega planin- skega polka: Anton Šavelj, Viljem Mazi, Bogumil Vizjak, Josip Moljk, Alfonz Skok, Ivan Cerne, Franc Ančik, Štefan Schiffrer, Leo Fink, Franc Pečar, Ivan Andoljšek, Maks Peterlin, Ivan Pristov, Anton Ga- spari, Izidor Seršen, Anton Urbančič, FeUks Ferjanč- ič, Julij Fellacher, Josip Kulnik, Ivan Michler, Jakob Potočnik, Kari Zalokar, Ciril Podgornik, Jožef Zu- pančič, Friderik Tomšič, Maks Smerdu, Otokar Bur- dich, Miha Baloch, Rafael Legiša, Josip Vutkovis, Robert Blimauer, Miroslav Šircelj, Rihard Jug. Kot častnika izven službe sta v čin nadporočnika napredo- vala Fran Erjavec in Viktor Pirnat. Da je verjetno res šlo za običajna napredovanja, potrjujeta dve izredni napredovanji v višji čin, kot je bilo dobesedno zapisa- no »v priznanje zaslug in odločnega delovanja pri proglašenju Jugoslavije«. Tako je s 1. decembrom 1918 izredno napredoval v čin majorja Ivan Orehek, v čin poročnika je napredoval rezervni praporščak Dragotin Janežič. Ves mesec november in december 1918 je bil Slo- venski planinski polk v Ljubljani. V prvi polovici no- vembra je kot vse druge enote slovenske vojske sode- . kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i9 2211 loval pri zaustavljanju in razoroževanju vojaških i transportov na poti z bojišča, potem pa opravljal \ stražno službo pri pomembnejših objektih in zbiral J moštvo. Ukaz za pot na koroško bojišče je poveljstvo 11. vojnega okrožja izdalo šele 27. decembra 1918. Ob ' koncu decembra je imel polk: 89 oficirjev, 56 višjih i podoficirjev, 362 nižjih podoficirjev, 801 poddesetni- j kov in strelcev. i V noči z 28. na 29. december 1918 je 1. bataljon Slovenskega planinskega polka prispel v Dravograd. Na bojišče je prišlo 7 oficirjev. 47 podoficirjev in 240 \ poddesetnikov ter strelcev. Drugi bataljon Slovenske- j ga planinskega polka je dopotoval v Dravograd sku- [ paj s polkovnim štabom in zalednimi enotami 4. ja- ] nuarja 1919. Prvi bataljon je prevzel odsek od mosta \ pri Lipici do Libelič, 2. bataljon od Libelič do koro- ] ško-štajerske meje. Polk je imel nekaj manjših spo- i padov, za posebno hrabrost je bila z ukazom polkov- i nega poveljnika pohvaljena 5. stotnija. Po premirju 15. januarja je Slovenski planinski polk držal položa- : je vzdolž Drave do mostišča pri Dravogradu. Polkov- j ni štab je bil v Pliberku. Polk je sodil pod Obmejno poveljstvo za vzhodno Koroško pod poveljstvom pol- kovnika Milana Bleiweisa. V spopadih od 29. decem- bra 1918 do premirja 15. januarja 1919 je bil polk j brez padlih, ranjenih je bilo 7 podoficirjev in 9 strel- i cev, ujet je bil en oficir (sanitetni poročnik dr. Ivan ' Kecelj iz 1. bataljona), 2 podoficirja in 10 strelcev. 22. januarja 1919 je bila polkovna strojnična stot- nija, ah kot se je uradno imenovala Stotnija strojnih pušk, preoblikovana v stroj nično stotnijo 1. bataljo- na, začelo se je tudi organiziranje stroj nične stotnije 2. bataljona. Obe stotniji sta dobili številki 4 in 8, za- j to so dobile nove številke tudi druge stotnije. 27. ja- ! nuarja 1919 je bila postavljena iz vojakov dopolnilne- j ga bataljona še 9. stotnija. Njen poveljnik je postal nadporočnik Maks Peterlin. Zadnjega januarja 1919 je imel Slovenski planinski polk: 44 oficirjev, 182 podoficirjev, 1059 poddesetni- kov in strelcev, 20 strojnic, 128 konj, 18 voz, 7 ku- hinj, za boj 750 pušk. Februarja 1919 je imel polk: 41 oficirjev, 170 podo- ficirjev, 1371 poddesetnikov in strelcev, 12 težkih j strojnic, 14 lahkih strojnic, 119 kotij, 24 voz, 9 polj- j skih kuhinj. j Deveta stotnija je bila formirana kot stotnija 3. ba- i taljona in na Koroškem se ji je pridružila še polovica I 12. stotnije, tako lahko govorimo tudi o 3. bataljonu \ Slovenskega planinskega polka na bojišču. i Februarja 1919 je bila na koroškem bojišču huda zima z visokim snegom. V začetku februarja je bilo polkovno poveljstvo še vedno v Pliberku. Štab 1. ba- taljona pod poveljstvom stotnika Franca Nejedlyja je bil v Dobu. Polk je s svojimi enotami na položajih ! držal črto od Drave na desnem krilu od mostišča nad 1 Dravogradom do približno Dražje vasi, zasedal je to- j rej območje, ki ga je slovenska vojska ohranila proti j Avstrijcem po prvih porazih konec decembra 1918 in j januarja 1919 ter po sklenjenem premirju s koroško deželno vlado. Kljub temu premirju so patrulje so- vražne vojske tudi na odseku Slovenskega planinske- ga polka pogosto vznemirjale naše vojake, od časa do časa je slovenske položaje obstreljevalo tudi avstrij- sko topništvo. Decembrsko-januarski porazi na Koroškem so pu- stili posledice. Tedanji nadporočnik in poveljnik 2. stotnije Slovenskega planinskega polka Jurij Mušič je zapisal dobesedno takole, da so izgubljeni boji »zelo neugodno vplivali na duha našega vojaštva, kakor tu- di na nestalno in zastrašeno prebivalstvo tostran de- markacijske črte«.^° Njegovo oceno značilno dopol- njuje podatek o dezerterjih iz Slovenskega planinske- ga polka. Sredi januarja je bilo v časopisih javno raz- glašeno, da so iz Slovenskega planinskega polka de- zertirali 3 četovodje, 4 desetniki, 1 poddesetnik in 15 strelcev." To niso bile majhne številke, o slabi bojni morali govori zlasti število podoficirjev-dezerterjev. Polkovna zgodovina, ki je bila uvodoma omenje- na, se tem in drugim vprašanjem ocene bojne vredno- sti in sploh vzdušja v polku izogne, toda kljub temu nam ena izmed obrobnih navedb veliko pove. 17. ja- nuarja 1919 je bila namreč razformirana 7. stotnija 2. bataljona in njeno moštvo porazdeljeno po drugih stotnijah. Zapisan suhoparen podatek nima razlage, toda ker ni šlo za reorganizacijo ah podoben ukrep v polku, ni moglo biti drugega, kot da je bila stotnija Posebnost slovenske vojske so bile podoficirske epolete. To na sliki je nosil podoficir (fin ni ugotovljen) Slovenskega planinskega polka od julija do novembra 1919, ko je polk imel številko 47. Za izdelavo epolete je bil uporabljen avstro-ogrski oficirski trak, zvezdici sta že srbske oblike. 222 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 razformirana zaradi vzdušja v njenih vrstah, po oceni poveljstva celo tako slabega (najverjetneje je šlo za kak manjši upor ah odrekanje pokorščine), daje bilo potrebno enoto razpustiti in moštvo razdeliti med drugo bolj zanesljivo vojaštvo. Pri tem seveda pridemo do vprašanja o vzrokih za takšno stanje, o razlogih, ki bi odgovorili, zakaj de- zerterji, zakaj stotnija, ki jo je bilo potrebno razfor- mirati. Ah je res šlo samo za posledice poraza in po- časnega, toda nenehnega umikanja pred sovražnimi četami, dolgotrajnega vztrajanja v hudi zimi in slabih razmerah na bojišču, ali pa sta bila ob tem pomemb- na tudi narodni in socialni element, saj pri teh dveh vprašanjih slovenski vojaki januarja 1919 niso mogli imeti več nobenih utvar. Da je šlo za globoko krizo v slovenskih polkih, dokazuje slabo zadržanje teh pol- kov ob njihovem ofenzivnem sunku 29. aprila 1919 in še bolj popoln poraz ob avstrijskem protinapadu. Tu- di Slovenski planinski polk ni bil nič boljši kot drugi, kar med drugim potrjuje nesorazmerno število ujetni- kov v primerjavi s padlimi. V poizkusu ofenzivnega sunka slovenske vojske 29. aprila 1919 na Koroškem je sodeloval tudi Slovenski planinski polk. Cilj 1. bataljona je bil Grebinj in viši- ne nad njim, 2. bataljon bi moral čez Labot prodirati proti St. Paulu, 3. bataljon pa po dolini reke Bistrice. Prvi bataljon je najprej uspešno napadal skupaj s Celjskim polkom v smeri Trušnje — Sv. Mihael. Slo- venski napad pa je bil zaustavljen in zaradi tega je 30. aprila prišlo v Slovenskem planinskem polku do osla- bitve discipline in bojne pripravljenosti, vzrok pa je bil močan odpor Avstrijcev. Tako piše v polkovni zgodovini. Po Udetu" pa je 29. aprila 1919 1. bataljon Slo- venskega planinskega polka pod poveljstvom stotni- ka Simoniča obtičal pri Dobu pri Vovbrah in izgubil zvezo s 3. bataljonom Celjskega polka, ki pa je uspeš- no napredoval in dosegel Krko. Ko so Celjani ostah brez zavarovanih bokov, so se morah umakniti. Dru- gi bataljon Slovenskega planinskega polka pa je pro- diral od Dravograda proti Labotu, zadel na odpor Avstrijcev in se, ko so ti prešli v protinapad, po hudih bojih z znatnimi izgubami, zlasti pri 6. stotniji, vrnil v Dravograd. Dalje pa je Ude zapisal takole: »Razkroj je potegnil za seboj končno tudi Slovenski planinski polk, kije imel prvotno zasedeno dravsko črto od Li- pice do Dravograda in kije v bojih doslej od vseh slo- venskih polkov na koroški fronti še najmanj trpel in bil najbolj spočit. « Pri napadu na Sv. Lovrenc je po polkovni zgodovini 6. stotnija izgubila 2 strelca, 2. stotnija je izgubila 2 desetnika in 3 strelce, štabni na- rednik Franc Pakovec je v bolnišnici rani podlegel, 7. stotnija je izgubila štabnega narednika Josipa Gro- harja in 2. vod 8. stotnije je izgubil enega strelca. Med avstrijskim protinapadom se je vojakov, predvsem 3. bataljona, lotila prava panika. Tudi Slo- venski planinski polk se je s Koroškega umikal skoraj brez boja. Do boja je prišlo pri Sv. Lovrencu, kjer je bil zajet cel vod 6. stotnije in strojnični vod 8. stotnije — 28 strelcev, 6 podoficirjev, poveljnik 6. stotnije nadporočnik Ivan Čeme in poveljnik 8. (strojnične) stotnije poročnik Andrej Flajs. Branil so se z ognjem strojnic in pušk ter z ročnimi bombami in trombloni. Vdali so se, ko je sovražnik zažgal hišo, iz katere so se branili. Polkovni poveljnik je skušal s 1. in 3. bataljonom braniti Slovenj Gradec, vendar so vojaki mesto zapu- stili že ob prvem rahlem sovražnem sunku. S protina- padom je bil sovražnik vržen iz Slovenj Gradca v noči s 7. na 8. maj. Ko je na seji vlade v Ljubljani 11. maja poverjenik dr. Karel Verstovšek poročal o položaju na Štajerskem," se je verjetno del njegovih besed na- našal tudi na bojno vrednost Slovenskega planinske- ga polka, čeprav ga ni neposredno imenoval. Ko je govoril o slabem zadržanju polkov, z izjemo Celjske- ga, je navedel primer, da je sovražna patrola 17 mož pognala iz Slovenj Gradca cel naš bataljon in 36 žandarjev. Ker piše v polkovni zgodovini Slovenskega planinskega polka, daje Slovenj Gradec branil del te- ga polka, so se Verstovškove besede najverjetneje na- našale nanj. Druga stotnija Slovenskega planinskega polka se je s Koroške po porazu umikala po Dravski dolini proti Radljam in dalje do Brezna. Pred Crnečami je imela manjši spopad s sovražnim oddelkom, pregnala ga je z ognjem iz strojnic. Umikajoča se stotnija je v Brez- nu naletela na bataljon Karlovškega pešpolka, ki je bil poslan iz Maribora. Poveljnik tega bataljona si je takoj prilastil poveljstvo nad stotnijo in njenemu po- veljniku ukazal, da se mora takoj spet obrniti proti sovražniku, vrniti po Dravski dohni in zavzeti Muto ter Vuzenico. Stotnija se je res obrnila, prišla pred Muto v sovražni ogenj, pri čemer je padel narednik Matija Glad, vendar uspela Muto z naskokom zavze- ti. Pokopališče ob cerkvi na Muti so branili graški vi- sokošolci. V osvojeno Muto je potem prispel tudi ba- taljon Karlovškega polka in zasedel položaje.'* V poizkusu zgodovine Karlovškega pešpolka na Koro- škem in Štajerskem ta dogodek ni opisan." V celotni slovenski ofenzivi in avstrijski koroški prodofenzivi od 29. aprila pa do 15. maja 1919 je Slo- venski planinski polk izgubil: padlih — 1 oficir, 4 po- doficirji, 8 desetnikov in vojakov; ranjenih — 6 po- doficirjev, 35 desetnikov in vojakov; ujetih — 2 ofi- cirja, 15 podoficirjev, 230 desetnikov in vojakov. Ra- zen tega je polk izgubil precej orožja in opreme ter municije. Ujel je 33 sovražnikovih vojakov. V bolniš- nico je bilo poslanih 55 desetnikov in vojakov, 7 po- doficirjev in en praporščak. Pri raznih podatkih o padlih je več nejasnosti. Po spominskem zapisu Jurija Musica" je bil štabni na- rednik Franc Rakovec iz Besnice pri Kranju pokopan 28. aprila 1919 v Libeličah, na pragu stotnijskega po- veljstva ga je ubila sovražna granata. Po spisku pad- lih vojakov na Koroškem je štabni narednik Rakovec padel 3. maja 1919 v Libehčah." Po polkovni zgodo- vini pa je bil štabni narednik Franc Rakovec težko ranjen in je ranam podlegel 4. maja 1919 v bolnišnici. Po že omenjenem seznamu padlih je narednik Matija Glad iz Drežnika pri Kočevju padel 10. maja 1919 pri KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 223 Tudi Slovenski planinski polk in njegove stotnije so imele žige v le- pi slovenščini. Ti žigi so bili na vseh poštnih pošiljkah, ki so šle iz polka. Na sliki je žig — žal ne naj- bolje viden — Stotnije strojnih pušk. Razglednica je bila poslana iz Zgornjih Trušenj junija 1919. Meži(?) in je bil polcopan v Marenbergu, po Mušiču pa je narednilc Glad padel pri napadu na Muto. Po drugi strani pa polkovna zgodovina spet ne omenja padlih, ki jih je Jurij Mušič opisal takole: »V bojih naslednjih dni so Nemci pobili in zverinsko masakri- rali nekaj borcev iz voda, kije bil poslan, da okrepi obrambo naših postojank pri Sv. Lovrencu.«''^ Po spisku padlih^" so 2. maja 1919 pri Sv. Lovrencu pad- li 2 poddesetnika in 3 strelci. 15. maja 1919 je bil 3. bataljon ukinjen in njegovo moštvo porazdeljeno po razredčenih stotnijah 1. in 2. bataljona. Po porazu je polk zbiral svoje sile na ob- močju Slovenj Gradca, general Maister mu je kot zbi- raUšče določil Pamače — Troblje. 23. maja 1919 je prišlo do sovražnega napada na 2. stotnijo in je na njene položaje padlo 107 topovskih granat in 10 min. Naše topništvo je izstrelilo 97 granat. Pred novo veliko ofenzivo skupaj s srbsko vojsko je bil polk ustrezno izpopolnjen in oborožen. Imel je: 56 oficirjev, 299 podoficirjev, 1691 desetnikov in vo- jakov, 20 težkih strojnic, 8 lahkih strojnic, 1300 pušk. Na puško je prišlo po 120 nabojev in na strojni- co po 5000 nabojev, v rezervi je bilo še 45 zabojev na- bojev za puške in 54 zabojev nabojev za strojnice. 25. maja so vojaki dobiU čelade. To so bile nemško-av- strijske čelade iz 1. svetovne vojne. Da bi se razUko- vale od sovražnih, so bile pobarvane s posebnim tem- nim pasom (čelade Celjskega polka so bile obarvane z barvami tribarvnice). Istega dne so vojaki dobiU tudi rezervni obrok — 2 mesni konzervi, 2 kavni konzervi in I(XX)- gramski hlebec kruha. Za ofenzivo je bil polk uvrščen v Koroški odred in razdeljen v 3 skupine. Prva: podpolkovnik Todorovič (v polk je prišel pred ofenzivo) z Dravogradom kot ciljem napada. Druga: kapetan I. st. Ivan Rojnik, cilj napada Guštanj (da- nes Ravne). Tretja: kapetan 1. st. Franc Nejedly, po- moč pri napadu na Guštanj in zavarovanje proti Pre- valjam. Ofenziva seje začela 28. maja ob 3.30 zjutraj. Polk je napadal po načrtu, okoli 14.30 odbil močan so- j vražni napad iz smeri Kotlje. Prvi dan napada je imel j polk enega mrtvega, 13 ranjenih in 8 pogrešanih, ujel pa je enega sovražnega oficirja, 22 vojakov, zaplenil 33 strojnic, 2 topa s 350 granatami, 3 minomete s 50 minami, 41 pušk, 14.000 nabojev za strojnice, 27.000 ] nabojev za puške, 4 zaboje ročnih bomb, 3 telefonske i aparate in zaboj pribora za strojnice. 29. maja in naslednje dni je polk v okviru ofenzive nadaljeval z napredovanjem. To napredovanje je v U- teraturi že opisano'" in zato ponavljanje že znanih dejstev ni potrebno. Vojaki Slovenskega planinskega j polka so 6. junija kot prvi z vzhoda vkorakali v Celo- vec, z južne strani so v mesto prišli srbski oddelki. 7. junija se je polkovni štab nastanil v Gornjih Truš- njah, 1. bataljon v Djekšah s štabom v Malem Sv. Vi- du in 2. bataljon v Malem Sv. Vidu. Sovražnosti so bile ustavljene in polk se je utrjeval na zasedenih položajih. Na določeno demarkacijsko črto se je umaknil 19. junija 1919. j Tik pred prvim pravim obiskom prestolonasledni- ka Aleksandra v Sloveniji je 24. junija 1920 izšel v Be- ogradu Službeni vojni list s seznami odlikovancev za i zasluge na koroškem bojišču. Do natisa teh ukazov je j prišlo po več kot letu dni od zadnjih bojev na Koro- j škem in si je z natisom tik pred potjo v Slovenijo pre- J stolonaslednik iz do združitve Slovencem povsem tuje I dinastije Karadžordževičev verjetno skušal tudi na ta način pridobiti naklonjenost v tudi Karadžordževi- čem tujem delu države. Odlikovanih je bilo več pri- i padnikov nekdanjega Slovenskega planinskega pol- i ka. Polkovni poveljnik polkovnik Teodor Raktelj je ! dobil red belega orla z meči 4. stopnje, Jurij Mušič red belega orla z meči 5. stopnje. Franc Nejedly je do- bil na primer zlato medaljo za hrabrost, enako meda- ljo so dobili kapetana I. stopnje Ivan Rojnik in Ivan Orehek, poročnik Bogumil Vizjak in verjetno še kate- ri. Iz podoficirskih in vojaških vrst so bili odlikovani: j 224 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 19 5 srebrnim vojaškim redom Karadžordževe zvezde z meči kaplarji Anton Zupan, Ivan Zajec in Ivan j Brinskele, vojaki Štefan Levičnik, Leopold Kovač in | Andrej Kotnik; ! z zlato medaljo za hrabrost: naredniki vodniki Ru- dolf Kafol, Franc Kuhman, Rudolf Trost in Jožef Dernovšek; naredniki Primož Peterman, Janko Ber- gant, Peter Frank, Franc Krvina, Andrej Vončina, \ Franc Trček, Franc Vodopivec, Albin Semolič in Av- | gust Zrimšek; kaplarja Vinko Žužek in Božidar Čer- ! ne; vojaki Andrej Kavčič, Ivan Ožanc, Martin Kren, I Ivan Okorn, Matija Buh, Ivan Kušar, Alojz Ban, Pe- ter Jazbar, Franc Pavlic, Leopold Kavčič, Srečko \ Oberstar, Pavel Uršič, Jožef Makse, Franc Kok, Franc Stegnar, Albert Karolin in Mojzija Ljubic; 5 srebrno medaljo za hrabrost: naredniki vodniki Tinko Steherin, Franc Čunko, Joža Mastnak, Lojz Suhač in Fran Kopriva; naredniki Ivan Boštjančič, Hrabroslav Sever, Dominik Lambergar, Ivan Stare in Ivan Bošnak; kaplarji Hrabroslav Žagar, Anton Zaje, Viktor Ankon, Franc Potočnik, Anton Ho- man, Pavel Lorenci, Gregor Žagar, Jurij Orgica, Franc Šušteršič in Josip Fund; vojaki Viktor Grahor, Franc Jaklič, Ivan Zaje, Ivan Zabukovec, Vinko Požar, Joža Gole, Dragotin Kohne, Ivan Šotla, Mar- tin Pere, Jožef Zakrajšek, Leopold Konda, Jožef Stupica, Ivan Jankovič, Ivan Omejc, Ivan Žagar, Kari Koprivec, Valentin Mihelčič, Jože Bratkovič, Franc Jelovčan, Franc Hren, Franc Udovč, Jernej Kokošar, Ivan Bajta, Miha Bavdaž, Rudolf Toplak, Tomaž Herič, Miha Gabrič, Joža Hotko, Avgust Pe- čnik, Peter Mišmaš, Joža Mahkovec in Angel Moze- tič; z zlato medaljo za prizadevno službo: narednik Franc Erče; s srebrno medaljo za prizadevno službo: vojak An- ton Zorman. Vsi priimki verjetno niso povsem točni in je potrebno dopustiti možnost, da je bil ta ali oni priimek popačen pri stavljenju v cirilici. V drugi polovici junija 1919 je imel Slovenski pla- ninski polk 2022 mož, 31 podoficirjev in — kar je ne- razumljivo, vendar tako zapisano v polkovni zgodo- vini — 16 oficirjev. Polkovni štab je bil v Gornjih Trušnjah. Prvi bataljon: 1. stotnija Epersdorf, 2. stotnija Rajneger, 3. stotnija Djekše, 4. stotnija Sv. Lipš (St. Filipen). Drugi bataljon: 5. stotnija Sv. Li- ps, 6., 7. in 8. stotnija Mali Sv. Vid. Tretji bataljon je bil v sestavi Celjskega polka. Tehnična stotnija je bila v Želimljah, etapna četa v Pliberku. Z 10. julijem 1919 je prenehala obstajati tehnična stotnija, njeni pripadniki so bili porazdeljeni po drugih enotah. Kot drugi slovenski polki je tudi Slovenski planin- ski polk julija 1919 izgubil svoje dotedanje slovensko ime in s 15. julijem 1919 postal v skupni velikosrbski vojaški organizaciji polk s številko 47 (47. pešadiski puk). Težko je reči, kako daleč so bili takrat procesi razslovenjanja te slovenske vojaške enote, zelo daleč pa verjetno niso mogh biti, saj drugače polk 5. julija 1919 ne bi dobil kapetana Sretena Živojinoviča »za instruktora oficira i podoficira«. Polkovna zgodovi- na o teh instrukcijah ne pove nič, toda srbski kapetan gotovo ni prišel v polk zato, da bi tudi od sebe višjim po činu razlagal strategijo ali taktiko. Ker je doku- mentirano znano, da so približno v istem obdobju za- čeli v Mariborskem polku potekati tečaji srbščine za oficirje in podoficirje, je to ali vsaj podobno nalogo gotovo opravljal kapetan Živojinovič v Slovenskem planinskem polku. Veliki večini slovenskih oficirjev in podoficirjev je bil srbski jezik povsem tuj, še pose- bej vojaško izrazoslovje. Številko 47 je prejšnji Slovenski planinski polk no- sil samo do 1. novembra 1919. Takrat je postal 40. pešadiski puk, popolnoma razslovenjen pa je bil kot drugi slovenski polki z demobilizacijo maja 1920. Slovenski oficirji in rekruti so morali na jug države, v polk pa so prihajali srbski oficirji in obvezniki z ne- slovenskih območij. Tako je bila pravzaprav farsa, ko je junija 1920 regent Aleksander ob svojem obisku v Ljubljani polku dodelil naziv Triglavski in mu s tem, kot je bilo obrazloženo, izkazal posebno naklonje- nost. Polk, čeprav nastanjen na slovenski zemlji, ni imel s Slovenci in našim simbolom Triglavom nič skupnega. Kolikšna pa je bila njegova bojna vrednost in enako drugih polkov starojugoslovanske veli- kosrbske armade, pa se je pokazalo ob prvi resni preizkušnji aprila 1941. Tako država kot vojska, kjer so bili državljani in vojaki na silo skupaj, sta morali razpasti. J OPOMBE 1. Plaschka, Haselsteiner, Suppan: Innere Front, Wien 1974. — 2. Ivan Matičič: Skozi plamene prve svetovne voj- ne, Ljubljana 1966. —3. Več o bojni poti polka J.J. Švajn- cer: Svetovna vojna 1914—1918, Maribor 1988. —4. Vik- tor Andrejka: Razvoj vojaštva in vojaški dogodki od prev- rata do danes, Slovenci v desetletju 1918—1928, Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine, Ljubljana 1928. — 5. Lojze Ude: Upori slovenskega vojaš- tva v avstro-ogrski armadi. Zgodovinski časopis, Ljubljana 1968, str. 185—205. —6. Arnošt Adamič: Ljudje v viharju, Ljubljana 1940. — 7. Prepis te zgodovine je v fondu Lojze- ta Udeta v Arhivu SR Slovenije, tam ga je našel zgodovinar Damijan Güstin z IZGD in mi posredoval njegovo kopijo, za kar se mu iskreno zahvaljujem. — 8. Predvsem Lojze Ude: Vojaški boji na Koroškem v letu 1918—1919, Koroški plebiscit, Ljubljana 1970, str. 131—210. —9. V Pokrajin- skem arhivu Maribor, Maistrov fond. — 10. Jurij Mušič: Z drugo stotnijo Slovenskega planinskega polka v borbi za Korotan, Kronika, leto VII, Ljubljana 1959, str. 103. —11. Slovenec 15. I. 1919. — 12. L. Ude, n.d., str. 180. —13. Metod Mikuž: Slovenci v stari Jugoslaviji, Ljubljana 1965, str. 107. — 14. Jurij Mušič, n.d., str. 104. — 15. Vlatko Uzorinac: Operacije naših dobrovoljačkih odreda u Medu- murju, Koruškoj i Štajerskoj godine 1918—1919, Zbornik Hrvati u borbama za oslobodjenje sjevernih krajeva Jugos- ^ lavije, Zagreb 1940. V omenjenem besedilu je zapisano, da je na območju Černeč prevzel poveljstvo nad delom 2. stot- nije Slovenskega planinskega polka komandir 2. čete 3. ba- taljona Karlovškega pešpolka. Vlatko Uzorinac je pisal ver- jetno na osnovi skopih beležk in po spominu, tako je njegov opis dogodkov težko uskladiti z Udetovim, dovolil pa si je KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 225 celo takšne spodrsljaje, kot je na primer pripisovanje po- veljstva Labotskega odreda podpolkovniku Skabarju. — 16. Jurij Mušič, n.d., str. 103. —17. Spominski zbornik ob 60-letnici bojev za severno slovensko mejo 1918—1919, Ma- ribor 1979, str. 188.-18. Jurij Mušič, n.d., str. 103. —19. Spominski zbornik ob 60-letnici bojev za severno slovensko mejo 1918—1919, Maribor 1979, str. 188. —20. Lojze Ude, n.d. HAZENA — ŽENSKA ŠPORTNA PANOGA BORIS ROZMAN Prehod iz 19. v 20. stoletje je pomenil veliko spre- membo za telesno kulturo. Razvoj, ki ga je začela doživljati, je z večletno zamudo začel prihajati tudi na Slovensko. Število športnih panog, ki so prihajale k nam in preko katerih se je pričel razvijati naš šport, je bilo v primerjavi z drugimi, razvitejšimi deželami, sila skromno. V glavnem je šlo za planinstvo, kole- sarstvo, nogomet, nekoUko tenisa ter skromne pos- kuse atletike, plavanja, sankanja, smučanja in letal- stva.^ Panoge so se razvijale kot posebna vrsta v klu- bih (nogometnih, kolesarskih itd.). Po prvi svetovni vojni se ti ne specializirajo le za eno panogo, pač pa začno gojiti več vrst športnih dejavnosti (npr. Športni klub lUrija). VSTOP ŽENA v ŠPORTNO DELOVANJE Do prve svetovne vojne so se pri nas s športom uk- varjali le moški. Na to, da bi ženska počela kaj take- ga, mnogi niti pomisUli niso. Ko so se te vse bolj po- javljale z idejo, da bi pričele gojiti šport, so se mnogi začeli zgražati. Prepričani so bih, da se ženske zaradi konstitucije telesa ne morejo ukvarjati s športno de- javnostjo. Bile so le »nežna bitja«, ki morajo skrbeti za dom in družino.' Tako mišljenje je prevladovalo kljub izkušnjam v Sokolu, kjer so se ženske že dalj časa pred tem ukvarjale s telesno kulturo in v katerem je telesna vzgoja tudi pri ženskah dosegla že visok ni- vo." Kaj kmalu pa so morali popustiti. Analize v An- gliji in Franciji, kjer je bil ženski šport najbolj uve- ljavljen, so pokazale, da je šport za ženske potreben in koristen. Številni časopisi pri nas so začeli objavlja- ti članke telesnokulturnih strokovnjakov, ki so govo- rili o pomembnosti športa za ženske in jih hkrati vabi- li, naj se vključujejo v športna društva. Seveda ženskam niso priporočali vseh vrst športa. Nasprotovali so zlasti igranju nogometa, ki je bil po njihovem mnenju popolnoma neprimeren. Odsveto- vali so tudi telovadbo na orodju, »kar je zdravniško dognano zelo škodljivo«." Bolj so se ogrevali za pa- noge, ki naj bi pospeševale »uglajenost oblik, preciz- nost gibov, ki naj bi se opravljale brez vidnega napo- ra z lahkoto in eleganco in ki naj bi žensko krepile in zabavale.«" VzpodbujaU so plavanje, drsanje, jahanje, tenis in kriket. Niso nasprotovali tudi lahki atletiki, vendar so se tu zavzemali le za nekatere panoge: tek na 50 do 75 metrov, met krogle, ki ne sme biti težja kot 5 kg, me- tanje žoge, kopja ter pri telovadbi proste vaje, vaje s kiji, palicami ipd." Najbolj so se navduševali nad sku- pinskimi igrami, ki po njihovem mneniu»pospešujeJo disciplino, smisel za organizacijo in skupnost« J Pri tem so mislili zlasti na hazeno, šport, idealen za žen- sko telo. Zanj je namreč značilna ravno prava začet- na hitrost, vztrajnost, elastičnost in mehkoba pri lov- ljenju žog in gibčnost pri preigravanju nasprotnic." KAJ JE HAZENA j Hazena je oblika rokometa, ki je nastala na Če- j škem." Začetnik igre, profesor Anton Krištof, asi- stent na realki v Pragi, je leta 1905 uvedel nov način igranja z žogo in za to igro takoj dobil privržence po vsej Češki, Slovaški in v tujini. Igro so začeli imeno- vati češka hazena (od češke besede haziti, kar pomeni vreči — žogo).^" Gre za igro, ki naj bi nadomestila nogomet, saj bi igralci igrali z rokami in naj bi bila namenjena moškim. Igrali bi jo predvsem Sokoli, ki nogometa na začetku niso smeli igrati. Anton Krištof se je pri pisanju pravil zgledoval pri podobni češki igri, imenovani cilovd (terčova)." Seveda so bila pra- vila večkrat predelana in popravljena ter leta 1909 tu- di izdana. Prvič so jo predstaviU javnosti že leta 1907 dijaki j Strokove akademije v Pragi. Igra je zbudila precej j zanimanja, tako da je profesor Krištof že naslednje j leto ustanovil prvi samostojni »Krožek hazena Pra- \ ha«^^. Klubov je bilo vse več, vanje so začela prihaja- j ti tudi dekleta, saj so športni mojstri ugotovili, da je i igra za njih idealna. Sčasoma je hazena postala sa- j 226 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 Eden prvih posnetkov igralk baze- ne Športnega kluba Ilirije iz leta 1920. (Fotografija last Helene Zu- pančič, Ljubljana). mo ženska igra, ki so jo začeli vsi priznavati. Anton Krištof je leta 1909 osnoval zvezno komisijo bazens- kih skupin (Svózova komise kroušku häzene). Leta 1911 jo je češki olimpijski odbor priznal kot športno panogo.^* Največji uspeh je dosegla leta 1912, ko je bila v času 6. vsesokolskega zleta v Pragi pred 70.000 gledalci odigrana propagandna tekma.^" Leta 1918 je Čeh Jaro Trantina izdal nova, predela- na pravila bazene. Dve leti kasneje je bila ustanovlje- na Čehoslovaška zveza bazene in ženskih športov, v Parizu pa je bila že ustanovljena mednarodna federa- cija ženskih športov, ki je vključevala tudi hazeno. Začeli so s številnimi propagandnimi tekmami čehos- lovaških igralk po Evropi (Monte Carlo, Pariz) in ha- zena se je vse bolj širila. V letih 1923 in 1924 so bila odigrana že prva mednarodna srečanja v bazeni. Leta 1930 pa je bilo na 3. svetovnem prvenstvu za ženske v Pragi hkrati tudi prvo svetovno prvenstvo v bazeni, ki se ga je udeležila tudi naša reprezentanca. Bila je dru- ga, takoj za Čehoslovaško. Štiri leta kasneje so naše hazenašice na 2. svetovnem prvenstvu v Londonu premagale tudi Čehinje z rezultatom 6:4 in osvojile prvo mesto. To je bil hkrati prvi in do takrat največji uspeh jugoslovanskega kolektivnega športa na sve- tovnih prvenstvih in olimpijskih igrah.^" HAZENA PRI NAS Leta 1920 so pričeh igrati hazeno oziroma češki ro- komet tudi v Jugoslaviji. Študentje, ki so študirali v Pragi in Brnu, so jo v času letnih počitnic prenesli k nam. Da bi jo čimbolj uveljavili, so jo začeli imeno- vati rokomet,^' ker so bili mnenja, da bo takšno ime bolj vžgalo in da bo igri prineslo večjo popularnost kot češki naziv hazena. Med naše ljudi so igro širili tudi Čehi in Slovaki, ki so prihajali k nam in se ukvar- jali s športom.^" Prvi so jo začeli igrati v dijaškem športnem klubu Olimpija v Slavonskem Brodu. V času zleta židovske mladine Jugoslavije je bila 10. avgusta 1920 v Osijeku prva javna tekma med družinama^' iz Vukovarja in Osijeka. Led je bil prebit in igra se je začela naglo širi- ti. Septembra 1920 je bila v okviru Športnega kluba Ilirija Ljubljana ustanovljena bazenska sekcija, ki jo Gostovanja na Češkem je konec. Se posnetek za slovo. (Fotografija last Helene Zupančič, Ljubljana). KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 227 je vodil nogometni trener J. Loos iz Prage.^° Mari- borčani seveda niso hoteli zaostajati in so kmalu za tem ustanovili sekcijo v okviru Prvega slovenskega športnega kluba Maribor. Njihov trener je bil R. Še- pec. Sekcije so ustanovih tudi v Derventi, Sarajevu, Tuzli in Beogradu po zaslugi Čeha K. Stanjeka. Na področju Vojvodine je bila prva sekcija osnovana le- ta 1921 v Zrenjaninu, sledile so še v Subotici in Som- born. Na Hrvaškem je prvi dobil bazensko sekcijo bazene varaždinski športni klub, medtem ko so jo v Zagrebu na začetku igrale samo učenke gornjegrajske 2. gimnazije. Od leta 1924. je delovala bazenska sek- cija v Rotorju, od leta 1925 pa v Skopju in Velesu (danes Titov Veles). Zelo pozno, junija 1923, je bila hazena priključena Jugoslovanski atletski zvezi in takrat so bila sprejeta tudi pravila V. Chylaka. Leto kasneje pa končno do- bimo lastno Jugoslovansko bazensko zvezo s podzve- zami v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Velikem Beč- kereku (danes Zrenjanin) in Slavonskem Brodu,^' ki je organizirala podzvezna državna in mednarodna prvenstva. Podzvezna prvenstva so se redno, državna pa so se s prekinitvami igrala do leta 1938, ko je zani- manje za hazeno po »zaslugi« njenih vodstvenih or- ganov začelo upadati .^^ Poskus, da bi jo po drugi svetovni vojni oživiU, ni uspel. Leta 1948 je bil organiziran turnir, na katerem so sodelovale v glavnem tekmovalke iz Hrvatske (Osi- jek, Belišče, Brod, Borovo) in iz Valjeva. Leta 1949 je bil ustanovljen odbor za hazeno pri fizkulturni zvezi Hrvatske, leto dni kasneje pa Kazenska zveza Hrvat- ske. Istega leta je bilo organizirano drugo in hkrati zadnje prvenstvo Hrvatske. Tretjega prvenstva ni bi- lo. V drugih delih Jugoslavije so poskusi oživitve pro- padli že na samem začetku, medtem ko v Sloveniji praktično sploh niso poskusih. Z uvedbo malega ro- kometa pri nas 1945/50 se vse družine prilagodijo no- vemu načinu igranja. Hazenska zveza Hrvatske se preimenuje v rokometno zvezo Hrvatske in vključi v rokometno tekmovanje.^' Leta 1953 je odigrano prvo državno prvenstvo v rokometu. j HAZENA v SLOVENIJI Športni klub Ilirija Ljubljana je bil prvo društvo v Sloveniji, ki je začelo gojiti to vrsto športa.^* Zasluge za to moremo pripisovati nogometnemu trenerju Če- hu J. Loosu iz Prage. V septembru 1920 je ustanovil Damsko sekcijo za rokomet^* in v okviru Ilirije z de- kleti, katerih starost je bila od 15 do 20 let, začel in- j tenzivno trenirati. K sekciji so jih pripeljah njihovi bratje, starši, prijatelji, ki so bih navdušeni privrženci športa, ali pa so se sami ukvarjaU z njim. Mnoga de- kleta so tudi sama čutila željo po igranju bazene. Prvo javno in propagandno tekmo med skupinama A (rdeče) in B (zelene) je organiziral 24. oktobra 1920. Zmagala je ekipa rdečih z rezultatom 8:1. Ljubljančani so tekmo pozdravih. Časopisi so se raz- ; pisali o pomenu bazene za ženske. Bili so prepričani, j da »se sedaj nudi damam priložnost za izdatno giba- t nje na prostem zraku in da se skuša podreti železni ] obroč konservativnosti naše publike. Po tem do- j godku so dekleta začela še intenzivneje trenirati in se i pripravljati na nove tekme. Dobile so novega trenerja j Baltežarja, s katerim pa niso bila zadovoljna. Prišlo je do spora, katerega posledica je bila, da je več kot polovico igralk zapustilo Športni klub Ihrija in v ok- viru Telesnega kulturnega društva Atena ustanovilo novo družino bazene.^' Kasneje dobi Ljubljana še naslednje bazenske dru- \ zine: Športni klub Hermes, Športni klub Jadran, j Akademski športni klub Primorje in Športni klub ! Slovan. Tudi v Mariboru niso hoteU zaostajati za j Ljubljano. Na pobudo R. Šepca, ki je študiral v Pra- gi, so v okviru prvega slovenskega športnega kluba Maribor osnovali sekcijo, ki je 7. novembra 1920 odi- grala propagandno tekmo. Pomerih sta se ekipa A j (rdeče) in ekipa B (bele). Tekma se je končala neodlo- \ čeno.^' Kmalu sta sledila še Telesnošportni klub Mer- j kur in Športni klub Rapid. Tretji bazenski center so i postale Jesenice s tremi družinami: Športno organiza- \ cijo Borec, Športnim klubom Bratstvo in Športnim j v Bolgariji (Sofiji) so leta 1926 članice Ilirije in Atene skupaj na- stopile kot reprezentanca Ljublja- ne. Na sliki od leve proti desni: Ida Jenko, Olga Zupančič, Boža Saplja, Marica Cimperman, Hele- na Zupančič, Vika Jančigaj in Marta Petrič. (Fotografija last Ev- gena Betetta, Ljubljana). 228 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 klubom Gorenje. Važno vlogo pa je igrala tudi druži- na Mure iz Murske Sobote. Tako je v Sloveniji delo- valo 22 družin: ŠPORTNI KLUB ILIRIJA NajpomembnejŠa družina v Sloveniji je bila vseka- kor družina Športnega kluba Ilirije. Hazeno je vklju- čevala v »sekciji za hazeno in lahkoatletiko«, ki so jo kasneje začeli imenovati »damsko oz. žensko sekci- jo«, saj so mnoge žene, da bi bile boljše hazenašice, j trenirale in tekmovale tudi v lahki atletiki. Potem se je zopet imenovala »hazenska in ženska lahkoatletska sekcija«, dokler se ni dokončno preimenovala v »ha- zensko sekcijo« Ilirije."" V času od leta 1920 do 1937 je bila enajstkrat podzvezni (danes bi lahko imenovali repubhški) prvak Slovenije. Od leta 1920 do 1927 je bila najboljša slovenska ekipa. Državnega prvenstva ji ni uspelo osvojiti, kljub igralkam, ki so nastopale v državni reprezentanci (Anica Oman, Fani Bernik). Leta 1928 pa so državno prvenstvo osvojile njihove nasprotnice iz Maribora."^ Svoje znanje so igralke Ilirije prenašale po vsej državi. S številnimi propagandnimi tekmami in turne- jami po Srbiji, Hrvatski, Banatu, Bosansko-herce- govskem področju (današnji Bosni in Hercegovini) in južni Srbiji (današnji Makedoniji) so širile razvoj ba- zene in se od povsod vračale kot zmagovalke. Tudi v tujini so nastopale. Pomembni sta bili zlasti turneji v Bolgarijo in Češkoslovaško — državo, kjer je bila ha- zena ustanovljena. S svojo igro so dokazale, da niso nič slabše od svojih nasprotnic, v nekaterih momen- tih igre celo boljše."' Ob igralski zasedbi, kakršno so imele, to ni bilo nič čudnega. Kezeletova je npr. leta 1930 v 15 nastopih dosegla 95 zadetkov, Alenka Papež 34 v 13 nastopih in Dobrletova 30 v 8 nastopih. Dobri sta bih tudi He- lena in Olga Zupančič. Med tem, ko je Helena začela igrati pri Iliriji in je nato prestopila k Ateni, je bila Olga najprej vratar pri Ateni kasneje pa pri Iliriji."" Ravno v najpomembnejših trenutkih pa so dekleta odpovedala. Deloma po svoji krivdi (neredna vadba, neposlušnost na treningih), deloma po krivdi pod- zveznih in zveznih organov, ki igre niso hoteli spreje- ti. Še vedno so raje pospeševali nogomet. Hazene ni- so podpirali niti moralno, kaj šele finančno. V sezoni 1935/36 je bilo igralkam odvzeto celo igrišče za tre- ninge, kar je hkrati že pomenilo konec bazene."* V tej sezoni niso odigrale niti ene tekme. Zadnja tekma, s katero je pri nas hazena dokončno prenehala delova- ti, je bila leta 1937 na Vrhniki in še to je bila propa- gandna."" V vseh teh letih je Ilirija odigrala 221 te- Reprezentanca Ljubljane se je 6. maja 1926 v Sofiji pomerila z re- prezentanco Beograda in zmagala. (Fotografija last Helene Zupančič, Ljubljana). KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 IS 229 kern, največ leta 1926 in 1931. Istočasno z zatonom slovenske bazene lahko govorimo o zatonu bazene na celotnem področju Jugoslavije. Tabela števila članic in tekem 1920 do 1937" * leta, ko so osvajale podzvezno prvenstvo VZROKI PROPADA Na začetku ni bilo niti ene športne organizacije, ki bi skrbela za novo nastajajoče klube oziroma družine bazene. Hazenske družine so bile v času svojega na- stajanja brez nekoga, ki bi jim svetoval in pomagal pri začetnih težavah. Tako so mnoga društva zaradi mode ustanavljala hazenske sekcije, nato pa te niso mogle zaživeti. Po nekajmesečnem životarjenju so bi- le prisiljene prenehati z delovanjem. Šele leta 1924 so ustanovih samostojno zvezo. Strokovnjakov, ki bi se natančno spoznah na igro, ni bilo dovolj, zlasti je primanjkovalo trenerjev in sodnikov. Še tisti, ki so bili, so bih samouki, trener- skih šol takrat še ni bilo. Prva enoletna šola za vadi- telje in učitelje telesne vzgoje, ki je vključevala tudi učenje bazene, je bila ustanovljena v Beogradu šele v šolskem letu 1938/39. Za hazeno žal prepozno. Mno- gi so se sicer lotili trenersekega dela, a so ga kaj kma- lu opustih. Igra je bila zanje preveč tuja, da bi jih mo- tivirala, zato so svoj čas raje posvečaU nogometu. Ve- likokrat so družine ostajale brez trenerjev, ker so le-ti morali na novo delovno mesto, v vojsko ali na študij. Igralke so nekaj časa sicer še trenirale same, a ker ni- so imele trenerja, so postajale nedisciplinirane. Tre- ningov se niso več redno udeleževale in družina je propadla. Strokovne literature ni bilo. Prva in edina navodila o bazeni so izšla leta 1924, se pravi, ko je mnogo družin že prenehalo delovati.'' Pomanjkanje sodnikov so reševali tako, da so tek- me sodih trenerji ali pa tehnični referenti domačih ha- Tekme med Ilirijo in Ateno so bile vedno zanimive, privlačne in pra- va paša za radovedneže. Tekma 5. julija 1931 se je končala brez zma- govalca. (Fotografija last Olge Zupančič, Ljubljana). zen. Na začetku ni bilo niti pravil,'* tako da je vsak sodil, kakor se mu je zdelo. Zaradi tega je dostikrat prišlo do raznih nesoglasij pri sojenju, kar je negativ- ¦ no vphvalo na gledalce, ki so velikokrat prav zaradi | takih stvari nehali hoditi na tekme. \ Težak materialni položaj, v katerem so bila društva ) oziroma klubi, je bil vzrok, da so bazeni prepustili popolno samostojnost, kar je pomenilo, znajti se, ka- kor so vedeli in znali. Na občnih zborih se je malošte- vilno vodstvo bazene stalno borilo za sredstva, a sko- raj vedno brez uspeha. Ker je bilo treba ob tekmah vedno plačati tudi davek (sodniška taksa, uporaba igrišča) in še vrsto drugih, večjih dajatev (državni, ba- novinski, mestni davek, ki so se plačevali od vsake prodane vstopnice), se je velikokrat zgodilo, da so se sekcije, ki tega niso zmogle, razšle. Deloma so ta pro- blem reševali tako, da so igralke igrale v predtekmah na nogometnih turnirjih. Seveda to ni bila rešitev. Gledalce je namreč zanimala osrednja tekma. Družin, ki so res igrale dobro in kvalitetno hazeno, je bilo malo. Tako je na tekmah velikokrat prihajalo do veHke razlike med eno in drugo družino. Slabše igralke so zaradi tega izgubile voljo do igranja in se j raje začele posvečati drugim športnim panogam. Do- j gajalo se je tudi obratno. Katastrofalen poraz je igral- j kam vlil tako voljo in željo po igranju, da so storile vse za napredek. Le redkokatera družina je imela za tekme in trenin- j 230 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 ge lastno igrišče. Ponavadi so igralke uporabljale no- gometna igrišča, ki so bila vedno zasedena. Na voljo so jim bila enkrat na teden, sicer pa so lahko trenirale le zjutraj ali pa v kakšnem kotu igrišča. Že ob naj- manjšem nogometnem dogodku so morale igrišče za- pustiti. Na propad hazene so vplivali tudi drugi, manj pomembni vzroki: ni bilo podmladka, premajhna propaganda, številne dolžnosti deklet v šoli, na delov- nih mestih.. Leto 1938 je dokončno pokopalo hazeno — vrsto športa, ki je bil najprimernejša oblika telesne kulture za ženske. Oživljanje po drugi svetovni vojni hazene ni moglo spraviti na noge. Vsebolj smo se začeli zani- mati za mali rokomet.*" Hazena pa je danes igra, ki jo igrajo še na Češkoslovaškem, Sovjetski zvezi in na Poljskem.*^ osnovna pravila igre« Igro, ki je že po nekaj letih svojega nastanka posta- la izključno ženska, je igralo sedem igralk na travna- tem igrišču velikosti 48 m x 32 m.*" Igrišče je bilo raz- deljeno na tri polja, dve obrambni in srednje polje. Medtem ko sta bih obrambni polji široki 16 m, je bila velikost srednjega odvisna od velikosti igrišča. Igrali so dvakrat po 25 minut, če ni bilo drugače dogovorje- no.** Vmes je bil desetminutni odmor. Cilji igre so bili: Igralke si prizadevajo, da s hitrimi kombinacijami in skupnim napadom zadenejo na- sprotnikov gol, ki je širok 2 m in visok 2,40 m. Igral- ka sme nositi žogo največ tri korake, ali jo držati najdlje 3 sekunde. Žogo lahko meče nad glavo, koh- Postavitev igralk na igrišču. korkrat hoče, a samo dvakrat zapored jo lahko vrže ob tla. Pri podajanju žoge mora biti igralka od igral- ke, ki žogo poda, oddaljena najmanj 2 metra. Oble- čene morajo biti v temno krilce, bluzo, črne dolge no- gavice in lahke čevlje. Razdeljene so na tri napadalke (levo in desno krilo, srednja napadalka), dve branilki (levi in desni krilec), obrambno igralko in vratarico. Medtem ko napadalke ne smejo iti nazaj v svoj obrambni prostor, je branilkama prepovedano teči v nasprotnikovo obrambno polje. Branilki in vratarica ne smejo zapustiti obrambnega polja. V kazenskem prostoru vratarica lahko igra z rokami, nogami in pestmi, vendar žoge ne sme nositi oziroma držati več kot 5 sekund. Spotikanje, suvanje z nogo, prijemanje z roko, odrivanje ali naskakovanje nasprotnih igralk je kaz- nivo. Sicer se za vse napake dosodi prost met. Pri prostem metu morajo biti nasprotnice oddaljene naj- Igrišče in gol za igranje hazene. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 231 manj 4 metre od mesta, kjer se prosti met izvaja. Gol se doseže, če je žoga prešla nasprotnikovo prečno čr- to V notranjost gola, vendar pri tem nobena od igralk ne sme napraviti prekrška. Zmaga tista ekipa, ki doseže več zadetkov. Če je zadetkov enako število ali se tekma konča brez zadetka, se ekipi razideta brez zmagovalca. ZAKLJUČEK Hazena se torej pri nas ni obdržala. Poskus obnovit- ve po drugi svetovni vojni se ni obnesel. Tako moški kot ženske so začele igrati mali rokomet (danes samo še rokomet), ki ga imajo za naslednika hazene. Roko- met še zdaleč ni tisto, kar je bila hazena, nad katero so se v času med vojnama navduševale naše babice. Preveč krut, surov, celo nasilen je, pravijo. Hazena pa je bila, po njihovem mnenju, graciozna in elegant- na. Krepila je telo, bistrila duha, ravno toliko, koli- kor ga potrebuje »nežno, idealno bitje, polno senti- mentalnosti«..*^ OPOMBE 1. Drago Stepišnik, Oris zgodovine telesne kulture na Slo- venskem, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1968, str. 137. — 2. Žena in šport. Jugoslovanski šport. Šport, 24. 10. 1920. — 3. Šport, 18. 10. 1920, štev. 17, str. 2—5. — 4. Ženski šport, 11. 3. 1921, štev. 11, str. 81. —5. Žena in šport. Jugoslovanski šport. Šport, 24. 10. 1923. —6. Žen- ski šport, 11. 3. 1921, štev. U, str. 81. —7. Rokomet, Šport, 18. 10. 1920, štev. 17, str. 2—5. —8. Bogdan Čuvaj, Hazena v Bosni in Hercegovini, Sarajevo 1977, str. 9—50. — 9. Hazeno imenujejo tudi češki rokomet. —10. Knjiga o športu. Zagreb 1977, str. 87. — 11. Enciklopedija fizičke kulture, od A—O, štev. 1, Zagreb 1975, str. 317—319. — 12. Ante Vosatka, Zgodovina bazenskega športa in njegove organizacije v ČSR, Naš šport, 21. 4. 1926, štev. 7, str. 5. — 13. Pravila govorijo tudi o možnosti igranja fantov in deklet skupaj. —14. Enciklopedija fizičke kulture, od A—O, štev. 1, Zagreb 1975, str. 317—319.-15. Ante Vosatka, Zgodo- vina bazenskega športa in njegove organizacije v ČSR, Naš šport, 21. 4. 1926, štev. 7, str. 5. —16. Bogdan Čuvaj, Ha- zena v Bosni in Hercegovini, Sarajevo 1977, str. 14. — 17. Kljub temu pa so še vedno vsepovsod uporabljali besedo ha- zena. —18. Bogdan Čuvaj, Hazena v Bosni in Hercegovini, Sarajevo 1977, str. 16—18. —19. Vsak klub je imel sekcijo hazene, ki se je imenovala družina. — 20. O bazenski sekciji pri ŠK Ilirija in ostalih slovenskih družinah govorim na str. 228. — 21. Enciklopedija fizičke kulture, od A—O, štev. 1, Zagreb 1975, str. 317—319. — 22. O vzrokih glej na str. 229. — 23. Enciklopedija fizičke kulture, od A—O, štev. 1, Zagreb 1975, str. 317—319. — 24. ŠK Ilirija je bila začetnica mnogih športnih panog v slovenskem in jugoslo- vanskem merilu. — 25. Omeniti je treba tudi, da so v okviru sekcije delovale tudi tekmovalke v lahki atletiki. — 26. Sport, 31. 10. 1920, štev. 19. —27. Po pripovedovanju nek- danje igralke hazene Helene Zupančič dne 9. julija 1988. — 28. ZAL, ŠK Ilirija, a.e. 2, občni zbor 9. 5. 1925. — 29. Bogdan Čuvaj, Hazena v Bosni in Hercegovini, Sarajevo 1977, str. 23. V tekstu uporabljam izraz »športna« (namesto športna), pri kraticah pa sem pustil stare nazive. — 30. ZAL, ŠK Ilirija, a.e. 14—29. Imena sem dobil v poročilih sekcije za občne zbore od 1920—1937. —31. Drago Stepiš- nik, Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem, Ljublja- na 1968, str. 262. —32. Po pripovedovanju nekdanje igral- ke hazene Helene Zupančič dne 9. julija 1988. —33. Po pri- povedovanju nekdanje igralke hazene Olge Zupančič dne 24. 8. 1988. —34. ZAL, ŠK Ilirija, a.e. 29. občni zbor 21. 12. 1936. —35. Propagandne tekme so v glavnem populari- zirale hazeno in pomagale pri ustanavljanju novih družin. Poleg teh so igralke igrale še na prvenstvenih in prijateljskih tekmah. — 36. Tabelo sem sestavil na osnovi poročil ba- zenske sekcije, ki so bila prebrana na občnih zborih od leta 1920 do 1937. Seveda so možna manjša odstopanja, to pa zato, ker so ponekod skupaj navajali tekme hazene in lahke atletike. — 37. V 4. številki Male športne biblioteke je v Za- grebu leta 1924 izšla knjižica o bazeni. Njen naslov: Haze- na, trening, tehnika, taktika in pravila igre s 26 slikami. Knjigo je napisal Ralph Hoke, akademski učitelj športa, na- tisnil in založil pa ST Kugli, Zagreb. — 38. Slovenska revija Šport je bila edina, ki je že oktobra 1920 v dveh nadaljeva- njih objavila hazenska pravila. —39. Bogdan Čuvaj, Haze- na v Bosni in Hercegovini, Sarajevo 1977, str. 181—205. — 40. Danes ga imenujemo samo še rokomet in ga igrajo tako moški kot ženske. Njegovi domovini sta Nemčija (rokomet na prostem) in Danska (rokomet v dvoranah). — 41. Enci- klopedija fizičke kulture, od A—O, štev. 1, Zagreb 1977, str. 317—319. — 42. Kot sem že napisal, so bila pravila iz- dana v posebni izdaji Male športne biblioteke, Zagreb 1924. Objavilo jih je slovensko glasilo Šport oktobra 1920 v Ljub- ljani. V povzetkih so pravila objavljena tudi v Enciklopediji fizičke kulture. — 43. Mere igrišča so bile različne, odvisne so bile od velikosti igrišča. V glavnem je šlo za prostor dolg od 48 m do 51 m in širok od 30 m do 34 m. —44. Moški so igrali 5 minut dlje kot ženske (2-krat 30 minut), mladinci pa 5 minut manj (2-krat 20 minut). — 45. Žena in šport. Jugo- slovanski šport. Šport, 24. 10. 1920. Skici na strani 230 je narisal Žare Bizjak. i 232 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 ŠOLSTVO V ŠENČURJU PO LETU 1945 ANDREJ VOVKO Čas po osvoboditvi je podobno kot na vsa druga področja družbenega življenja prinesel tudi odločilne premike v šolstvo, torej v tisto dejavnost, ki po bese- dah znanega izreka sicer ni vse, je pa začetek vsega. Področje vzgoje in izobraževanja je doživelo korenite spremembe, njegov razvoj pa je tesno povezan s splo- šnimi tokovi napredka naše družbe. Eno osnovnih značilnosti povojnega obdobja pomeni tesno medse- bojno povezovanje in soodločanje šol ter okolja, v katerem le-te živijo. Ta povezanost nedvomno bogati obe vanjo vključeni strani. Ob vsem velikem napred- ku, ki ga je področje šolstva doživelo v pogojih nove, socialistične družbene ureditve, pa ne smemo zapirati oči pred problemi, ga še tarejo in bi jih bilo treba čim- prej odpraviti. Prav je, da uvodoma vsaj na kratko prikažemo ne- katere pomembnejše razvojne stopnje našega osnovnega šolstva po letu 1945, predense lotimo orisa razvoja osnovne šole v Šenčurju v tem obdobju. Vojne grozote so tudi na šolskem področju zapustile globoke rane. Osvoboditev je le-to dočakalo razdeljeno na šole na osvobojenem in na še okupira- nem ozemlju. Narodna vlada Slovenije je upoštevala to dvojnost, ko je 21. junija 1945 določila, naj na vseh šolah, ki so do osvoboditve delovale na osvobo- jenem ozemlju, šolsko leto zaključijo s 30. junijem, na ostalih pa z 31. julijem 1945. Pri tem dodatnem pouku naj poučujejo slovenski jezik, računstvo in zgodovino narodnoosvobodilnega gibanja. Določeno je bilo tudi, naj ob zaključku šolskega leta 1944/45 šolska spričevala prejmejo le tisti učenci, ki so obis- kovah šolo na ozemlju, ki ga je kontrohrala narodna oblast. Istega leta je izšel odlok o organizaciji osnovnih ter srednjih šol. Med drugim so z njim podržavili zasebne šole, ki so jih do takrat upravljah cerkveni redovi. Verouk je postal najprej neobvezen šolski predmet, za katerega so starši pismeno prijavljali svoje otroke, pozneje pa so ga začeli poučevati zunaj šole v okviru verskih ustanov. Ukinih so meščanske šole, poseb- no obliko nižjih strokovnih šol, iz katerih ni bil možen prehod v višje srednje šole. Namesto teh so odpirah nižje gimnazije. S temeljnim zakonom so 11. 7. 1947 uvedli sedemletno šolsko obveznost, kar pa je v našem prostoru z dolgoletno tradicijo osemletnega obveznega šolanja pomenilo korak nazaj. Ta ukrep so sprejeli kot izhod v sili zaradi pomanjkanja kadrov in tudi zato, ker je bil le del mladine dejansko deležen osemletnega osnovnega šolanja. Šoloobvezni otroci so bili zajeti v štiri razrede osnovne ter tri razrede viš- je osnovne šole ah prve tri razrede gimnazije. V letu 1950 so spet uvedli osemletno šolsko obvez- nost in del sedemletk so spremenili v nižje gimnazije. Te so tako postale obvezne šole in ustanovih so jih v, velikem številu naših krajev. Odlok o obveznem osemletnem šolanju je 8. oktobra 1953 določil šolsko obveznost od sedmega do petnajstega leta starosti. Istega leta so se že začele priprave za šolsko reformo z ' ustanovitvijo ustrezne komisije. Temeljni zakonski , akt, ki je uravnal delovanje osnovnega ter drugega šolstva pri nas, je bil Splošni zakon o šolstvu, ki ga je jugoslovanska zvezna skupščina skupaj z Uvodnim zakonom za splošni zakon o šolstvu sprejela leta 1958. Z njim je bila na vsem jugoslovanskem ozemlju prvič uzakonjena osemletna šolska obveznost brez kakršnihkoh olajšav. V letu 1959 je na osnovi zvezne- ga izšel repubhški Zakon o osnovni šoli, s katerim je ; bil v Sloveniji uzakonjen proces šolske reforme in po-1 dani temelji za razvoj reformirane osnovne šole. Na- i stajati je začela mreža osemletk, nekdanje osemletne ! gimnazije so postale štiriletne in bile omejene na \ prejšnje višje štiri razrede.' Obdobje od sprejetja šolskih zakonov do danes i predstavlja čas pomembnih in bistvenih premikov na i šolskem področju, katerih pomen bo mogoče v celoti i ugotoviti šele iz določene časovne oddaljenosti. Ome- ; nimo le nekatere: ukinitev učiteljišč in nastanek peda- ; goških gimnazij v letu 1968, širjenje vzgojno-varstve- ¦ nih ustanov, uvajanje male šole, oddelkov podaljša- : nega bivanja ter prizadevanja za uvajanje celodnevne osnovne šole, na srednji in višji oziroma visoki stop- nji šolstva pa uvajanje usmerjenega izobraževanja.^ Staro, dotrajano in za vzgojno-izobraževalno de- i javnost neuporabno poslopje šenčurske šole je »pre- \ živelo« vojno vihro. Med vojno so dvema obstoječi- : ma učilnicama dodah še tretjo, ki so jo predelaU iz ; dveh stanovanjskih sob in predsobe stanovanja šol- ! skega upravhelja. ] V Šenčur se je po osvoboditvi vrnil predvojni šolski \ upravitelj Vlado Rape, ki ga je nemški okupator leta 1941 aretiral in pregnal v Srbijo ter predvojni učitelji- ci Cecilija Rape in Marija Miselj. »Dopolnilni« pouk v duhu že omenjenega odloka Narodne vlade Sloveni- i je se je začel 11. junija 1945. Vlada Rapeta so že pred tem 6. junija na predlog Vaškega odbora OF v Šen- čurju z dekretom Okrajnega odbora OF v Kranju imenovah za začasnega učitelja in šolskega upravite- i Ija, njegovo ženo Cecilijo z dekretom okrožnega od- bora OF za ljubljansko okrožje 3. julija za začasno učiteljico. Namestitvene dekrete za šolo v Šenčurju so v juniju oziroma juliju 1945 prejele še Marija Miselj, Dana Bajt in absolventka učiteljišča Jožefa Ham.' Prvo šolsko leto po osvoboditvi, ki naj i nam pomeni izhodiščno točko pri orisu razvoja šolst- va v Šenčurju, se je začelo 15. oktobra 1945. Šola je i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 233 i imela takrat dva prva, drugi, tretji in četrti ter 1. do 3. višji razred. V njih je bilo na začetku leta 106 dečkov ter 116 deklic, skupaj 222, ob koncu šolskega leta 30. junija pa 100 dečkov ter 108 deklic, skupaj 208 učen- cev. Že pred začetkom šolskega leta sta odšla Cecilija in Vlado Rape na novi službeni mesti v Ljubljano, 20. oktobra pa sta ju nadomestila Valentin in Justina Frece. Valentin je prevzel šolsko upraviteljstvo. Ob začetku šolskega leta so razen njiju učile še Marija Miselj, Jožefa Ham in Dana Bajt. Hamova in Bajto- va sta med šolskim letom 1945/46 odšli na novi služ- beni mesti, prišla je Marija Vidic, Karolina Zupančič pa je poučevala v novembru in decembru 1945, po- tem pa stopila v pokoj. Po vseh teh spremembah je l.a razred poučevala Justina Frece, 1. b in 2. Marija Miselj, 3. in 4. Marija Vidic ter višji oziroma 5. Valentin Frece. Pouk je bil tako v dopoldanskih kot v popoldanskih urah, uspeh pa zadovoljiv ob dejstvu, da so učenci zaradi okupa- cije izgubili štiri šolska leta. Zaradi nezadostnih ocen je zaostalo 18% učencev. Okupator je popolnoma uničil tako učiteljsko kot šolarsko knjižnico iz starojugoslovanskega ob- dobja. Pouk je oviralo pomanjkanje učil, šolskih in pomožnih knjig ter neprimerno šolsko poslopje, ki pa so ga uspeli prečistiti in prepleskati. Novo nastali knjižnici sta ob koncu šolskega leta 1945/46 imeli uči- teljska 20, šolarska pa 65 knjig. Šolo so obiskovali učenci iz Šenčurja in Srednje vasi. S 1. decembrom 1945 seje začel na šoh strokov- ni tečaj za vajence, ki so med okupacijo ah po njej s pomanjkljivim znanjem zapustih osnovno šolo; trajal je do 30. junija 1946, vanj pa se vpisalo 13 va- jencev in ena vajenka, lesne, kovinske, oblačilne in živilske stroke. Poučevali so učitelja Valentin Frece in Marija Miselj ter mizarski mojster Mihael Ajdovec, pri pouku pa so bih poudarjeni slovenski jezik, mate- matika, zgodovina in osnove strokovnih ved. Vsi va- jenci so tečaj uspešno dovršili, vendar je bil v nas- lednjem letu ukinjen, ker ni bilo zanj zadostnega mi- nimalnega števila (20). Po koncu šolskega leta je šol- ski upravitelj štiri ure tedensko pripravljal šest učen- cev za sprejemni izpit v gimnazijo, ki so ga ti tudi uspešno opravili. Povezovanje šole z okoljem je v tem šolskem letu potekalo predvsem s skupnimi prireditvami, tako v šolskem poslopju, kot tudi v Domu prosvete v sode- lovanju z množičnimi organizacijami. Med drugim so proslavili obletnico osvoboditve Beograda, obletnico 2. zasedanja AVNOJ, kulturni teden od 1. do 8. fe- bruarja, ustanovitev OF in Rdeče armade. Dan zma- ge 9. maj, 1. maj ter 25. maj kot obletnico Titovega rojstva. Šolarji so med šolskim letom pripravili tri šolske akademije z igricami, petjem in deklamacijami v Do- mu prosvete. Cisti dohodek ter prireditev je bil na- menjen ustanovitvi šolskih knjižnic. Na šoli sta delovali dve organizaciji: pionirska or- ganizacija in podmladek Rdečega križa. Pionir- sko organizacijo so ustanovih že v prejšnjem! »dopolnilnem« šolskem letu, v šolskem letu 1945/46 pa je bilo vanjo vključenih 92 šolarjev. Področje nji- hovega delovanja je obsegalo skupno učenje, pomoč šolarjem, ki imajo z njim težave, medrazredna tek- movanja v učenju, izdelovanje stenskih časopisov, pevske nastope in podobno. Podmladek Rde- čega križa je štel 191 članov. Duh novega časa so v razmerju med šolo in starši šolarjev prinašah roditeljski sveti, ena najpo- membnejših novosti in pridobitev z obdobja NOB in partizanskega šolstva. Roditeljski svet so na šoli v Šen- čurju ustanovili na prvem roditeljskem zboru 2. de- cembra 1945. V njem so bili: prosvetni referent Kra- jevnega ljudskega odbora Janko Remic (predsednik), šolski upravitelj Valentin Frece (tajnik) ter odborniki Pavla Ropret (zastopnica Antifašističnih žensk), Ama- lija Golob (zastopnica Ljudske mladine Slovenije) ter Albin Okorn in Franc Prestor kot zastopnika staršev iz všolanih krajev Šenčur in Srednja vas. Roditeljski svet je med drugim poskrbel, da so v eni izmed učilnic postavih novo peč ter popravili in prekrili drvarnico. Kot prvi korak v prizadevanjih za zgraditev nujno potrebnega novega šolskega poslopja je Krajevni ljudski odbor od zemljiškega sklada agrarne reforme dobil 3 ha zemljišča za bodočo šolo. Kot zanimivost ter ilustracijo takratnih razmer naj omenimo še, da je bilo med učenci na šenčurski šoli v šolskem letu 1945/46 šest »Bosančkov«, vojnih sirot iz okolice Foce. V začetku so imeli težave pri prilaga- janju novemu okolju, julija 1946 pa so se zelo neradi vrnili domov. Znaka svojega časa sta bila tudi obda- rovanje šolarjev s sladkorjem in ribjim oljem, ki gaje pripravil Rdeči križ, in velik pomen, ki so ga pripiso- vaU stenskim časopisom, znanim »sten-časom«. V šolskem letu 1946/47 je šolsko poslopje po več kot štiridesetih letih dobilo novo zunanje podobo in bilo deležno še nekaterih drugih popravil. Učitelji so kot drugi državni uslužbenci slovesno zaprisegli, 28. novembra 1946 najprej šolski upravitelj na uradni konferenci v Kranju, naslednji dan pa še ostali šen- čurski učitelji Y>po končani šolski proslavi v ozaljša- nem razredu«. Učenci šenčurske šole so med šolskim letom sode- lovali v raznih nabiralnih in drugih akcijah. Med ostalim so razžagaU in spraviU v šolsko drvarnico 30 m' drv, v pogozdovalni akciji zasadili preko 1200 smrečic, zbirali sta pločevino in tekstilne odpadke. Kako skromne so bile še takrat razmere, lepo priča- jo šolski izleti: prvi razred si je ogledal Brdo in se povzpel na Šmarno goro, učenci najvišjega oddelka pa so se povzpeli na Krvavec in Koren. Šolarji so po- tem izrazih željo, »c?a bi potovali kam dalje, da bi se vozili ne le z avtobusom, pač pa tudi z železnico«. Skromne razmere in takratno miselnost ljudi kaže tudi dejstvo, da se je ob koncu tega šolskega leta po opravljenem sprejemnem izpitu na kranjsko gimnazi- jo vpisala le ena učenka. V istem obdobju so bih na kranjski gimnaziji le štirje šoloobvezni učenci iz Šen- čurja. Starši šolarjev so na roditeljskih sestankih svo- je odločitve, da sicer sposobnih učencev ne pošiljajo I 234 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 naprej v šole, utemeljevali s trditvami: »Ako gre v to- varno, ima takoj denar, tako pa preveč stane. « Šolski upravitelj Frece si je še naprej prizadeval za učiteljsko in šolarsko knjižnico. V tem šolskem le- tu je prva narasla na 124, druga pa na 70 knjig. Knji- ge za šolarsko knjižnico so nabavili v glavnem iz izku- pičkov šolskih prireditev. Sodelovanje šole z krajem je podobno kot prej potekalo predvsem s pripravlja- njem skupnih prireditev oziroma proslav. Razen tega so učitelji delovali zunaj šole, zlasti na kulturnopros- vetnem področju. V svetu Ljudske knjižnice v Šen- čurju, ki so jo ustanovih 22. decembra 1946, sta bila tudi učitelja Marija Šušteršič in Valentin Frece. Slednji je vodil tudi knjižničarske posle in vpisal vse knjige. Na šoh sta še naprej delovah le dve organizaci- ji: pionirski odred in podmladek Rdečega križa. Odred je 1. maja 1947 dobil svoj prapor z uvezenim naslovom: Pionirski triglavski odred št. 28 Šenčur in z njim 21. maja sodeloval v Titovi štafeti, v juniju pa na paradi pionirjev kranjskega okraja. Pionirji so se odpeljah v Kranj s tremi okrašenimi vozovi. V šolskem letu 1948/49 so na šenčurski šoli prvič pripravih novoletno jelko. Delovala je šolska kuhinja, ki sta jo vodila Justina in Valentin Frece. Šolsko delo je oviralo premajhno število učiteljev in njihovo pogosto premeščanje, saj so bili ob koncu te- ga šolskega leta na šoli le štirje za 196 učencev. Delo- vanje roditeljskega sveta je »zaspalo«. Šenčurski učenci so uspešno nastopaU s svojim pio- nirskim pevskim zborom, ki ga je vodila Justina Fre- ce in skupaj z učitelji sodelovali pri akcijah pogozdo- vanja, uničevanju majskih in koloradskih hroščev, nabiranju zdravilnih zehšč in gob. V šolskem letu 1949/50 je v Tednu varčevanja 73 učencev kot vlaga- teljev pristopilo v Narodno banko. Šolsko poslopje v Šenčurju je 7. julija 1950 prizadela huda toča. Uničila je okrog 200 strešnikov in 38 okenskih šip ter na za- hodni strani obtolkla omet. Učiteljski zbor šenčurske šole je 16. junija 1951 za svoje delo dobil pohvalo in denarno nagrado. Oboje so mu podehU na zborova- nju učiteljstva na Kokrici.* Začetek šolskega leta 1952/53 je na šenčurski šoli povzročil pravo »preseljevanje narodov«. Nekaj časa je ostala na šoli le ena učiteljica. Zakonca Frece so premestili v Smlednik, od tam pa sta prišla »proti svoji volji« učitelja Ana in Fihp Jevševar, slednji tudi za šolskega upravitelja. Ker sta Frecetova oddala ključe stanovanja drugi stranki, sta se morala Jevše- varjeva skupaj z leto in pol starim otrokom zasilno naseliti v šolski pisarni. V začetku leta 1953 je Občinski ljudski odbor Šen- čur začel z akcijo za gradnjo prepotrebnega novega šolskega poslopja. Komisija Okraj- nega ljudskega odbora Kranj, v kateri sta bila tudi šolska upravitelja Jevševar in Martin Kuharic iz Vo- klega, si je ogledala dve zemljišči, ki sta prihajali v poštev za novo poslopje. Prvo je bilo na zahodni stra- ni Šenčurja ob cesti Šenčur—Britof, drugo pa na se- verni strani ob cesti Šenčur—Visoko. Odločih so se za drugo možnost. Predsednik ObLO Šenčur Vinko Me- sec in šolski upravitelj Jevševar sta bila 8. februarja 1953 v Ljubljani na Svetu za prosveto LRS in v pro- jektivnem podjetju Slovenija-Projekt, kjer sta dobila navodila za sestavo programa gradnje. Program sta izdelala projektant ing. Štrukelj iz Ljubljane in upra- vitelj Jevševar. O njem je razpravljala revizijska ko- misija Gospodarskega sveta pri Izvršnem svetu LRS na seji 7. julija tega leta in odločila, naj ponovno pre- gledajo obstoječe šolsko poslopje in zberejo dodatne podatke za gradbeni program. Na drugi seji komisije 4. septembra 1953 so program odobrili, zastopnik OLO Kranj Dušan Bavdek pa je izjavil, da bodo gradnjo šenčurske šole uvrstih v družbeni plan za leto 1954, takrat pa naj bi tudi začeU z gradnjo. Do tega pa na žalost ni prišlo, čeprav je 3. junija 1954 sanitarna inšpekcija okrajne higienske postaje Kranj označila stanje šolskih prostorov, stranišč in šolske stavbe v celoti kot »porazno«. Na njeno zahte- vo so v počitnicah prebehli notranjost šole, odstraniU stara stranišča in na novo sezidaU vse tri dinamike. Šolski upravitelj Jevševar, ki je vodil obnovitvena de- la in še vedno stanoval v šolski pisarni, se je v šolski kroniki pritoževal nad brezbrižnostjo občinskih obla- sti do gradnje nove šole in reševanja stanovanjskih vprašanj učiteljstva. V šolskem letu 1954/55 je začel na šenčurski šoli delovati šolski odbor kot organ družbenega upravljanja v šolstvu. Imel je dve seji, sestavljah pa so ga: predsednica Pepca Erzin, gospodinja iz Šen- čurja, tajnik Fihp Jevševar in člani Stane Vidmar, šo- fer iz Šenčurja, Franc Kristan, kmet iz Srednje vasi, Marija Kalan, učiteljica iz Šenčurja, Ciril Weingerl, uslužbenec iz Šenčurja, in Janko Remic, mizar iz Šen- čurja. S 1. septembrom 1955 je bila ukinjena občina Šen- čur in vključena v novo nastalo kranjsko občino. Vse šole s področja bivše šenčurske občine (Šenčur, Vo- klo in Olševek) so prišle pod Svet za prosveto in kul- turo občine Kranj.* V začetku šolskega leta 1958/59 je bil Filip Jevše- var prestavljen na osnovno šolo Primskovo, za vršilca dolžnosti šolskega upravitelja pa je ObLO Kranj po- stavil Marijo Maučič. V tem šolskem letu je šola dobi- lo četrto, a »dislocirano« učilnico v prostorih nek- danje trgovine in kasnejšega poštnega urada pod Kra- jevnim uradom, na podstrešju Gasilskega doma pa so s sredstvi, ki jih je odobril Svet za šolstvo ObLO Kranj, zgradili dve stanovanji za učitelje. Istočasno pa se je že pojavila pobuda za gradnjo učiteljskega stanovanjskega bloka, s katerim bi rešili tovrstne pro- bleme učiteljskega kadra, katerega število naj bi se povečalo vzporedno z odprtjem novih razredov.* Ti novi razredi so bili povezani z že omenjenimi šolskimi zakoni iz let 1958 in 1959. Tudi šenčurska šo- la se je začela postopoma preobUkovati v popolno osemletko. V začetku šolskega leta 1959/60 je postal šolski upravitelj Franc Fojkar, na šoli pa je že obsta- jal 7. razred, vendar še v obhki kombiniranega pou- ka. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 235 Šolski leti 1960/61 ter 1961/62 pomenita eno naj- pomembnejših prelomnic v povojni zgodovini šen- čurske šole, oziroma v njeni celotni zgodovini od ustanovitve dalje. Šola je postala popolna osem- letka. Pouk v 8. razredu je bil najprej še kombini- ran, učenci pa so zdaj prvič lahko zaključili svojo osemletno šolsko obveznost v kraju samem in se jim ni bilo več treba voziti v Kranj. Ta pomembni vzgoj- no-izobraževalni dosežek šenčurske šole je bil toliko dragocenejši, ker je bil dosežen v nemogočih mate- rialnih, predvsem prostorskih razmerah. Šola je dobi- la peto učilnico v klubski sobi Zadružnega doma, ta- ko je bil pouk zdaj v treh stavbah, oddaljenih med se- boj tudi 300 m. Tako za normalno šolsko delo ne- vzdržno stanje se je moralo odpraviti, saj je škodilo tako učiteljstvu in šolarjem kot krajanom Šenčurja v celoti. Hkrati s spreminjanjem Šenčurja iz kraja z izrazito kmečkim v kraj s pretežno delavskim prebivalstvom se je začelo »tajati« že zakoreninjeno vzdušje nezau- panja in trenj med šolo in krajani ter njihovimi druž- benopolitičnimi organizacijami, ki je »pobralo« kar tri povojne šolske upravitelje ter se posebno zaostrilo v času delovanja upravitelja Jevševarja. Tragična posledica teh nepotrebnih nesporazumov je bila, da se vprašanje začetka gradnje nove šole ni premaknilo z mrtve točke. V letih 1959 in 1960 pa je v Šenčurju nastalo novo ozračje sodelovanja in razumevanja med učiteljstvom in krajani. Rezultat te »otoplitve« je bilo uspešno re- šeno vprašanje novega šolskega poslopja, ki se je kot žalostna dediščina vleklo še iz habsburškega obdobja, kot tudi rešitev perečega vprašanja učiteljskih stano- vanj z izgradnjo stanovanjskega bloka. Čeprav so bili vsi potrebni načrti za šolsko poslopje pripravljeni že leta 1961, se je gradnja zaradi finanč- nih vprašanj začela šele 1. avgusta 1962. Medtem je i pouk v Šenčurju še naprej potekal v starih, nemogo- čih razmerah, »omrežje« učilnic pa se je razširilo še na eno v sejni sobi Gasilskega doma. V šolskem letu 1961/62 je začel delovati delovni aktiv kot novi organ samoupravljanja, izvolili so tudi nov šolski odbor, ki je štel enajst članov in mu je predsedoval Miha Ajdo- i vec. Kot že omenjeno, so v tem šolskem letu v Šen- i čurju dokončno organizirali popolno in samostojno ¦ osemletko z vsemi osmimi razredi in sicer v povezavi z osnovnima šolama v Völkern in v Olševku, od koder ; so v Šenčur prihajali k pouku učenci višjih razredov. S 1. januarjem 1963 je bila z odločbo ObLO Kranj priključena osnovna šola Voklo kot podružnična šola. Šenčurska osnovna šola je kot matična šola prevzela personalne zadeve, administrativno in finan- \ čno poslovanje ter pedagoško vodstvo vokelske šo- ; le, na kateri so takrat učiU vodja šole Peter Jankovič j in pet učiteljic. V šolskem letu 1962/63 je bilo na šenčurski šoli i osem razredov z dvanajstimi oddelki in 331 učenci. ^ Na njej je poučevalo trinajst rednih in dva honorarna pedagoška delavca, med njimi dva profesorja in pet predmetnih učiteljev. Na šoli so delovale naslednje organizacije: pionirska in mladinska. Podmladek j Rdečega križa, prometni krožek, avto-moto krožek, \ pokhcno usmerjanje, mladinski tisk, pionirska knjiž- '\ niča, zavarovanje mladine, hranilna služba, športni \ krožek, strelski krožek, dramatski krožek, likovni krožek in tehnični krožek. Učiteljstvo je aktivno de- lovalo v izvenšolskih dejavnostih učencev, kot tudi v krajevnih in občinskih političnih, kulturnih in drugih j organizacijah. ] Novo poslopje osnovne šole Šen- čur pri Kranju, zgrajeno 1964. (Iz dokumentacijske zbirke Sloven- skega šolskega muzeja, v Ljub- ljani). 236 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 Veliko pozornost je vodstvo in učiteljstvo šenčur- ske šole seveda posvečalo gradnji novega šolskega poslopja, ki pa ni potekala brez težav. Šolsko po- slopje bi moralo biti po načrtu dograjeno do 1. sep- tembra 1963, vendar so se dela zavlekla za leto dni. Gradbeno podjetje, ki je dela prevzelo, zaradi slabe organizacije dela in pomanjkanja strokovnega kadra ni bilo kos zahtevni gradnji. Kritičnih pripomb so bili deležni tudi šolski načrti (ravna streha, nepodkletena stavba, telovadnica ločena od glavnega šolskega pos- lopja itd.), vendar pa jih niso spreminjah, ker bi to vzelo preveč časa in bi lahko celo ogrozilo samo gradnjo. Pojavili so se tudi predlogi, da ne bi gradili tako velike šole, temveč bi učence višjih razredov vo- zili v novo osemletko na Primskovem. Z prizadevnim delom samoupravnih organov, šolskega vodstva in predstavnikov kranjske občine so težave pri gradnji postopoma odpravljali. Veliko naporov je terjalo tu- di opremljanje nove šole, ki je bilo povsem prepušče- no šolskemu vodstvu. Sredstva za to opremo je vodst- vu šole v letu 1963 uspelo dobiti pri novo ustanovlje- nem skladu za gradnjo šol v kranjski občini. Celotni stroški gradnje in opreme šole so znašali 205 milijonov din, vanje pa so bili všteti tudi transfor- matorska postaja, električni in telefonski priključek ter zunanja ureditev. Nova šola je imela osem učilnic, kemijsko-fizikalno in pevsko predavalnico, učilnici za tehnični in gospodinjski pouk, pionirsko in zdravstveno sobo, govorilnico za starše, tri kabinete za učila, telovadnico, zbornico in dve pisarni. Za as- faltiranje poti do šole in šolskega dvorišča je bilo do- deljeno 10, za ureditev košarkarskega, rokometnega, odbojkarskega igrišča, tekališča ter drugih naprav za lahko atletiko in zelenic pa 9 milijonov. Oprema za šolsko telovadnico, ki jo je dobavil begunjski Elan, je stala preko 3, oprema za tehnično delavnico, kuhi- njo, učilnico za gospodinjski pouk ter za fizikalni ka- binet 8, ostala šolska oprema (pohištvo ipd.) pa 15 milijonov. Kljub vsem težavam in pomanjkljivostim pa je po- menilo odprtje novega šolskega poslopja izjemno po- memben dogodek tako za učitelje in učence šenčurske šole kot tudi za krajane Šenčurja. Slovestna otvoritev šolskega poslopja je bila na občinski praznik občine Kranj 1. avgusta 1964. Kljub slabemu vremenu se je na proslavi zbralo mnogo prebivalcev Šenčurja, ki so skupaj s predstavniki republiških in občinskih druž- benopolitičnih organizacij proslavili pomemben do- godek v zgodovini tega kraja. Šolo je odprl predsed- nik občinske skupščine Kranj Martin Košir. Učenci šole so pripravili kuhurni program, ki sta mu sledila ogled šole in pogostitev. Slednjo je organizirala kra- jevna skupnost Šenčur. Staro šolsko poslopje je od- kupilo šenčursko Avto-moto društvo. Omenih smo že, da so v Šenčurju v letu 1959 začeli z akcijo za gradnjo učiteljskega bloka. Kljub velikemu prizadevanju učiteljstva in vsestrans- ki podpori krajanov so ta prepotrebni blok začeli gra- diti šele junija 1964. Dogradili so ga januarja 1966. Zapletov s tem še ni bilo konec, saj so nastala precej- šnja nesoglasja o tem, ali naj v njem stanujejo samo šenčurski prosvetni delavci ah še kdo drug. Končno je zmagalo stališče vodstva šole, naj bodo stanovanja samo za šenčurske učitelje, pri čemer so ga podprle krajevna skupnost Šenčur ter družbeno-politične or- ganizacije. V blok se je vselilo nato devet učiteljev, šest v družinska in trije v samskem stanovanju. V šolskem letu 1964/65 se je šenčurska šola tudi uradno preselila v novo zgradbo. Pouk v njej je bil do vključno 4. razreda razredni, od 5. do 8. pa predmet- ni. Šola je imela ožji in širši šolski okohš. V ožjega so spadali učenci iz Šenčurja in Srednje vasi, ki so hodih v šenčursko šolo osem let, v širšega pa učenci iz Vo- klega, Vogelj, Luž, Visokega in Olševka, ki so hodih v šenčursko šolo po končanem četrtem razredu. Kot naslednji pomemben premik v šolski in krajev- ni zgodovini Šenčurja so v novi šolski stavbi 16. no- vembra 1964 odprH eno prvih vzgojno-varstvenih ustanov podaljšanega bivanja v Sloveniji. Imela je dva oddelka, vodila pa jo je Marija Lokar. Oddelka sta štela povprečno 25 učencev. Dopoldan- ski je deloval od 8. do 13. ure, v njem pa so bih učenci prvih štirih razredov, ki so imeli popoldanski pouk. V popoldanski »izmeni« so bili učenci višjih razredov, ki so bili deležni varstva od 13. do 18. ure. Predšolski varstveni oddelek je imel povprečno 20 otrok, deloval je od 5. do 16. ure, vodila ga je Ivica Mušič. Pojav vzgojno-varstvenih oddelkov v Šenčur- ju lepo priča o spremembah socialne sestave prebi- valstva tega kraja, o naraščanju števila delavcev in za- poslenih mater, saj je znano, da v pretežno kmečkih sredinah vprašanje otroškega in šolskega varstva ni tako aktualno. Glede na novi statut šole, ki so ga sprejeli konec prejšnjega šolskega leta, so novembra 1964 izvedh vo- htve v svet šole in v njen upravni odbor. V svet so iz- volili devet notranjih članov ter šest zastopnikov kra- jevnih skupnosti ter SZDL iz Šenčurja in Voklega. Predsednik sveta je postal predmetni učitelj na šen- čurski šoh Roman Hlebec. Petčlanskemu upravnemu odboru, ki so ga sestavljali delavci šole, je predsedoval Peter Jankovič, vodja podružnične šole v Voklem. V šolskem letu 1965/66 je prišlo do spremembe šir- šega šolskega okoliša, saj je osnovna šola Olševek postala podružnična šola preddvorske. Na šoh v Šen- čurju so v tem šolskem letu zgradih šolsko kuhinjo in učilnico nad njo, nadaljevali pa so z urejanjem okolice šole, kjer pa se je podobno kot pri šolski stav- bi »izkazal« izvajalec del, ki se je hotel čimbolj poce- ni in s čimmanj napora »izmazati«. Okolico šole so končno uredih v naslednjem šolskem letu, na šolskem poslopju pa odpravili nekatere pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili ob prevzemu. Šolo v Šenčurju so v tem obdobju poimenovali po domačem prvoborcu in predvojnem skojevcu Stanku Mlakarju, ki je padel septembra 1942 v Ud- nem borštu kot politični komisar. Novo šolsko pos- lopje je že v šestdesetih letih postajalo premajhno za vso vzgojno-izobraževalno dejavnost na šoli glede na obseg šolskega okoliša, število učencev ter vzgoj- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 237 no-varstvene oddelke. V tem obdobju so začeli tudi z i malo šolo, s pripravljanjem otrok za 1. razred. V i šolskem letu 1967/68 so učilnice preuredili za kabi- j netni pouk. j V šolskem letu 1969/70 je bilo na šenčurski osnovni \ šoli 6 oddelkov z razrednim ter 8 oddelkov s predmet- nim poukom s 387 učenci, vzgojno varstveni oddelek za predšolske otroke (18) ter dva oddelka podaljšane- i ga bivanja, prvi za učence od 1. do 4. drugi od 5. do ; 8., vsak s po 20 učenci. Poleg ravnatelja Fojkarja je ; na šenčurski šoli delovalo v vseh naštetih oddelkih enajst vzgojiteljic in učiteljev(ic), devet predmetnih učiteljev ter trije učitelji. Na šoli so bili zaposleni še socialna delavka, hišnik, dve kuharici in tri snažilke. V obdobju od marca do maja sta delovala dva oddel- ka male šole. Značilno za učiteljstvo šole je bilo veli- ko prizadevanje za strokovno izpopolnjevanje in pri- dobivanje višjih stopenj izobraževanja. Šest pedagoš- i kih delavcev je izredno študiralo na višjih ali visokih i šolah. Od izvenšolskih dejavnosti učencev omenimo i na tem mestu literarno glasilo šenčurske osnov- ne šole Žarki, ki so ga izdajah člani literarnega krožka od sredine šestdesetih let dalje in je bil na raz- stavah šolskih glasil deležen pogostih pohval tako za- i radi literarne vsebine, kot tudi zaradi likovne opreme, j Učiteljski kolektiv šole se je kot v prejšnjih letih tu- j di v tem dejavno vključeval v delo krajevnih družbe- \ no-pohtičnih organizacij. Ravnatelj Fojkar je bil med ; drugim tudi predsednik gradbenega odbora za iz-1 gradnjo Kulturnega doma, za svoje medvojno in po- j vojno delovanje pa je prejel občinsko priznanje Os- j vobodilne fronte. V omenjenem šolskem letu je prišlo do pomembne- ga dogodka, ki je vplival na nadaljnji uspešen razvoj ! šenčurske osnovne šole. V kranjski občini so z refe- rendumom izglasovali samoprispevek za gradnjo no- vih šolskih prostorov, v okviru katerega je bila pred- j videna tudi gradnja prizidka k Osnovni šoli! Stanka Mlakarja: šest učilnic, kuhinja z jedilnico, shramba, soba za socialnega delavca in še en večna-, menski prostor. Načrte za prizidek so začeli priprav- j Ijati v naslednjem šolskem letu. V začetku sedemdesetih let je postala pereča razme- j jitev širših šolskih okolišev šol Šenčur ter Predoslje in \ Preddvor, zlasti v vaseh Milje in Visoko. V šolskem letu 1972/73 je prišlo do sprememb meja šolskih oko- Ušev in učence iz Milj ter višje razrede iz Visokega so prešolah v Predoslje. Zlasti slednja odločitev je izzva- la med krajani Visokega nezadovoljstvo, tako da je bilo potem »rečeno«, naj hodijo šolarji iz Visokega v tisto šolo, za katero se odločijo. Po štiriletnih pripravah in letu zidave so 26. julija 1975 slovesno odprli prizidek šenčurske šole in pre- novljeno prejšnjo šolsko poslopje. Zaradi gradnje in obnove je bil v šolskem letu 1974/75 pouk nekoliko ¦ oviran, posebno od aprila dalje, ko so se v obstoječi \ šolski stavbi začela gradbena in obrtniška dela. Tako \ so morali šolsko kuhinjo začasno preseliti v umivalni-1 co telovadnice, sama telovadnica pa je bila do polo vi-1 ce založena z novo opremo. V prizidku, ki je veljal 8' Naslovnica glasila osnovne šole Šenčur »Žarki«, 1966/67. (Doku- mentacijska zbirka Slovenskega šolskega muzeja). milijonov, je bilo osem novih učilnic s kabineti. Ko- lektiv šole je poleg tega denarja iz samoprispevka zbral še dodatna 2 milijona za preureditev obstoječe šolske stavbe, zlasti za predelavo prejšnje ravne stre- he v dvokapno, tako kot jo je dobil prizidek. Podobno kot otvoritev šole leta 1964 je bila tudi ot- voritev prizidka slovesno dejanje, povezana s kultur- nim programom. Poleg predstavnikov kranjske ob- činske skupščine, družbenopoUtičnih organizacij ter samoupravnih skupnosti so se je udeležili tudi zastop- niki pokrovitelja šole Letališča Brnik ter delegacija mladih iz pobratenega francoskega kraja La Ciotat. Nove in prenovljene šolske prostore je odprl pred- stavnik Letališča Brnik Rafael Pintar. Veselje ob obnovljeni in povečani osnovni šoli so v šolskem letu 1975/76 nekoliko zagrenile razne odkrite pomanjkljivosti, zaradi katerih je šele po naporih Koordinacijskega odbora za izgradnjo šol in vrtcev poslopje dobilo uporabno dovoljenje. Zaradi skrčen- ja prvotnega obsega gradnje šenčurska šola kljub no- vo pridobljenim šolskim prostorom ni mogla uvesti enoizmenskega pouka. Ta je ostal v osmih oddelkih na nižji stopnji še vedno izmenski, v višjih devetih s predmetnim poukom pa je bil samo dopoldanski. Ob koncu šolskega leta 1975/76 je šenčurska šola dobila svojo psihologinjo. V šolskem letu 1976/77 so na šenčurski šoli organi- ziraU samoupravni in obrambni dan. V prvi 238! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 akciji so učenci na podlagi razpisov »zasedli« delovna mesta na šoli, pri čemer je bilo največ zanimanja in kandidatov za kuharice ter snažilke, manj pa za uči- teljska, strokovna in upravna mesta, ter so en dan sa- mi vodili delo na šoh. Dobro je uspel tudi široko za- stavljeni in natančno organizirani obrambni dan 28. maja 1977. Koncept zanj je izdelal ravnatelj Fojkar, posredoval pa ga je tudi drugim šolam v občini Kranj ter zunaj nje. Učenci šole so bih organizirani v vojaš- ke enote, koncept obrambnega dne pa je bil povezan z obrambnim načrtom šole in je tako pomenil tudi preizkus ter potrditev slednjega.' V šolskih letih 1977/78 in 1978/79 je učiteljstvo šen- čurske šole vložilo veliko naporov v spreminjanje samoupravne organiziranosti šole ter izdelavo in sprejmanje samoupravnih aktov v skladu z zakonom o združenem delu. Kot drugim delovnim kolektivom z majhnim številom delavcev, ki nimajo ustreznih skupnih služb in strokovnjakov, je tudi njim povzro- čala težave izdelava samoupravnih aktov ter dejstvo, da je vsak posamezni član delovnega kolektiva vklju- čen v več samoupravnih organov." V okviru velikega poudarka, ki ga daje šenčurska šola ohranjevanju in razvijanju tradicij NOB, so jo 29. septembra 1978 preimenovali iz šole Stanka Mlakarja v šolo Janka in Stanka Mlakarja. Dodatno ime je dobila po starejšem Stankovem bratu Janku, ki je kot prva partizanska žrtev iz Šenčurja padel 27. decembra 1941 kot borec Cankarjevega bataljona na Polhovcu pri Pasji ravni. V duhu zgoraj omenjenih naporov so tudi pionirski odred že prej poimenovali po borcu-mladincu Janku Beleharju, ki so ga Nemci 24. oktobra 1942 obesiU sredi Šenčurja. Šenčurski partizanski odred se tega dogodka vsako leto spomni s posebno prireditvijo, Beleharjev spomin pa počasti tudi ob njegovi spominski plošči. Slovesnega preimenovanja se je udeležilo nad 500 pionirjev in mladincev, sorodniki padlih, borci, pred- stavniki družbenopolitičnih organizacij občine Kranj, delovnih organizacij ter krajani Šenčurja in okolice. O obeh bratih Mlakarjih je govoril njun predvojni so- delavec in soborec Franc Štefe-Miško, nato pa so učenci osnovne šole izvedli bogat kulturni program." Zaključimo naš prikaz šenčurske šole v obdobju po osvoboditvi s šolskim letom 1979/80. Ožji šolski oko- liš te šole je obsegal kraja Šenčur in Srednjo vas, od koder so hodili učenci v šenčursko šolo vseh osem let. Učenci iz Voklega in Voglja, ki so prva štiri leta hodili v podružnično šolo v Voklem, so od 5. do 8. razreda nadaljevali šolanje na šenčurski šoli, prav tako pa tu- di učenci iz Luž, ki so prve štiri razrede praviloma obiskovali podružnično osnovno šolo v Olševku. Tja so hodih tudi učenci iz Visokega, ki so potem nadalje- i vah šolanje po izbiri v Šenčurju, Preddvoru in Predo-1 sljah. Na osnovni šoh Janko in Stanko Mlakar Šenčur (brez podružnične šole Voklo) je v tem šolskem letu delovalo 26 oddelkov, in sicer 2 oddelka priprave otrok na vstop v osnovno šolo, 2 oddelka predšolske vzgoje in varstva, 3 oddelki podaljšanega bivanja (za : L, 2., ter skupaj 3. in 4. razred), 8 oddelkov razred- nega ter 11 oddelkov predmetnega pouka. Pouk na : razredni stopnji (1.—4. razred) je bil izmenski, na predmetni (5.—8. razred) pa samo dopoldanski. Na šenčurski šoli je bilo zaposlenih 47 delavcev, od tega 2 vzgojiteljici, 3 učitelji v oddelkih podaljšanega biva- nja, 8 učiteljev na razredni, 16 na predmetni stopnji, knjižničar, socialni delavec in psiholog. Od teh je imelo 19 delavcev višjo, 5 pa visoko šolo. V 19 oddel- kih osemletke je bilo 460 učencev. Na šoh sta delovali pionirska in strokovna učitelj- ska knjižnica. Pionirska je delovala v posebnem j prostoru, ki pa je bil glede na število učencev in ob-1 stoječi fond 4585 knjig že premajhen. Učiteljska stro- kovna knjižnica je štela 4050 knjig, spravljenih v zbornici šole. V omenjenem šolskem letu so izposodi- Delavnica za tehnični pouk na os- novni šoli Šenčur pri Kranju, 1966. (Iz dokumentacijske zbirke Slovenskega šolskega muzeja, Ljubljana). KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 239 li 2517 knjig, na novo pa so jih nabavih 416. Poleg že omenjenega podaljšanega bivanja, ki je v delovanje šenčurske šole vnašala elemente celodnevne šole (za prehod na celotno celodnevno šolo je pri- manjkovalo zlasti prostora, nerešeno pa je bilo tudi vprašanje novih pedagoških delavcev in stanovanj zanje), je bilo organizirano tudi varstvo za učen- ce-vozače iz šolskega okoliša. Kot v prejšnjih letih je bila organizirana šola v naravi (pouk smučanja), pouk plavanja, prometna vzgoja s kolesarskimi izpiti, pouk prve pomoči, obrambe in zaščite, v okviru kate- rega in sekcije NNNP 1979 so na šoli pripravih obrambni dan z zamislijo obrambe pred zračnim na- padom. Na šoli so bile organizirane številne izvenšolske interesne dejavnosti. Delovala sta pionirski in mladinski pevski zbor, v katera je bilo vključenih 147 učencev, nonet učenk višjih ter kvartet učenk nižjih razredov. V okviru šolskega kukurnega društva je de- lovala dramska sekcija, na kukurno-umetniškem po- dročju pa še Ukovni in lutkovni krožek, krožek angle- škega in nemškega jezika in odbor za izdajanje šol- skega glasila Žarki. Na telesno-kulturnem področju so delovali košarkaški, atletski, namiznoteniški in nogo- metni krožek, planinska sekcija, šahovski in strelski krožek, poleg njih pa še obrambni, fotokrožek, kro- žek ročnih del, pionirska prometna šola, prometni krožek, podmladek Avto-moto društva, podmladek turističnega društva in klub OZN. V okviru pionirske, mladinske organizacije ter šol- ske skupnosti so se učenci vključili v naslednja tekmo- vanja: bralna značka. Vesela šola, šolsko prometno tekmovanje, šolsko prvenstvo v šahu, v atletiki, v tekmovanju v znanju nalog SLO in DZS, matematič- no tekmovanje ter planinska šola. Šola je kot celota prejela občinsko priznanje za uspešno izvajanje nalog s področja SLO in DZS, njeni učenci šahisti so biU ekipni občinski in regijski prvaki, uspešno so tekmo- vah na občinskem tekmovanju Tito, revolucija, mir, na občinskem košarkaškem in atletskem tekmovanju ter na tekmovanju o prometu. Za svoje delovanje sta dobila priznanje dramska sekcija in krožek ročnih del, člani strelskega krožka pa so se uvrstili na repu- bliško tekmovanje. Na področju samoupravljanja so bili delavci šole kot prejšnja leta zelo dejavni. Med drugim so izvoliU svet šole, disciplinsko komisijo in samoupravno de- lavsko kontrolo ter konstituiraU svet staršev, ki mu je postal predsednik Jože Vrtačnik. Velika pozornost je bila kot v prejšnjih letih posvečena tudi vzgoji učen- cev za samoupravljanje. Samoupravljanje učencev je bilo zlasti prisotno na sestankih razrednih skupnosti, šolske skupnosti, pionirske in mladinske organizacije ter pri delovanju izvenšolskih organizacij. Izražalo se j je na razrednih urah, pionirskih in mladinskih sestan- kih ter na oddelčnih konferencah. V okviru razvijanja tradicij NOB se je 35 tročlan- skih ekip učencev udeležilo pohoda od spomenika do spomenika NOB v krajevni skupnosti, sprejema Ku- rirčkove pošte, podmladek turističnega društva pa je v svoj delovni program vnesel tudi skrb za urejanje spomenika padlim talcem. Pripravih so več proslav in komemoracij ter se vključili tudi v tovrstne akcije na področju krajevne skupnosti. Poleg teh oblik vklju- čevanja šole v družbeno okolje so bile še druge. De- lavci šole so se vključevali v organe krajevne samou- prave, starši učencev in delegati družbenopohtičnih organizacij kraja v svet šole in svet staršev. Razen pri proslavah so delavci šole in učitelji sodelovali še pri drugih akcijah (očiščevalne, zbiralne akcije ipd.). V prejšnjih letih nekoliko zamrlo sodelovanje šole s ko- lektivom Letališča Brnik je spet zaživelo na podlagi skupnega programa sodelovanja. Sodelovanje uči- teljstva v delu krajevnih družbenopohtičnih organiza- cij je nekoliko motilo dejstvo, da precej pedagoških delavcev ne stanuje v Šenčurju." Če si ponovno prikličemo v spomin skromne raz- mere, v katerih je delovala šenčurska šola takoj po osvoboditvi, potem nam podatki, ki smo jih ravno navedli, lepo pričajo o velikem koraku naprej, ki ga je bilo kljub težavam deležno šolstvo v tem kraju po letu 1945. OPOMBE 1. France Ostanek, Pregled osnovne šole na slovenskem ozemlju od 1869—1969, Ob stoletnici osemletne obvezne osnovne šole na Slovenskem, Slovenski šolski muzej, Ljub- ljana 1969, str. 27—30. —2. Določeno sliko povojnega raz- voja šolstva je mogoče najti tudi v publikaciji: Andrej Vov- ko, Vzgoja in izobraževanje v dokumentih kongresov KPS/ ZKS, Slovenski šolski muzej, Ljubljana, 1982, 51 str. -l- 7 fotografij. —3. Šolska mapa osnovne šole Šenčur, Doku- mentacijska zbirka Slovenskega šolskega muzeja v Ljublja- ni. — 4. Šolska kronika osnovne šole v Šenčurju 1945—1957, vpis Valentina Freceta. — 5. Šolska kronika osnovne šole Šenčur 1945—1957, vpis Filipa Jevševarja. — 6. Šolska kronika osnovne šole Šenčur, 1958—1977, vpis Marije Maučič. — 7. Šolska kronika osnovne šole Šenčur, 1958—1977, vpis Franca Fojkarja; Ustni podatki Franca Fojkarja, 25. 8. 1983. —8. Šolska kronika osnovne šole Šen- čur, 1977, vpis Franca Fojkarja. —9. Pavle Žerovnik, Os- novna šola Janko in Stanko Mlakar Šenčur, TV-15, Ljub- ljana 1978, 19.10., str. 18; Šolska kronika osnovne šole Šen- čur, 1977, vpis Lojzeta Godca. —10. Šolska kronika osnov- ne šole Šenčur, 1977, vpis Lojzeta Godca; Franc Fojkar, OŠ Janko in Stanko Mlakar, Šenčur, Analiza učinkovitosti dela in poslovanja vzgojnoizobraževalne organizacije v šolskem letu 1979/80, (12. 10. 1980) 20 str.; Ustni podatki Vide Mi- klič, 25. 8. 1983. 240 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 ZAPISKI IN GRADIVO POROČILO O KONTROLI KRČMARSKIH MERIL IZ LETA 1579 SERGIJ VILFAN Kakor so se razločki med krajevnimi merami v teku srednjega veka čedalje bolj povečevali, tako je bil nadzor nad merili neenoten in prepuščen v glavnem zemljiškim gospostvom in mestnim avtonomnim or- ganom. K nekoliko večji enotnosti (npr. glede uteži) je včasih najbrž bolj prispeval trgovski promet kot pa oblast. V 16. stoletju so se povečale težnje po poenotenju (npr. žitnih mer za vso deželo), organizacija nadzora pa je slej ko prej ostala precej razdrobljena. Ob uved- bi vinskega daca so v tretji četrtini 16. stoletja predpi- sah nove, enotne mere za točenje vina na drobno. Vinski dac je bil davek na potrošnjo (trošarina, akci- za) vina, torej posredni davek, ki so ga nalagali krč- marjem in ki naj bi ga prejemal deželni knez. Za od- mero in pobiranje tega davka so uvedli mero za dac (tatzmass), ki je do leta 1576 (po dosedanjih podatkih iz Uterature) imela prostornino okroglo poldrugega U- tra (1,4994), nato pa so jo zmanjšah na 1,381 litra. V nadaljnjem se bo pokazalo, da podatek o zmanjša- nju leta 1576 vsaj za Kranjsko ne drži, vendar je to posebna tema. Razlike med raznimi bokali in še povr- hu spreminjanje bokala za dac so namesto poenote- nja prinesle pravo zmedo in seveda odprle krčmarjem nove možnosti za goljufijo pri meri — bodisi na ra- čun davka, bodisi na račun strank ah pa obeh. Ker je šlo za deželnoknežji dohodek in za enotno predpisano mero, je moral za red skrbeti upravitelj deželnoknežjega preinoženja. Na Kranjskem je bil to deželni vicedom s sedežem v Ljubljani, ki je bil hkrati nadzorni in drugostopenjski organ za deželnoknežja mesta, kjer je bilo tudi največ krčmarjev. Na gospost- va fevdalcev pa je mogel seči le z njihovim pristan- kom. Tako je vicedom okrog leta 1574 razposlal po Kranjskem vzorce meril za vinski dac. Ko neredu pri vinskih merah ni hotelo biti konca, je sklenil, naj se merila kontrolirajo na terenu in je — vsaj ponekod — to delo opravil s svojim osebjem. O tej kontroli, ki je izjemoma niso opravili avtonomni mestni in tržni or- gani, temveč je bila izvedena na deželni ravni, je oh- ranjeno poročilo, ki ga je 9. februarja 1579 predložil vicedomski urbarski davkar Gašper Slatinšek neime- novanemu naslovniku, gotovo samemu vicedomu, ki ga naslavlja »vaša strogost in gospod«. Iz datuma po- ročila lahko sklepamo, daje bila kontrola opravljena v začetku leta 1579 ali (če poročilo ni bilo sestavljeno takoj po opravljenem delu) proti koncu leta 1578. Slatinšek je objezdil Gorenjsko četrt, in sicer po vrsti: Kamnik, Kranj, Tržič, Radovljico in Škofjo Loko. Povsod se je najprej zglasil pri mestnem sodni- ku in mu pokazal vicedomovo pooblastilo. Ponekod so sestavili bolj ali manj številno komisijo, ki je pod Slatinškovim vodstvom obhodila krčme, kjer so ji morali pokazati merila. (Ali so res vsa videli, je vpra- šljivo in tudi Slatinšek je ponekod o tem podvomil.) Kositrna merila so pogosto imela znotraj po dva čepa ali gumba (zapfen), od katerih je eden zaznamoval odpravljeno mero za dac, drugi pa staro mero na čep (zapfenmass), ki je bila veljavna. Takim merilom je Slatinšek z nožem odstranil čep, ki je zaznamoval me- ro za dac, pravi čep pa je pustil. Kjer pa je naletel na neprave lončene mere, jih je ali razbil ali pa prepustil mestnemu sodniku, ki naj bi krivca kaznoval. Neka- tera mesta v Slatinškovem poročilu je mogoče razu- meti tudi tako, da so bila lončena merila sploh prepo- vedana. V Kamniku je Slatinšek začel kar pri samem sodniku (ki je torej očitno sam imel krčmo). Kositrna posoda na polici je imela pravo mero. Poliču, iz kate- rega so vpričo njega pili domačini, je Slatinšek izrezal čep in ga vrgel na mizo, češ da sodniku ne pristoja, da bi točil vino z mero za dac. (Nadzorniki so očitno vedno ljubili nekohko shkovit nastop.) Vendar je Sla- tinšek sumil, da ima sodnik v kleti še taka in podobna merila, ki mu jih ni pokazal. V spremstvu treh mest- nih svetnikov je nato pregledal dvanajst krčem, kjer je iz kositrnega posodja rezal čepe za dac. Lončene bokale, poliče in maseljce je deloma razbil in lastnike dal poklicati pred sodnika. Tako je »Pri palici na trgu« našel neprava merila: en bokal, pet pohčev in pet maseljcev. Ali je sodnik krivce res kaznoval, Sla- tinšek ni preveril, menil pa je, da bi bilo treba sodnika samega kaznovati, če tega ni storil. To bi bilo potreb- no zaradi doslednosti in zato, da bi se — krih stroški. Posebej poroča Slatinšek o tem, kako sta s sodni- kom prišla v hišo Petra Šavnicarja, ki ga ni bilo do- ma, njegova žena pa se je nespodobno vedla in je pre- klinjala ter zmerjala vicedoma in druge, tako da sta morala brez uspeha oditi, ne da bi bila videla kakih dvajset lončenih meril, ki naj bi bila »gori v izbi ob zi- du«, a so vsa — na začudenje Slatinškovih spremlje- valcev — izginila. Mesto sicer ni prav jasno, vendar je videti, kot da hoče pisec namigovati na coprnijo. Pe- ter Šavnicar očitno ni bil meščan, tako da komisija ni mogla vztrajati pri pregledu. V Kranj u, kjer je mestni sodnik skhcal kar šest svetnikov, so Slatinšku zagotovili, da se drže tegale reda: Tiste vinske mere, ki so jih pred petimi leti do- bili od pokojnega vicedoma, izročajo ob vsakoletnih voUtvah novemu sodniku z nalogom, naj dvakrat let- no obhodi in preveri merila. Imajo tudi »železno zna- ¦ kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i98g 241 menje mesta«, s katerim hodijo po hišah in zaznamu- jejo nova kositrna vinska merila, ki še niso bila preiz- kušena, tako da so povsod prava, z mestnim znamen- jen opremljena merila. Kranjčani so torej imeli mest- ni pečatnik, s katerim so zaznamovali preverjena ko- sitrna merila; gotovo je bil majhen v obliki stance ah punce, s podobo mestnega grba. Z idealno podobo, ki so mu jo prikazah Kranjčani, se je Slatinšek iz tega ali onega razloga zadovoljil, saj o kakem pregledova- nju po krčmah ne govori. Iz Kranja je Slatinšek prijezdil v Tržič, ki ni bil : deželnoknežji trg, temveč je obsegal dva dela in je na ta način imel tudi dva gospoda. Po Valvasorju in sicer j vemo, da je oba dela ločila cesta, ki je nekdaj poteka- la skozi naselje. Del Tržiča je spadal pod gospostvo Paradajzarja, drugi pod Winklerjevo. Winklerjev | oskrbnik se je o Slatinškovem obisku posvetoval s , Paradajzarjem, ki je z vso vljudnostjo sporočil poz- drave za vicedoma, vendar je dal Slatinšku jasno ve- deti, da Tržič spada pod deželne stanove. Izjavil je, da bo od deželnega odbora (torej od stanovskega or- gana!) zahteval vzorce za vinsko mero in obljubil, da bo skrbel za red. V Tržiču torej Slatinšek ni ničesar opravil. Za neuspeh v Tržiču se je odškodoval v Radov- ljici. Tam mu je sicer sodnik (podobno kot kranjski mestni očetje) zagotovil, da je še to leto z etalonom, ki ga je dobil pred petimi leti, kontroliral merila. Kljub temu zagotovilu je Slatinšek v družbi sodnika in še meščana Klemena Prešerna obšel vse krčme, kjer je baje na mnogih krajih našel neprave lončene poso- de in jih deloma razbil. Druge je skupaj s tremi pre- majhnimi kositrnimi poliči prepustil sodniku. Iz mnogih kositrnih posod — bokalov, poličev in ma- seljcev — je izrezal čep za dac. Ker je kljub sodniko- vemu zagotovilu, daje pred kratkim kontroliral meri- la, našel še vehko nepravih posod, je Slatinšek sumil, da si sodnik ni upal dovolj resno ukrepati. Naročil mu je, naj krivce kaznuje, sicer bo vicedom kaznoval njega, sodnika. V Radovljici je Slatinšek celo spisal seznam lastni- kov nepravih meril: Lovre Mule — kositrn pohč z dvema čepoma; Lenart Videč — prav tako in lončen bokal (zaplenjen); Matevž Zavit — nepravi vrč-bokal (zaplenjen) in dve kositrni posodi s po dvema čepo- ma; čevljar Žerjavec — kositrna posoda z dvema če- poma, nepravi lončen vrč-bokal (zaplenjen); farovž — kositrna posoda z dvema čepoma; kositrn polič je Slatinšek na sredi predrl in vanj zvrtal veliko luknjo, pri čemer je bil navzoč župnik in nekaj kaplanov. Ta- ko obilna, kot bi pričakovali po prejšnji pripovedi, bera očitno vendarle ni bila. Slednjič je Slatinšek prijezdil v Škofjo Loko. Tudi ta ni bila deželnoknežja, temveč freisinška, in bi se bili Ločani lahko vicedomovega poslanca znebili tako, kot sta se ga gospoda v Tržiču. Najbrž prav za- to ni šel po krčmah, temveč je ostalo le pri pogovoru. Slatinškovo pooblastilo je moral škofjeloškemu mest- nemu sodniku prebrati mestni pisar, saj sodnik sam ni znal ne brati, ne pisati in še manj nemški (aber Herr richten weder lesen, schreyben, noch weniger teutsch khan). Tudi tu je moral mestni sodnik dvakrat letno z etalonom, prejetim pred petimi leti, obhoditi mesto in kontrolirati merila. Sodnik je zagotovil, da je loško kositrno posodje označeno z mestnim znamenjem (gotovo grbom), lončenih merskih posod da v Škofji Loki nimajo. Slatinšek je opozoril sodnika, naj zabi- ča lončarjem, naj se obvarujejo škode, ki bi jim na- stala, če bi v mesto nosili na prodaj lončene posode (merila). Sodnik je odgovoril, da bo to dal razglasiti na tedenskem sejmu; ker pa lončarji sami večkrat pri- dejo k njemu, jih bo tudi sam opozoril na to. S Škof- jo Loko je Slatinšek končal svoj pohod po Gorenj- skem. Kdo je objezdil druge dele Kranjske in kako je bilo tam, za zdaj ne vemo. V vseh navedenih krajih so zahtevali, naj bo red tu- di pri merilih v farovžih in na podeželju. Trdili so, da v farovžih uporabljajo za žita mala merila in ne dežel- ne mere, kot je bila razposlana. (Res so med leti 1569 do 1577 poenotili kranjsko žitno mero na podlagi ljubljanske.) Župniki so prodajali (očitno desetinsko) žito, meščani pa so ga kupovali. Prodajalec rajši pro- daja po manjši meri, kupec pa bi rad večjo — seveda pri enaki ceni. j Slatinškovo poročilo je zgodnji primer na terenu izvedene kontrole meril, hkrati pa tudi nazorna podo- ba o križih in težavah, ki so se pojavljali pri poeno- tenju mer in prilagoditvi meril predpisom. Pri tem so fiskalni predpisi le še prispevali k neredu. Tudi sama kontrola ni potekala povsod enako. Pri samih krčmarjih je bila opravljena le v Kamniku in v Radovljici, pri čemer se ne moremo znebiti vtisa, da je bilo mnogo odvisno od slučaja (kakega vrčka ni težko skriti ali ga ne pokazati) in od Slatinškove do- bre volje ali nejevolje. V Kranju se je zadovoljil z za- gotovili, da je vse v najlepšem redu. V dveh krajih pa ni imel nobene moči — v Tržiču so ga prav vljudno postavili pred vrata, v Škofji Loki pa se je moral za- dovoljiti z obljubami. Mimogrede pa smo zvedeli za podatek, ki bo za marsikoga presenetljiv. Kdor še vedno verjame stari zgodbi, da so bili vsi meščani na Slovenskem Nemci, bo gotovo presenečen, da niti mestni sodnik v Škofji Loki ni znal nemški. Ker je predsedoval mestnemu svetu in sodišču, iz tega sledi, da so vsa uradna deja- nja mestnega sodišča s pravdami vred potekala v slo- venščini. OPOMBE Glavni vir za ta članek je v Arhivu SR Slovenije, v vice- domskem arhivu I, fase. 130, zdaj škatla 250, pod signaturo Lit. P 1-6. Sem je bil pred nedavnim prenesen s svojega prej- šnjega mesta v istem fondu, fase. 104a. Ta vir sem navedel in samo deloma uporabil v razpravi: S. Vilfan, Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljub- ljansko mero (16.—19. stoletje). Zgodovinski časopis VIII 242 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 (1954), 27—86. V tej razpravi so tudi nadaljnji napotki na vire in literaturo. Slatinškovo poročilo je vsaj za zdaj težko uskladiti s podatki starejše literature o merah za vinski dac. O dacu so potrebne posebne raziskave. O RAZŠIRJENOSTI ORGANIZACIJE JUGOSLOVANSKIH NACIONALISTOV NA SLOVENSKEM DO SREDINE LETA 1924 BRANKO ŠUŠTAR Po prvi svetovni vojni se je iz težnje po močni, na- rodnostno enotni jugoslovanski državi iz mladinske organizacije osnovane marca I92I v Splitu pod vpli- vom Demokratske stranke razvila Organizacija ju- goslovanskih nacionalistov (Orjuna),^ zagovornica centralizma in unitarizma. Nasprotovala je »vsakemu plemenskemu separatizmu«, internacionalizmu de- lavskih strank in bila nepomirjena z italijansko zased- bo krajev zahodno od rapallske meje. V svojem na- stopanju se ni odpovedovala tudi fizični moči svojih članov, saj so menih, da je sila dobra in plemenita, če je uporabljena za visoke etične ideale.' Ta teroristični značaj organizacije pa je naletel na nasprotovanje in na enačenje s fašističnim gibanjem, tako pri Sloven- ski ljudski stranki kot pri delavskih strankah, zlasti komunistih. Orjuna je na Slovenskem poznana pred- vsem zavoljo spopada z delavstvom v Trbovljah 1. ju- nija 1924 ter predstavljana kot (pro)fašistična proti- delavska organizacija najbolj v tej luči. Novejša oce- na opozarja na neutemeljeno poudarjanje obračuna- vanja Orjune s KPJ in naprednim delavskim giba- njem ter izpostavlja izrabljanje Orjune s strani cen- traUstičnih in unitarističnih sil za teroristično organi- zacijo usmerjeno proti Radičevemu hrvatskem kmeč- kem gibanju, Slovenski ljudski stranki, revolucionar- nem gibanju s KPJ itd." Opazna pa je tudi nestrpnost Orjune do pripadnikov manjšin, pri nas zlasti nem- ške. Mestni odbori Organizacije jugoslovanskih nacio- nahstov (mestne Orjune) so nastajaU z dejavnostjo poverjenikov, ki so zbirali somišljenike dokler ni nji- hovo število preseglo dvajset. Takšno poverjeništvo je sklicalo nato informativni sestanek, izbralo pri- pravljalni odbor, ki je sklical ustanovni občni zbor na katerem so izvoliU definitivni odbor. Ta je bil dolžan javiti »pristojni pol. oblasti, da se je ustanovil mestni odbor za dotičen kraj.«* Čeprav časopisne novice omenjajo, da obstaja Orjuna v nekem kraju že, ko je tam nastalo poverjeništvo ah so sklicali informativni sestanek, pa je za datum nastanka bolje upoštevati ustanovni občni zbor s katerim organizacija »prične delovati v smislu pravil.«^ Gotovo je za pričakovati, da so vesti v »Orjuni, organu jugoslovanskih nacio- nalistov« o nastajanju novih organizacij tudi propa- ! gandnega namena, hkrati pa je bilo po pisanju tega glasila sodeč, v več krajih le poverjeništvo Orjune po pisanju njihovega glasila sodeč, ohranjena pa so potr- ¦ jena pravila mestnih (krajevnih) odborov." i V primerjavi z ostahmi deli Jugoslavije, se je Orju- i na razširila na Slovensko najkasneje,' a prav tu doži- : vela kar presenetljiv odmev. Prve organizacije Orjune . so omenjajo v začetku oziroma spomladi leta 1922. K : razmahu nacionalistične Orjune iz Dalmacije v no- - tranjost države so pripomogli zlasti dalmatinski štu- dentje, ki so tvorili jedro v Ljubljani osnovane orga- nizacije aprila 1922." Prva organizacija je doživela nasprotovanje klerikalcev, komunistov, starih libe- ralcev in zlasti državne oblasti, saj je pokrajinski na- mestnik Ivan Hribar menda kar štirikrat odbil, da jim potrdi pravila." V drugi polovici maja so v Orjuno va- bih tudi v Jutru, ko je Odbor Orjuna Ljubljana pozi- val »nacijonalno čuteče Jugoslovene, da pristopijo k organizaciji«.^" Tako tudi ni nenavadno, da je bil prvi nastop orju- našev vezan na študentsko življenje, ko je prišlo do : incidenta na skupščini Podpornega društva jugoslo- vanskih akademikov 17. maja 1922 in je bil med spio- i šnim pretepom izstreljen strel. Slovenec je dogodek I komentiral v članku »Prvi nastop jugofašistov v \ Ljubljani«'^'* ter za pretep obtožil dalmatinske štu-i dente, člane Orjune, pa tudi strel naj bi oddal eden iz- ' med njih, kasnejši urednik glasila »Orjuna«. Pomladi 1922 sta bili osnovani tudi organizaciji na ' Bledu in v Celju. Omemba blejske Orjune je poveza- i na z bivanjem novoporočenega kraljevskega para ju- i nija 1922 na Bledu, ko so Aleksandru in Mariji Kara- djordjevič v čast postavili člani Orjune slavolok z za- ; četnicama A M. V tem času se omenja tudi Orjuna v i Celju.^^ Konec leta 1922 je nastajala Orjuna tudi v i Mariboru in zadnje dni januarja 1923 je bila osnova- na mestna Orjuna v Mariboru, prva na področju ma- riborske oblasti.^" Konec leta 1922 je nastala Orjuna še v Radovljici in najbrž še na Jesenicah,^* pa tudi v Šiški.'^ Največji razmah je doživela Orjuna v letu 1923. Na \ Notranjskem so osnovah podružnico Orjune v j kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 243! Ena od naslovnic glasila Orjune (1924) Planini pri Rakeku 6. januarja, dobra dva tedna za- tem pa je bil ustanovni občni zbor mestne Orjune v Cerknici.^'' Kasneje pa je prišlo do ustanovnih zborov organizacije še v Starem trgu (9. marca)," \ Borovni- ci (2. maja)," kjer so omenili, da se je organizacija popolnoma samostojno razvila, in v Logatcu (10. ju- nija)." Samostojne mestne organizacije Orjune, ki so se razvile iz poverjeništev Orjune, ko so ta številčno na- rasla, so nastaj ale na Gorenjskem zlasti v prvi po- lovici leta 1923. Februarja so osnovah Orjuno v Kranju (15. 2.),^' Kamniku (25. 2.) in v Domžalah (25. 2.),^^ tedaj pa so napovedovah tudi ustanovni občni zbor škofjeloške Orjune.^' Poročil o njem v nacionalističnem glasilu »Orjuna« ni najti, a najbrž so ga do maja, ko so predložih pravila v potrditev, že opravih. Marca sta bih osnovani Orjuni v Bohinjski Bistrici (10. 3.)^* in v Tržiču, kjer je prišlo do formal- ne ustanovitve 28. marca, čeprav »je bila tukaj Orju- na že davno na trdnih nogah«\ Poljanski dolini je nastala organizacija sredi aprila,^* v Lescah pa maja, ko se je radovljiška podružnica razdehla v dve krajev- ni organizaciji.^' Jeseni so tekla prizadevanja za os- novanje Orjune v Javorniku^^ in v Železnikih, kjer je bil 28. septembra ustanovni občni zbor Orjune za Selško dolino.2' Ob povezovanju gorenjskih Orjun v začetku leta 1924 v zvezo »Triglavskih Orjun« pa zvemo še za kra- jevno organizacijo Kranjska gora—Rateče in za snu- jočo se Orjuno Kropa—Podnart.'" Če upoštevamo še Orjuno v Žireh in v Medvodah — informativne se- stanke so imeh sredi aprila oziroma sredi maja'' — ter še v letu 1922 ustanovljene organizacije, dobimo pregled krajev, kjer je na Gorenjskem nastajala Or- juna. Že ob začetku izhajanja glasila nacionahstov »Or- juna«, srečamo v Ljubljani mestno organizacijo, Orjuna Šiška pa je februarja vabila na občni zbor.'^ Orjuna je nastajala tudi na Viču (kasneje imenovana , Vič—Glince), kjer je bil že maja napovedan ustanov- ni občni zbor konec junija," novembra pa so ustano- vili mestno Orjuno za Krakovo in Trnovo.^* O usta- novnem zboru Orjune v Mostah so poročali že marca 1923, a aprila 1924 zopet vabili nanj ter pisali nato o nastanku zadnjega člena v vrsti ljubljanskih organiza- cij v »trdnjavi klerikalizma in komunizma«.'* V letu 1923 sta nastah na Dolenjskem najprej dve Orjuni v februarju — v Novem mestu''" 'm v Mo- kronogu za vso Mirensko dolino," dokler ni leto za- tem prišlo do delitve v organizaciji v Mokronogu in v Mirni?" Julija 1923 se je razširila Orjuna tudi na Belo krajino. V Črnomlju je raslo število naročnikov glasi- la »Orjuna«, sklicali so informativni sestanek in sredi julija ustanovili organizacijo tudi v tem kraju." Ko- nec avgusta je nastal mestni odbor Orjune še v Karte- IJevem pri Novem mestu.*" Vesti o nastajanju Orjune na Dolenjskem pa so tudi od drugod. Tako se fe- i bruarja omenjajo tovrstna prizadevanja v Mokricah, j kjer so se čudili, da nasprotujejo njihovi organizaciji j »celo taki, ki so po jeziku in domovinstvu pristojni v deželo fašistov«,*' in v Kočevju,*^ v Sodražici in v Žužemberku,*^ kjer so Orjuni potrdih pravila maja 1923. V Zasavju so po vesteh v »Orjuni« nastale leta i 1923 tri mestne organizacije: marca v Trbovljah (11.3.),** aprila v Litiji (21. 4.), ko so že marca napo- vedana ustanovni občni zbor zaradi »tehničnih težkoč« preložili** in maja v Zagorju (13. 5.) »kljub vsem grožnjam in naporom delavskih demago- gov«,** kakor so pisali. Čeprav je nastajala Orjuna tudi v Hrastniku, pa napovedanega ustanovnega zbo- ra konec oktobra ni bilo, temveč so bili tam- kajšnji orjunaši vključeni v trboveljsko organizaci- jo.*' So pa jim potrdili pravila maja 1923. Do osno- vanja podružnice Orjune pa je prišlo konec novem- bra tudi v Radečah—Zidanem mostu.*" V Posavju je prišlo do ustanovitve Orjune naj- prej v Brežicah v začetku marca 1923 (4. 3.), potem,, 244 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 Statut in program mestne Orjune Šiška (1923) ko so Že V januarju začeli s pripravami,"" v maju pa v Krškenf in v Dobovi,^^ v začetku julija pa še v Bre- stanici (tedanjem Rajhenburgu)."' Vse štiri posavske Orjune so po jesenskih prizadevanjih leta 1923 osno- vale v januarju 1924 zvezo posavskih Orjun in s tem pričele s povezovanjem organizacij posameznih po- dročij Precejšnjo aktivnost je pokazala Orjuna v letu 1923 na Štajerskem. V začetku leta 1923 so usta- novili krajevne organizacije Orjune v Mariboru in v Šoštanju (oboje 28. 1.),"* konec februarja pa še v La- škem in v Celju, kjer je omenjena Orjuna že leta 1922."= Marca je nastala Orjuna v Braslovčah, ko so si prizadevali za osnovanje organizacije tudi v Slo- venski Bistrici, do katere pa je prišlo šele v začetku aprila, a tudi tedaj ne brez incidentov."" Aprila sta nastali še mestni Orjuni v Rogaški Slastinv''' in na Ta- boru pri Vranskem (tedaj Sv. Jurij ob Taboru)."" Ju- nija 1923 je bil ustanovni občni zbor mestne Orjune v Slov. Konjicah:'^ in v Lovrencu na Pohorju, v začet- ku julija pa so ustanovih Orjuno Marnberg—Vuh- red^° (Radlje ob Dravi), oktobra pa je nastala še or- ganizacija na Pragerskem.^^ V drugi polovici leta je bila ustanovljena Orjuna v Studencih pri Mariboru, najbrž tudi zaradi mariborske organizacije, ki je bila po ptujskih dogodkih (19. junija) prepovedana."' Le omenja pa se nastajanje Orjune tudi v Prevaljah, Dravogradu, Rušah,"" Žalcu,"" Libehčah"" ter v Breznu ob Dravi."" Na področju med Dravo in Muro se sicer že v ja- nuarju in februarju omenja snovanje Orjune v večjih krajih, a nastala je le Orjuna v Ptuju konec februarja 1923."' Maja so nastale tri mestne organizacije v Po- lenšaku,^' Lenartu^^ in v Ormožu,^° junija (Bolfenk pri Središču, danes Kog)'' in avgusta [Gradišče, prej Sv. Trojica)" pa še po ena Orjuna. Poleg teh šestih mestnih Orjun so nastajala še poverjeništva ali pa se omenjajo različne (pred)priprave za osnovanje Orju- ne marca pri Sv. Urbanu (Destrnik) pri Ptuju,'" apri- la v Središču ob Dravi,'" v Jarenini'" in Gornji Rad- goni.'" Maja je bilo osnovano poverjeništvo v Št. Janžu na Ptujskem polju (sedaj Starše)," v juniju so napovedovah novi organizaciji v Lovrencu na Ptuj- skem polju in v Ivanjkovcih.'" Junija napovedan ustanovni občni zbor Orjune v Ljutomeru, pa »se je moral vsled šikan okrajnega glavarstva preložiti«, ka- kor beremo v »Orjuni«.'" Časopisne vesti v »Orjuni« večkrat govore o vpli- vih madžarizacije v Prekmurju in naglašajo pomen jugoslovanske nacionalistične organizacije v teh kra- jih. V letu 1923 so tu nastale tri krajevne organizacije Orjune: marca v Murski Soboti,^° maja pa v Gornji Lendavi (Grad na Goričkem) in v Dolnji Lendavi.^^ Priprave za ustanovitev pa so tekle še v Beltincih."' Do spopada v Trbovljah 1. 6. 1924 so nastale le še tri mestne Orjune (Ptuj Breg v februarju 1923, ki je nadomestila hkrati z mariborsko prepovedano ptuj- sko organizacijo,"" Mirna v marcu in aprila v Mostah v Ljubljani), Akademski klub Orjuna v aprilu,"" sno- vah so poverjeništva v Hotedršici,"" Škocjanu in v Št. Janžu na Dolenjskem,"" junija pa se omenjata še po- verjeništvi v Adlešičih v Beli krajini in v Sevnici."' In kohko je bilo organizacij Orjune na Sloven- skem? V maju je »Orjuna« prinesla podatek o okoh sto podružnicah in poverjeništvih,"" konec leta 1923 pa se omenja 84 organizacij Orjune v Sloveniji."" Na drugi oblastni skupščini slovenske Orjune v Celju fe- bruarja 1924 je bilo zastopanih 53 organizacij in po- verjeništev od skupno 66 organizacij in 24 poverjeniš- tev, kolikor jih je bilo po podatkih same Orjune."" Tudi pregled razprostranjenosti Orjune narejen po njihovem glasilu omenja skoraj 90 krajev v katerih je govor o Orjuni ali o njenem nastajanju. Zanimivo bi bilo primerjati časopisne podatke s pravili mestnih organizacij Orjune, ki so jih predložiH upravni oblasti v potrditev. V letu 1923 je bilo potrje- nih 36 (razen enega vsi s področja ljubljanske oblasti), eno v letu 1924 (februarja Mirna) in dve leta 1925. Za ta del Slovenije lahko rečemo, da število potrjenih pravil ne dosega števila mestnih organizacij Orjune, kakor jih navaja časopisni vir. So pa ohra- njena potrjena pravila krajevnih organizacij nekate- rih krajev v katerih glasilo omenja le poverjeništvo (Javornik, Železniki, Ziri, Žužemberk, Hrastnik in Radeče). Kažejo pa datumi potrjenih pravil odnos pokra- jinske uprave do Orjune. V januarju so bila potrjena pravila štirih mestnih Orjun (Maribor, Rakek, Novo kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 1988 245 mesto, Radovljica), nato pa — kakor kaže — do sre- de aprila 1923 pravil Orjune niso potrjevali. Nedvom- no gre za reakcijo na teroristično dejavnost Orjune na Štajerskem proti Slovenski ljudski stranki in nem- ški manjšini februarja 1923 v Celju in Mariboru in aprila v Slovenski Bistrici. Kaže pa, da je bila central- na oblast Orjuni bolj naklonjena in od srede aprila 1923 so nato potrdili pravila kar enajstim Orjunam: Litija, Bled, Bohinjska Bistrica, Cerknica, Kranj, Domžale, Mokronog, Poljane in Stari trg, nato pa še Tržič in Logatec. Maja so potrdili pravila še devetim Orjunam: v Žužemberku, Lescah, Zagorju, Borovni- ci, Škofji Loki, Hrastniku, Žireh, Dobovi in Trbov- ljah ter v juliju še trem (Ljubljana, Javornik, Karte- Ijevo). Avgusta sta dobih potrjeni pravih Orjuni Št. Peter—Vodmat in Rajhenburg, septembra še Spod- nja Šiška in Železniki, novembra pa Moste—Šte- panja vas. Laško in Radeče.'' Naj ob prikazu širjenja Orjune na Slovenskem v le- tih 1923 in 1924 pred spopadom v Trbovljah pustimo ob strani zanimivo vprašanje številčnosti članstva te organizacije in njenega delovanja. Ob upoštevanju h- sta Orjuna in potrjenih pravil mestnih Orjun našteje- mo v zahodnem delu jugoslovanske Slovenije (ljub- ljanska oblast) kakšnih 50 Orjun: za 3/5 teh so oh- ranjena pravila, za 1/5 navaja časopisni vir nastanek krajevne organizacije, in za zadnjo petino so na voljo le podatki o nastajanju poverjeništva. Kljub upravi- čeni skepsi do poročil v »Orjuni«, ki so lahko tudi propagandnega značaja, pa shka dobrih 60 krajev v katerih je nastala organizacija Orjune in še okoli 25 takih v katerih so tekle priprave za njeno ustanovitev ponuja pregled razprostranjenosti Orjune. Za na- tančnejši prikaz bi morali upoštevati predvsem delo- vanje posameznih organizacij. Poleg Ljubljane so bi- le številne organizacije Orjune ob italijansko—ju- goslovanski meji na Notranjskem in Gorenjskem — tu tudi v krajih ob Savi od Kranjske gore do Kranja ter v Tržiču, Domžalah in Kamniku, v večjih krajih Zasavja in Posavja, manj na Dolenjskem in v Beli krajini, zato pa več na Štajerskem. Tu je imela Orju- na svoje organizacije na področju spodnje Savinje, okoli Slovenske Bistrice in zlasti ob Dravi do Ormoža. In še v precej krajih med Dravo in Muro, pa tudi v treh—štirih v Prekmurju. Tako ne preseneča ocena, da je bila Slovenija »številčno in akcijsko naj- močnejše orjunaško področje«.?^ OPOMBE 1. Temeljno delo za poznavanje Orjune je prispevek B. Gli- gorijeviča. Organizacija jugoslovenskih nacijonalista (Orju- na), v: Istorija XX veka. Zbornik radova V, Beograd 1963, str. 315-396, (odslej Gligorijevic). Prim, še prispevek istega avtorja Profašistička organizacija »Orjuna« i revolucionar- 246 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 ni radnički pokret Jugoslavije, v: Revolucionarno delavsko gibanje v Sloveniji v letih 1921—1924, Ljubljana 1975, str. 123—134. Sumaren pregled delovanja Orjune na Slovens- kem je pripravil tudi B. Mlakar (Elemente des Faschismus in einigen politischen Bewegungen in Slovenien, v: Faschis- mus in Osterreich und Internacional, Jahrbuch für Zeitge- schichte 1980/81, Wien 1982, str. 151 — 165, posebej 153— 155). — 2. Orjuna, organ jugoslovanskih nacionalistov 7. 1. 1923. Statut Orjune, ki ga je konec leta 1922 potrdila cen- tralna vlada, je v § 2 predvideval tudi uporabo fizične sile. (Statut in program Organizacije jugoslovenskih nacionali- sta, Ljubljana 1923). —3. M. Zečevič, Na zgodovinski pre- lomnici, Slovenci v politiki jugoslovanske državel918— 1929, L,Maribor 1986, str. 116—118. —4. Gligorijevic, str. 333. — 5. Orjuna 7. 1. 1923. — 6. Arhiv SR Slovenije, Zbirka društvenih pravil. —7. Gligorijevic, str. 330—331. — 8. N. Bartulovič, Od revolucionarne omladine do Orju- ne, Split 1925 (odslej: Bartulovič), str. 87, 93; Gligorijevic, str. 326. — 9. Bartulovič, str. 100. Svoj odnos do Orjune omenja Hribar tudi v svojih spominih. Prim.: Ivan Hribar, Moji spomini II, Ljubljana 1928, str. 510—513. — 10. Ju- tro, 17. in 18. 5. 1922. —11. Slovenec, 18. 5. 1922 in Jutro 19. in 20. 5. 1922. —12. Jutro 11. 6. in 15. 9. 1922, Slove- nec, 23. 5. 1922; Bartulovič, str. 93. Gligorijevic, str. 330 omenja, da so bile prve organizacije »brzo razturene«. — 13. Jutro 17. 2. 1922 in Orjuna 4. 2. 1923. Vse navedbe iz časnika Orjuna so odslej označene le z datumom. —14. 28. 1. 1923. — 15. 18. 2. in 25. 2. 1923. — 16. 21. 1. 1923. — 17. 28. 1. 1923.-18. 18. 3. 1923.-19. 6. 5. 1923. —20. 7. 6. 1923. -21. 18. 2. 1923. -22. 4. 3. 1923. -23. 25. 2. 1923. - 24. 18. 3. 1923. -25. 1-4. 1923. -26. 22. 4. 1923. —27. 20. 5. 1923. —28. 16. 9. 1923. —29. 16. 10., 1923. —30. 13. 1. in 23. 2. 1923. —31. 22.4. in 20. 5. 1923. — 32. 18. 2. in 25. 2. 1923. —33. 28. 6. 1923, 9. 2. in 25. 2. 1924. —34. 18. 11. 1923. —35. 11. 3. 1923. — 19. 4. in 3. 5. 1924. —36. 4. 3. 1923. —37. 11.2. 1923. —38. 2. 2. in 15.3. 1924.-39. 29. 4. in 22. 7. 1923.-40. 12. 8. in 2. 9. 1923. -41. 1.2. 1923. -42. 18. 2. 1923. -43. 29. 4. 1923. -44. 18.3. 1923. -45. 29. 4., 25. 3. in 29. 4. 1923; 14.6. 1924 označena kot Orjuna Litija—Šmartno. — 46. 20. 5. 1923. —47. 4. 11. 1923. —48. 30. 11. 1923. —49. 18. 2., 14. 1. in 11. 3. 1923. —50. 25. 2. in 13. 5. 1923. —51. 13. 5. in 27. 5. 1923. — 52. 8. 9. 1923; 24. 3. 1924 se omenja kot Orjuna Rajhenburg—Senovo. —53. 11. 2. 1923. —54. 4. 2. 1923. -55. 4. 3. 1923; Bartulovič, str. 93.-56. 18. 3. 1923, 15. 4. in 11. 11. 1923. Nastajanje Orjune v Slovenski Bistrici je bilo povezano s t.im. »bistriškimi dogodki«. — 57. 15. 4. 1923. —58. 6. 5. 1923. —59. 24. 6. 1923. —60. 28. 6. 1923. —61. 16. 10. 1923. —62. 10. 6. in 12. 12. 1923, 23. 2. 1924. —63. 1. 1. 1923. —64. 20. 5. 1923. —65. 5. 9. 1923. —66. 25. 2. in 19. 8. 1923. —67. 4. 3. in 3. 6. 1923. — 68. 13. 5. 1923. —69. 20. 5. 1923. —70. 6. 5. in 25. 5. 1923. -71. 10. 6. 1923. -72. 27. 5. in 19. 7. 1923. -73. 11.3. 1923.-74. 29. 4. in 6. 5. 1923.-75. 22. 4. 1923.- 76. 29. 4. 1923. -77. 20. 5. 1923.-78. 3. 6. 1923. -79. 10. 6. 1923. —80. 25. 3. 1923. —81. 27. 5. 1923. —82. 25. 3. 1923. — 83. 16. 2. 1924. — 84. 3. 5. 1924. Več o aka- demski Orjuni: S. Kremenšek, Študentsko gibanje 1919— 1941, Ljubljana 1972, str. 376. —85. 19. 4. 1924. —86. 15. 3. 1924. —87. 14. 6. 1923. —88. 20. 5. 1923. —89. 12. 12. 1923.-90. 9. 2. 1924.-91. Kot opomba 6. —92. Gligori- jevic, str. 349: »Slovenija je bila masovno i akciono najjača orjunaška oblast«. ŽIVLJENJE NA NOVOMEŠKEM BREGU MARINKA DRAŽUMERIČ V začetku 80. let je v Novem mestu začela priprava za prenovo historičnega dela mesta. Leta 1981 je ob- čina sprejela Odlok o razglasitvi omejitve graditve in omejitve spremembe namenske uporabe zemljišč in stavb na območju starega jedra Novega mesta. Na Zavodu za varstvo narave in kulturne dediščine Novo mesto, takrat še organizacijski enoti Zavoda za druž- beno planiranje, so se pričele prve raziskave, ki naj bi prerasle v načrtno reševanje historičnega dela Novega mesta. Tako je nastala tudi etnološka podoba Brega z naslovom Breg včeraj. Breg danes. Breg Jut ri.^ Ven- dar pa so vsa prizadevanja, da bi prenova načrtno ste- kla tudi v Novem mestu, ostala nerealizirana. Novo mesto je še danes eno redkih slovenskih mest, ki kljub nedvomnim kvalitetam v oblikovanju mestnega tkiva nima izdelanega načrta prenove, obnovitvena dela na posameznih stavbah potekajo stihijsko. Tako doblje- ni rezultati pa pričajo o odnosu do stavbne dediščine. Za etnološko študijo življenja na Bregu smo se v okviru načrta za prenovo starega dela mestnega jedra odločih zato, ker je ta predel zaključena, za mesto značilna enota. Breg, v katerega sta vključeni tudi Cvelbarjeva ulica in ulica Mej vrti, predstavlja mest- no četrt, za katero je značilno, da ima vsaka hiša večji ah manjši vrt, da arhitektura hiš posnema značilnosti ljudskega stavbarstva; da so do druge svetovne vojne tu kot podnajemniki živeli dijaki novomeške gimna- zije in da je to predel, v katerem je živel nižji sloj meš- čanov. Breg — vrsta tesno povezanih hišic, ki kakor ogrli- ca obkroža južni del kapiteljskega hriba, odseva v Krki in oblikuje enkratno podobo mesta. Nekatere stavbe so postavljene na živi skaU, vse pa sledijo pote- ku nekdanjega srednjeveškega obzidja. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 247 »Vrhu teh skalnatih strmin predr- zno čepe male lesene kočice, ka- kor pozabljeni klicaji iz davno mi- nulih časov.« Josip Jurčič je zapisal, da so bili »stari Novomešča- ni ravno take nature kakor drugi ljudje poprejšnjih časov, da so stavili hiše tjakaj, kamor bi ne bil nihče mislil. Na levem bregu Krke vrhu precej visokih skal stoje še današnji dan ostanki selišč, kakor bi Jih nane- sel kragulj na svoje mladiče. Vidiš tu z novomeškega predmestja s "Kandije", sloneti koče vrhu skal, da se bojiš, vsak hip se zvrne ta in ta v Krko, ako bi se kak vinski Štempihar naslonil nanje«.^ Arbitelct Marjan Mušič je manj literarno, a ravno tako doživeti opisal, da »silhueta postaja nemirna, nakloni streh neenaki. Vtis, ki ga nudi tak niz hiš je neuravnovešen, neharmoničen. V mislih imam pose- bej najstarejše, še ohranjene predele revnih meščanov "latinske četrti" pod Kapitljem vzdolž Brega in za frančiškani. Breg ustvarja pri pogledu s kandijske strani vtis monumentalnega podstavka s poudarjeno horizontalo kapiteljskemu masivu z lepo cerkvijo. Niz hišic je postavljen na staro mestno obzidje vrhu skal«.^ Brežani se dobro zavedajo, da predstavljajo njiho- ve hiše enega izmed najstarejših delov mesta. »To Je prvi del Novega mesta. To je zgodovina. Breg Je star že čez 400 let. Tu so hodili Francozi. Mesto Je pogore- lo, a Breg ne.« Tudi starejši Novomeščani poznajo Breg, »saj smo tako rekoč zrasli z nJim«. Nekateri okoličani opredeljujejo pojem Breg z restavracijo Brega (Jakčeva rojstna hiša) na Cvelbarjevi ulici, dru- gi pa z njim povezujejo določen predel mesta: »Breg se reče tam, kjer so hiše za Krko. Morate na Glavni trg, kjer Je ura, gresta po ulici gor na tržnico, potem dol in bo vedel vsak otrok povedati, kje je Breg.« PREBIVALCI BREGA Henrik Costa je leta 1848 zapisal, da »pogled na one hišice na Bregu, koder se pelješ čez most v mesto. razodeva skrajno uboštvo njegovih prebivalcev; taka- le hišica, ki ima en sam prostor, kjer dobri ljudje in živinica stanujejo miroljubno skupaj kot nekdaj na Noetovi barki, je komaj nekaj tolarjev vredna«.* Do druge svetovne vojne so na Bregu živele >^ta- rejše ženske. Velik del Jih Je bilo samskih, skoraj vsa- ka Je bila služkinja. « V breških hišicah so živeli »taki reveži. Tukaj so živeli stari ljudje. Stare ženske, ki so se v službah izčrpale. Vse življenje so sparale denar in si kupile hišo. « Vse do povojnih let je bil »Breg starih ljudi. Ni bilo nobenega otroka, razen pri Žukovčevih. Na Bregu so živeli sami preprosti, stari ljudje, upoko- jene farovške in žandarske kuharice, stare tete iz kmetov, predvsem neporočene ženske. « Takoj po končani drugi svetovni vojni so se na Bre- gu naselile mlade družine (nekatere so hišo podedova- le, druge kupile). Zato je bilo na Bregu vedno veliko otrok. Toda že čez nekaj let so ti otroci odrash in si ustvarili lastne družine. Nekaj časa so z njimi še živeli pri starših, ker pa so breške hiše dosti premajhne za dve družini, so si poiskali stanovanje drugje, največ- krat v bloku. Tako so v pozni jeseni leta 1981 živeU na Bregu predvsem starejši ljudje, »to je kot ulica upo- kojencev«. Najbolj močna je bila starostna skupina med 60—70 leti (12 prebivalcev), najšibkejša skupina med 40—50 leti (3 prebivalci). Zanimivo je, da je leta 1964 prevladovala ravno ta starostna skupina (20 pre- bivalcev). Franc A. Breckerfeld je v popisu novomeških uUc in Novomeščanov leta 1792 naštel na Bregu 20 odras- lih oseb oz. ljudi, ki so bih lastniki breških hiš in so v njih tudi živeli." Za leta med obema svetovnima voj- nama mi ni uspelo dobiti podatkov o točnem številu prebivalcev, Brežani so povedah, daje tu živelo »veli- ko ljudi«, saj je takrat na Bregu stanovalo precej di- jakov novomeške gimnazije. Čeprav so tu bivali le za- časno, so kljub temu pomnožili število Brežanov. Le- ta 1964 je na Bregu živelo 103, v Ulici Mej vrti 14 in v Cvelbarjevi ulici 40 prebivalcev. Novembra 1981, ko 248 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 Zadnja Študentska teta Barbka Jakše — »teta Barbka« • je bila izvedena raziskava, je na Bregu živelo 43, v uli- ci Mej vrti 5 in v Cvelbarjevi ulici 16 ljudi. Vzrok veli- kemu padcu Brežanov je, da so otroci, ki so leta 1964 sestavljali veliko večino prebivalcev, odrasli in se od- selili; podnajemniki, ki so tega leta še živeli na Bregu, so si poiskali drugo bivališče; nekaj vdov je umrlo, njihove hiše pa so ostale nenaseljene. ODNOSI MED LJUDMI Brežani so se med seboj vedno dobro poznali, saj je mestni predel majhen, hiše pa so tesno skupaj, kljub temu so bili tesnejši prijateljski stiki le med najbližji- mi sosedi. »Sosedje smo se vsi poznali. Bili smo kot eden. Samo na steno smo potrkali, če je bilo komu slabo. Bili smo zelo složni, a vsaka hiša je bila svet za- se.« Sosedje so si med seboj tudi pomagali. Sosedska pomoč pa ni bila brezplačna. Nekdanji grobar je po- vedal, da je sosedi ribal kuhinjo in lopatal vrt, ona pa mu je, v zameno za storjene usluge, pisala račune za izkopane grobove in mu pripravila vsakoletni obra- čun dela. Pred drugo svetovno vojno so na Bregu živeli ljud- je, ki so imeh enak socialen status, izstopala je le družina, v katero se je priženil učitelj, ki je pozneje i postal celo šolski upravitelj. Zaradi njegovega višjega j družbenega položaja je vsa družina uživala med i Brežani velik ugled, »vsi so jih tako rekoč častili po ] božje«. Dobri stiki so med Brežani še vedno živi, »sedaj s : sosedi bolj poklepetamo, danes smo bolj klepetavi«. , Sosedske vezi so, kljub zamenjavi ljudi, trdne, tudi j sosedska pomoč pri pospravljanju drv, nabavljanju gospodinjskih potrebščin in težjih delih na vrtovih je vedno na voljo. Brežani so med seboj trdno povezani ; in tukaj res ni nevarnosti, da bi bih ljudje osamljeni in izločeni iz skupnosti, v kateri živijo. VIRI ZA PREŽIVLJANJE Brežani so zelo cenili zemljo, saj je večina izhajala iz kmečkega okolja. Čeprav stojijo hiše na vrhu skal- natih pečin, so si uredili večje ali manjše vrtičke, ki segajo vse do Krke. Starejši Brežan je povedal, da je kot trinajstleten fantič pomagal očetu urejati vrt. V koših sta iz Ločne nosila prst in z njo prekrila skale. Zemljo sta nosila celo poletje, pot iz Ločne pa sta prehodila tudi desetkrat v enem dnevu. Uredila sta tudi škarpo, da ne bi s trudom prinesena zemlja zdrsela po bregu navzdol. Na zemljo, ki je pokrivala vrtičke, so »stare ženske zelo pazile. Vsako drevo, ki so ga posekali, vsako vejo, ki jo je prinesla Krka, so položile k bregu tako, da voda ni mogla odnašati zemlje. Na prst so tako pazile, da so na vrtovih štihale od spodaj navzgor, da ne bi šla zemlja v nič. « Tako velika skrb za zemljo in vrtove je izvirala iz tega, ker so bili pridelki marsikateri gospodinji edini vir zaslužka. Breški vrtovi so zaradi sončne lege enkratni, »nikjer drugje ni solate, ko je že na Bregu«, to pa so znale Brežanke s pridom izkoristiti. Vrtove so lastniki obdelovah sami. Le v enem primeru je so- sed obdeloval vrt vdovi, ki tega sama ni več zmogla. GnojiU so jih z odpadki, ki so se celo leto nabirali v greznicah in gnojnih jamah. V gnojne jame so nala- gali tudi konjske fige in odpadlo listje, ki so jih po- brali na ulicah oz. v Ragovem logu. Vodo za zalivanje so zajemali iz Krke, na vrtove pa so breške gospodi- nje zlivale tudi vso umazano vodo. Na vrtičkih so gojili predvsem zelenjavo in z njo oskrbovali novomeške gospodinje. Lega vrta je tako ugodna, da je prva berivka zrasla že februarja, njej so slediU motovileč, redkvica, peteršilj, korenje, špina- ča, fižol, čebula, paprika. Na vrtovih je bilo vedno dosti rož, marsikatera gospodinja jim je namenila po- sebno gredo. Brežani so zelenjavo v glavnem prodah, »ženske so živele s spomladansko zelenjavo. Prodajale so jo na trgu, ponujale sojo tudi po hišah. « Na trg so jo nosi- le v košaricah, večjo količino so vozile »v šajtergah«. Zelenjavo so prodajale na merice. Ceno so določile same. Marsikatera gospodinja je imela stalne stranke, kuharice premožnih meščanskih družin so med ted- nom prihajale kupovat zelenjavo tudi na dom. Ob so- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 2491 Breški vrtovi so oblikovani na strmem skalnem pobočju nad Krko. botah »TO Ženske sedele pred hišo, ob sebi so imele v košarah zelenjavo, pa smo hodili kupovat špinačo in solato. Otroci so tekali od ene do druge in spraševali I katera ima lepšo solato in nižje cene«. Razen zaseb- i nim gospodinjstvom so Brežanke prodajale zelenja- I vo, predvsem solato, tudi gostilnam npr. gostilni Po- j lajner. Gostišča so odkupila naenkrat večjo količino, zato je bila zanje cena nižja, solato pa so za razliko od prodaje na trgu tehtale in prodajale na kilograme. : Še nekaj let po končani drugi svetovni vojni so ; Brežani intenzivno obdelovali vrtove in prodajali ze- ; lenjavo, zlasti zgodnjo solato. Z leti pa je število No- ' vomeščanov raslo, potrebe so bile večje. Zelenjavo so pričeli prodajati tudi v trgovinah, preprodajalci iz \ Dalmacije in Makedonije so imeli večjo izbiro zele- njave kot Brežani, tudi njihove cene so bile bolj ugodne. Breška ponudba ni vzdržala konkurence in je začela stagnirati. Brežani sicer še vedno obdelujejo vrtove, a pridelek je namenjen izključno za domače potrebe. Zanimivo je, da so prenehali gojiti špinačo, ki je bila namenjena samo za prodajo. Ker posejejo le ; tohko zelenjave, kohkor je porabijo doma, se je ob- i seg breških vrtov zmanjšal, nekateri vrtovi so celo za- puščeni; »vrtovi so najbolj zanemarjeni tam, kjer so i v breme. Ljudje imajo dosti velike pokojnine in vrtov \ ne potrebujejo več. Tisti, ki so od njih živeli, so I skrbeli zanje. Danes bi Jih morali urejati vrtnarji.« [ Poleg vrtičkarstva je bil do druge svetovne vojne in '¦. še nekaj let po njej eden od načinov preživljanja j Brežank pranje perila; na Bregu so bile doma ¦ poklicne perice, »ki so prale perilo za gospodo in ko- \ mije. Breško dekle je imelo dopoldan venček na gla- ' vi, popoldan pa škaf perila. « Perisce — splav, na ka- \ terem je »pralo vse mesto«, je stalo pod Bregom. ; Splav je bil dolg okoli 25 metrov. Ob njem sta bila za- ' bita dva lesena kola, v katerih so tičali železni kavlji. < Vanje so perice zatikale vrvi in sušile perilo. : Perice so prihajale po umazano perilo na dom ; stranke. Prenašale so ga v čebrih, nekatere tudi vozile z vozički. Enkrat na teden so prale manjše kose: predpasnike, srajce, ovratnike, spodnjice ipd., enkrat na mesec pa je bila »velika žehta«. Perilo so kuhale doma, v Krki so ga le spirale. Vsaka perica je morala na perisce prinesti perilnik in vrv. Ko so perilo oprale, so ga nekatere ob splavu tudi posušile, druge pa so počakale le toliko časa, da se je odteklo. Do konca so ga posušile na domačih balkonih. Kadar je bilo son- i ce, so perice »perilo razgrnile po travici in ga belile na \ soncu«. Pozimi so sušile perilo na balkonih ali v ku- ¦ hinji. Ena perica je prala štirim ali petim družinam. Pia- ' čilo peric je bilo slabo, saj je dobila perica od škafa \ perila pred drugo svetovno vojno pet din, »ce/a žehta je stala deset din«. Brežanke so se s pranjem perila ukvarjale vse do sredine 60. let našega stoletja. V tem času pa so se začeli pojavljati pralni stroji, ki so izpo- drinili perice. Tudi splav je izgubil svojo vlogo. Ker ga meščani niso več potrebovali, so ga podrli. Marsikatera Brežanka se je, zlasti v letih med obe- ma svetovnima vojnama, preživljala s »pedenanjem«, saj so imele »v^e boljše novomeške gospe svojo peri- co in pedenarico«. Naloga slednje je bila, da je po- spravljala stanovanje, večkrat pa sta bih perica in pe- denarica združeni v eni osebi. Brežani so se ukvarjali tudi z dokaj nenavadno de- javnostjo: sušili so meso. Med drugo svetovno vojno in še nekaj let po njej so Novomeščani redili prašiče, da bi se tako oskrbeli z mesom in mastjo. Ker : meščanske družine za sušenje mesa niso imele primer- i nih podstrešij, so nosili sušit meso na Breg, kjer so bi- ; le hiše lesene, imele so veliko vežo s črno kuhinjo in z i odprtim ostrešjem. Kurili in kuhali so v krušni peči, | pod stropom pa suših krače in klobase. Najdlje so su- j šiU meso v hiši št. 23, saj je ta najdlje ohranila črno \ kuhinjo in skodlasto streho. Največ mesa so posušili j v hiši št. 18, kjer so »imeli tudi po trideset prašičev \ 250 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 obešenih v dimu«. Sušenje so računali od prašiča. V letih takoj po končani drugi svetovni vojni so za sušenje mesa in klobas enega prašiča računali četrt metra drv. Vendar se je zgodilo, da so stranke dajale slaba drva, »celo orehova« in slabe mere, »bogati so bili najslabši«. ] Spremembe v razporeditvi prostorov, druga kurjava j (premog) in spremenjena stanovanjska kultura so \ prekinih tradicijo sušenja mesa. Kljub temu, da na i Bregu že dolgo vrsto let ne sušijo več mesa, nam je ' marsikateri Brežan podjetno zatrjeval, da bi še lahko ; sušili, če bi imeli prostore. Nekateri Brežani so si poiskah priložnostni; zaslužek tudi v gostilni Murn (današnja restav-, racija Breg), ki je imela kegljišče, kamor so ob nede- ljah popoldan in ob praznikih breški otroci in fantje hodili postavljat keglje. »Tisti, kije podrl devet keg- \ Ijev, je moral plačati gros nastavljaču. « Otroci so si ^ tako zaslužih denar za šolske potrebščine, fantje pa ; za osebne potrebe. j Brežani so vse do sredine 60 let oddajali sobe podnajemnikom. Do druge svetovne vojne so bi- h to dijaki novomeške gimnazije, po njej pa učenci poklicnih šol in mladi delavci. Podnajemnikom so bi- le namenjene sobe pod gankom, ki so bile vlažne. Za- to so največkrat predstavljale le izhod v sili. Danes na Bregu ne sprejemajo več podnajemnikov. Brežani menijo, da imajo sami premalo bivanjskega prostora; j pritožujejo se, da zahtevajo dijaki preveč udobja (za- kurjeno sobo, toplo vodo, kopalnico). Problem dija- ških stanovanj uspešno rešuje dijaški dom, Brežani j sami pa so se tudi finančno tohko opomogli, da jim \ dohodek od najemnine ni potreben. »Mi imamo so- : bo, kjer bi lahko dva stanovala, a sedaj jo sami rabi- . mo. Pozimi imamo v njej rože, poleti se sin v njej uči. ; Če bi bila stiska, bi sobo oddala. « j dijaki Breške gospodinje, predvsem samske ženske, so vse do druge svetovne vojne oddajale stanovanja di- jakom gimnazije. Gimnazija v Novem mestu je bila ustanovljena leta 1746 in »je ena najstarejših v Slove- niji. Že pri sami ustanovitvi so računali s tem, da bo- do obubožani meščani zaslužili kakšen dinar z odda- janjem sob, vrhu tega bi si prislužil marsikak meščan in marsikaka uboga vdova svoj kruhek, ker bi jemala dijake na stanovanje.«" In res so se breške ženske še dve stoletji po ustanovitvi gimnazije »s tem živele«. Dijaki so prihajah v Novo mesto v glavnem z Do- lenjskega in Bele krajine pa tudi iz drugih krajev širše Slovenije (Ljubljana, Kamnik, Idrija ipd.). Meščani so jih imenovali kar študente. Na Bregu, najbolj rev- nem predelu mesta, so stanovali revni dijaki, pred- vsem Belokranjci. Ker so bile dijaške gospodinje naj- večkrat samske, so lahko vzele pod streho več študen- tov. Tako je Barbka, znana študentska mamica, ime- la na stanovanju vedno po osem fantov. Sama si je uredila kuhinjo in sobico v kleti, zgornje prostore (dve sobi) pa je oddajala. Pri eni od breških družin so imeli vedno eno sobo rezervirano za študente, v drugi so živeh domači, kuhinja pa je bila skupna. Ena od breških gospodinj je študentom oddajala obe sobi, sama pa je spala v kuhinji. Nekateri študentje so dobih kosilo v frančiškanski kuhinji, drugi so hodili v dijaško kuhinjo, večini pa so kuhale stanodajalke. Brežani se spominjajo, da je Barbka »kupila žakelj moke, krompirja, fižol in to kuhala študentom«. Nekaj hrane so prispevali dijaki sami, saj so njihovi starši plačevali najemnino poleg denarja delno tudi v naturalijah. »Oče je za vso oskr- bo in stanovanje plačal 4 goldinarje, vse drugo je da- jal "in natura". Jeseni je pripeljal voz s krompirjem, zeljem, repo, korenjem, žitom, pozneje še koline, masti in suhega mesa. «' Poleg stanovanja in hrane so gospodinje študentom tudi prale, skrbele za posteljni- no in postiljale. Urejenost stanovanj so »prišlipogle- dat profesorji. Pregledali so tudi posteljnino, če je či- sta. « Študentje so se učiH doma, največkrat v kuhinji, ki je bila pozimi edini ogrevani prostor v hiši. Ko so se učih, )xswo morali biti vsi tiho. Teta je govorila: "Fantje se učijo!" Sedeli so okoli mize, na kateri je stala petrolejka. Teta je sedela v senci v kotu, molila rožni venec, nadzorovala učenje in neprestano spra- ševala: Se učiš, se učiš?« Študentske mamice so zelo skrbele za svoje študen- te. »Bile so kot mame, stroge kot mame, dobre kot mame. Studenti so morali biti ob uri noter; hodile so na roditeljske sestanke. Barbka je hodila prosit pro- fesorje, če je kateri njen študent imel negativno oceno in ji je to povedal. Zelo je nadlegovala profesorja Do- diča, ki je stanoval v njeni bližini. « Gospodinje so skrbele, da so študentje zjutraj redno in točno odha- jah k pouku. Tam, kjer je bila družina, so dijake vključili v družinski krog. »Študentje so bili zelo do- mači. Ravno tako so jih imeli radi kot domače sinove in hčere. So se vrasli v družino. « Po besedah Brežanov se študentje, stanujoči na Bregu, niso zbirali in družili med seboj. Srečevah so se v šoh, nekateri so se zbirali okoh kateheta; večina dijakov je ob večerih hodila k vodnjaku na Glavnem trgu. Tam so postopali, čakali dekleta, ki so prihajala po vodo in jim nagajali. Stanodajalci se nekdanjih študentov radi spominjajo. Po toliko letih so ostale v spominu le njihove dobre lastnosti. Tako je tudi nek- danji cerkovnik z veseljem pripovedoval o nekem štu- dentu, »da je bil priden. Dobro smo se razumeli. Sku- paj sva hodila zvonit v Kapitelj. « Tudi večina dijakov je ohranila svoje gospodinje v dobrem spominu in marsikateri se še danes rad vrača na Breg na kratek oljišL____-_______________________________.__...... preskrba z živili, vodo in drvmi Pred drugo svetovno vojno je bila na Bregu trgo- vina, ki je bila »last gospodične Kastelčeve in je bila KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 251^ bolj podobna trafiki. Vsa zaloga je bila v trgovini, ni bilo skladišča«. Brežani so trgovino označevali kar s špecerijo, saj je gospodična Kastelčeva »prodajala vse stvari za jest: cuker, kavo, cikorijo, moko. Imela je tudi tobak, cigarete, vse, kar si rabil, kavo, malo bonbončkov«. Trgovinica je bila zelo priročna, saj so kupci »kar noter stopili in kaj malega kupili. Pred vojno se ni toliko trosilo kot zdaj. Brežanke so stvari, ki so jih rabile v gospodinjstvu, kupovale sproti in v majhnih količinah.« Gospodična Kastelčeva je robo nabavljala pri Oblaku, velikem trgovcu, ki je imel lo- kal na Glavnem trgu. Pri njem so Brežanf kupovali večje zaloge hrane, nekateri tudi pri Picku, Medicu ah Kobetu, znanih novomeških trgovcih v obdobju med obema svetovnima vojnama. Gospodinje so kupovale hrano tudi od kmetic. Te so hodile po hišah »ponujat stvari, kijih niso prodale na trgu: jajca, smetano, solato, fižol. « Nekatere so imele na Bregu celo »svoje konte. Prodajale so tisto, kar se ni dobilo tukaj, največ jajca, maslo, smetano«. Kljub temu, da so kmetice ponujale robo ceneje, kot so jo prodajale na trgu, je bilo »na Bregu bolj malo kšefia. Ljudje so živeli zelo skromno in niso imeli do- ma zaloge«. Prva leta po drugi svetovni vojni so tisti Brežani, ki so bili zaposleni, prejemali živilske karte. Zanje so v konzumu kupovah vse potrebno. Tisti, ki niso bih v rednem delovnem razmerju, so se preživljali, kakor so najbolje vedeli in znali, ponavadi so še bolj inten- zivno obdelovali vrtove, sušili meso, oddajah sobe. Brežani so, tako kot večina Novomeščanov, ohra- nili stara imena trgovin. Tako še danes kupujejo pri Picku (Mercator), Oblaku (Dolenjka) in Medicu (Tekstil — Dolenjka). Kadar so namenjeni v trgovine na Glavnem trgu, gredo tako kot v 30. letih, v mesto. Ob tržnih dnevih (ponedeljek, petek) pa kmetice več- krat ponujajo po hišah stvari, ki jih ne prodajo na trgu, »največkrat jajčka, fižol in sirček. A tega je že zelo malo«. Posebno mesto zavzema oskrba s kruhom. Pred drugo svetovno vojno so samske gospodinje in tiste, ki niso imele na hrani študentov, kupovale kruh pri peku. Kupovale pa so star kruh, ker je bil cenejši, in ga namočile v kavo, da se je zmehčal. »Kruh so ku- povale enkrat na teden, saj ga tudi niso porabile veli- ko.« Neka Brežanka je takrat, ko je imela na stano- vanju študente, dvakrat na teden zamesila kruh in ga odnesla peč k peku. Ko sta ostali z nečakinjo sami, sta kruh kupovali. »Štručko, ki je ostala od prejšnjega dne, ker je bila cenejša. Stala je en dinar. Samo za na- ju dve se namreč ni splačalo peči kruha.« Tudi po drugi svetovni vojni, nekako do leta 1962, so breške gospodinje mesile kruh doma in ga v štručnicah nosile peč k peku. »Doma sem zamesila testo iz petih ali še- stih kilogramov moke in ga nesla k peku na Glavnem trgu. Kruh smo imeli za cel teden.« Danes kupujejo kruh pri Mercatorju ali v Dolenjki. Mnoge trdijo, da je bil kruh, ki so ga same zamesile, dosti boljši od te- ga, ki ga kupujejo v trgovini. Pred drugo svetovno vojno na Bregu ni bilo vodo- voda. Brežani so si pomagah s »šternami«. »Ena je bila pri Hrovatovih (Breg h. št. 25), druga pri Koši- čkovi hiši (Cvelbarjeva h. št. 16?) in pri Kapitlju.« Vodo so prenašali v vedrih, skledah in vrčih. Nekate- re gospodinje so jo nosile tudi v škafih na glavah. Po vodo so hodile največ ženske in otroci, ker »moški ni- so bili tako dobri kot danes«. Tudi po drugi svetovni vojni, ko so v nekatere hiše napeljali vodovod, so marsikdaj gospodinje morale po vodo »na šterne«, saj voda iz vodovoda ni tekla redno. Pa tudi »šterne«, zlasti tista pri Hrovatovih, so večkrat odpovedale. Zato so gospodinje hodile po vodo celo v Kandijo, »kjer je bil pod železnino stude- nec«. Precej Brežanov je hodilo po vodo v vežo Sin- dikalnega doma. Med njimi in ljudmi iz Sindikalnega doma je večkrat prihajalo do nesoglasij, saj je »sindi- kaliste« motilo nenehno klopotanje veder. Tako, kot pred drugo svetovno vojno, so tudi po njej nekateri Ulica v zgornjem delu Brega. Na- sproti kamnitega zidu so Brežani postavili nov zid, saj so odprtine na ulico, razen vhodnih vrat, zazi- dali. 252 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 Brežani zajemali vodo iz Krke in jo uporabljali za pit- je, kuhanje, pranje in zalivanje vrtov. Okoh leta 1960 so tisti Brežani, lastniki višje ležečih hiš, ki še niso imeli vodovoda, z udarniškim delom kar sami rešili težave pri preskrbi z vodo; izkopali so vodovod in na- peljah vodo v vse breške hiše. Pozimi so Brežani svoje hiše, največkrat samo ku- hinjo, ogrevali le z drvmi. Tako kot večina meščanov, so drva kupovah pri kmetih, ki so jih ob tržnih dne- vih pripeljali na trg, v jeseni pa so jih ponujah po hi- šah. Brežani so drva na ulici sami sežagali, jih razse- kali in polena preko veže odnesli pod ganke, kjer so jih zložili. Žagovino so spravih in pozimi porabili za posipavanje ceste. Pepel so posipali po gredah in jih tako pognojih. Ogrevanje hiš se na Bregu od let med obema sve- tovnima vojnama ni dosti spremenilo. Še vedno so glavna kurjava drva, ki se jim je pridružil še premog. Drva kupujejo pri Gozdnem gospodarstvu, »ker so cenejša kot od kmetov«. Še vedno jih žagajo in seka- jo na ulici pred hišami ter polena zlagajo pod gan- kom, nekateri tudi v kleti. Tudi žagovine ne zavržejo; spravijo jo v žaklje in pozimi z njo posipavajo pole- denelo uUco. ( IN KAKO JE NA BREGU Z DOMAČIMI ŽIVALMI? j V obdobju med obema svetovnima vojnama »ni bi- lo na Bregu nobene živalce, še muce ne«. Konec 30. i let pa so v družini šolskega upravitelja kupili prašič- \ ka, ga še malo poredili in zaklali. Njegovo pitanje je predstavljalo za sosede veliko neprijetnosti, saj je skrbna gospodinja kar precej časa spravljala pomije, \ ki so zlasti v poletnih mesecih širile neznosen smrad. Med drugo svetovno vojno, ko je primanjkovalo hrane, so si Brežani pomagali tako, da so redili koko- ši in prašiče. »Ko je bUa vojna, so imeli vsi prašiča, tudi gospoda po mestu. « Meščani so jih redili na dvo- riščih, pralnicah ali kleteh, Brežani pa so si svinjake uredili pod stopnicami ganka. Tudi po končani vojni I so Brežani še nekaj let redili prašiče. Hrano zanje so ¦ pridelah na vrtu, nekateri so vzeli v najem njivo na Marofu ah v Kandiji. Tako so sami pridelali buče, re- po, korenje, krompir. Večino pridelka so porabili kot j hrano za prašiča, nekaj pa tudi zase kot ozimnico. Najbolj pridni so poljske pridelke tudi prodajah. Prašiče so gospodinje dobro zredile, tudi do 200 kilo- gramov. Mesarja, ki je prašiča zaklal, naredil klobase in pripravil meso za sušenje, so Brežani poiskali pri sorodnikih na kmetih. Poleg prašičev je nekaj družin v kriznih letih redilo tudi zajce, nekateri kar v »kišti pod gankom«. Travo zanje so nabirali ob Krki in poteh, nekaj hrane pa so tudi kupih. V 60. letih je bilo z mestnim odlokom pre- povedano rediti živali v mestu. Takrat so Brežani tudi opustili rejo prašičev, zajcev in kokoši. OPOMBE 1. Objavljeni prispevek je izvleček iz obsežnejše študije, ki je del začrtane serije Izhodišča za pripravo programa o pre- novi starega mestnega jedra Novega mesta. Študija nosi naslov Breg včeraj. Breg danes. Breg jutri. Etnološka podo- ba Brega. Izdelana je bila na Zavodu za družbeno planira- nje Novo mesto, OE za VNKD, januarja 1982. Tipkopis hrani Zavod za varstvo NKD Novo mesto. —2. Josip Jur- čič: Kloštrski žolnir, Ljubljana 1960, str. 72. — 3. Marjan Mušič: Regulacijske smernice Novega mesta. Kronika slo- venskih mest VL 1939, str. 143—147. — 4. Josip Koš- tial: Novo mesto z okolico v »Popotnih spominih Henrika Coste«, Kronika slovenskih mest II, 1935, str. 26. —5. Jan- ko Jarc: Franc A. pl. Breckerfeld: O Novem mestu ob kon- cu XVII. stol.. Kronika slovenskih mest V, 1938, str. 146. — 6. Ivan Vrhovec: Zgodovina Novega mesta, Ljubljana 1893, str. 244. — 7. Josip Wester: Novomeški spomini. Kronika slovenskih mest IV, 1937, str. 175. — Za pričujoči spis so prispevali podatke naslednji poročevalci: — Antoni- ja Bajer, 1895, gospodinja. Breg 8, — Ivan Bajer, 1920, trgovski inšpektor v pok., Nad mlini 27, — Ana Dodič, 1912, vodja zemljiške knjige v pok., Cvelbarjeva 1, — Jožefa Granda, 1922, delavka, Cvelbarjeva 14, — Franc Hrovat, 1899, trgovec v pok.. Breg 25, — Jože Kovačič, 1935, brivec v pok., Cvelbarjeva 16, — Pepca Kralj, 1924, zaposlena v Zdravstvenem domu, — Minka Mohorčič, 1902, trgov, poslovodja v pok.. Breg 23, — Anton Novak, 1948, elektromehanik, Cvelbarjeva 5 — Marija Novak, go- spodinja. Breg 7, — Mara Pezdiršek, 1924, pletilja v pok.. Breg 5, — Slava Pezelj, 1922, gospodinja, Pugljeva 4, — Janez Pograjc, 1919, mizar v pok., Cvelbarjeva 10, — Ana Smole, 1924, gospodinja. Mej vrti 3,—Tasič Marija, 1921, upok. vratarica v bolnišnici. Breg 20, — Ana Vidic, 1904, Breg 16, — družina Plaveč, Breg 21. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 253 IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV AVGUST BERTHOLD (1880—1919) IN NJEGOV FOTOGRAFSKI ATELJE MIRKO KAMBIČ Po znanem potresu leta 1895 se je število poklicnih fotografov v Ljubljani zmanjšalo. Adresar za leto 1898 navaja le tri fotografe: Landaua, Müllerja in Rovška. V letu 1906 pa naletimo v Ljubljani že na se- dem fotografskih ateljejev, kar je še vedno skromno število, vendar je bil razvoj obetaven. Ljubljana je imela takrat 38.0(X) prebivalcev; obnova porušenega mesta je že lepo napredovala.' V seznamu fotografov za leto 1906 naletimo v Ljubljani na novo ime: Avgust Berthold, Sodnijska ulica št. 11. Obrtni list je dobil Berthold že leto prej in svoj atelje v hiši na Sodnijski, sedanji Tavčarjevi uli- ci, je vodil uspešno vse do svoje smrti leta 1919. Po- tem je prevzela to znano fotografsko delavnico Bert- holdova vdova. Vodila jo je tja do leta 1934. Avgust Berthold ni dočakal niti štirideset let živ- ljenja, njegov atelje je bil odprt le okrog trideset let. Kljub temu se je Berthold, ki so ga že na začetku nje- gove fotografske dejavnosti javno označili za foto- grafa umetnika, trajno zapisal v slovensko kuhuro. BIOGRAFSKI PODATKI Avgust Berthold se je rodil v gradu Puštal, v nepos- redni bližini starega mestnega jedra znamenite Škofje Loke, dne 20. julija 1880. Bil je plemenitega rodu, saj je bila njegova mati Ema sestra puštalskega barona Avgusta Wolkensperga, ki je bil lastnik gradu. Ema se je kot 19-letno dekle poročila z mornariškim oficir- jem, pozneje kapitanom fregate Jožefom Berthol- dom. Ta je prihajal v goste h grajskim, ko je bila Ema še deklica in tako se je srce polagoma ogrelo za ljube- zen. Žal, usoda ni bila naklonjena mladi družim, saj je mati umrla že mesec po porodu. Avgust je odraščal na puštalskem gradu v krogu dobrih sorodnikov, vendar ne v kakšni žalostni izolaciji. Vključil se je v življenje škofjeloške mladine in znašel se je v krogu dobrih, kulturno razgibanih vrstnikov.^ Leta 1903, ko mu je bilo 23 let, so bih v Bertholdo- vi druščini 20-letni fotograf Gustav Blaznik, Ludvik Mikuž, študent prava, Anton Gaber, star tedaj 20 let, znan pozneje kot publicist in umetnostni zgodovinar. Berthold je bil v prijateljskih stikih tudi z Rihardom Jakopičem, ki je zahajal shkat v škofjeloško okolico pa tudi z Ivanom Groharjem. Mlada druščina je znala biti tudi ponočevalska in primerno važna, zato je pri- šla navzkriž s pravili o nočnem miru, vendar brez hujših posledic' Verjetno seje mladi Berthold navdušil za fotografi- jo in za slikarstvo v tej veseli in mladostno zagnani druščini. Tu pa si je tudi oblikoval zavest o svoji pri- padnosti slovenstvu, saj je pozneje v popisu ljub- ljanskega prebivalstva leta 1910 navedel kot svoj ob- čevalni jezik slovenščino." Večina podatkov o Bertholdovi poteh na Dunaj in v München je še neznanih, drži pa, da se je tam šolal za bodoči fotografski poklic. V Miinchnu naj bi bil Poročna slika iz leta 1908, atelje A. Berthold. Na sliki sta ženin Viktor Kune, fotograf; nevesta Jožefa r. Jenko. Priči sta Avgust Berthold, Kuncev svak (prvi z des- ne) in Miro Tomažič, požtni kon- trolor (na levi). 254' KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 kar dve leti, ko se je specializiral na tamkajšnji foto- grafski šoli. »Lehr- und Versuchanstalt für Photogra- phie« je bila odprta v Miinchnu dne 15. oktobra 1900 kot prva šola te vrste za fotografijo v Nemčiji. Pouče- vah so priznani strokovnjaki za fotografijo, umet- nost, kemijo in tehniko.* Prestolnica Bavarske pa je bila hkrati priljubljeno središče shkarjev in fotogra- fov; odtod je tudi izvirala naklonjenost slovenskih impresionistov do fotografije, saj je postal npr. slikar Jakopič vnet fotograf amater.* In tako mimogrede dobimo odgovor, zakaj so pri- redili leta 1911 slovenski shkarji in fotografi skupno razstavo v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, zakaj sta bila v žiriji za fotografijo slikarja Vavpotič in Ja- kopič in zakaj je Ante Gaber napisal fotografom pohvalno kritiko. Ni šlo brez spomina na prijetno po- vezavo v Škofji Loki in na poznejše prijateljsko sode- lovanje teh kuhurnikov.' Po pripovedovanju baronice gospe Hilde Swoboda je imel Berthold na Dunaju posebno srečo, ki je bila odločilna za njegovo fotografsko bodočnost. Na lote- riji je zadel visok znesek in znal ga je pametno obrni- ti. Z denarjem iz loterije si je kupil v Ljubljani hišo na sedanji Tavčarjevi ulici in si na vrtu postavil po dunajskem vzoru secesijsko oblikovan atelje.* Bertholdovo obrtno dovoljenje nosi datum: 17. 4. 1905, št. 13525. To je uradni začetek Bertholdove po- klicne fotografije v Ljubljani. Od leta 1911 je bil Berthold član Zadruge poklicnih fotografov Kranj- ske.' Po podatkih v matičnih knjigah je Avgust Bert- hold, rojen 20. 7. 1880 v Škofji Loki, oženjen, foto- graf in posestnik, bivajoč v Ljubljani, Sodna uhca 13, umrl dne 1. avgusta 1919 za pljučno tuberkulozo. Po- kopal ga je p. Hugohn Sattner." ATELJE AVGUST BERTHOLD Bertholdov atelje je moral biti tipičen secesijski atelje: delno zidan, z železno konstrukcijo za stekleno steno in streho, z belimi in modrimi zavesicami za re- guliranje difuzne dnevne svetlobe. »Fotografira se tu- di pri električni razsvetljavi,« pove Bertholdov re- klamni oglas leta 1910, v katerem naletimo tudi na navedbo »moderni atelije za umetniško fotografira- nje«.'''' Številne Bertholdove fotografije dokazujejo, da je mojster uporabljal v ateljeju skrbno urejene secesijs- ke rekvizite: fotelje, mize, zavese z rastlinskimi vzor- ci, občasno pa tudi čisto nevtralno ozadje. Po pripo- vedovanju je utrpel Bertholdov atelje hude poškod- be, predvsem na zasteklenem delu, maja 1945 ob zna- ni eksploziji municije na ljubljanski železniški posta- ji. Postal je zasilno skladišče in šele okrog leta 1950 ga je prezidal in obnovil shkar Zoran Didek." V letu 1988 je atelje z vrtne strani še vedno dovolj opazna pritlična zgradba, vendar brez čara nekdanjih sece- sijskih steklenih ateljejev. Na svojih izdelkih, fotografijah, je Bertbold skromno navajal dvojezično, slovensko-nemško, na- ziv »fotografski atelje«, na mnogih slikah pa le svoje ime z navedbo mednarodnih priznanj za svojo umet- niško fotografijo. Vseh slik seveda ne moremo izklju- čno pripisati roki Avgusta Bertholda, saj je bil v vseh takratnih ateljejih običaj, da je imel mojster pomoč- nika, retušerja ali celo poslovodjo. Bertholdova vdova Helena je po moževi smrti an- gažirala, kot je bilo objavljeno v časopisu, za poslo- vodjo odličnega fotografa Črnogorca Milica Obreno- viča s posebnim poudarkom, da je ta sposobni foto- graf nekoč že pomagal Avgustu Bertholdu. Ta Obre- novič je sodeloval leta 1912 v balkanski vojni, nato v 1. svetovni vojni. Bertholdu je uspelo, da ga je leta 1918 rešil ujetništva in ga zopet pripeljal v svoj atelje." Avgust Berthold je bil neposredni avtor šte- vilnih portretov in drugih motivov predvsem v svoji prvi dobi, ko ga še ni ovirala bolezen. FOTOGRAFSKA DEDIŠČINA Bogata fotografska dediščina iz Bertholdovega ateljeja se je sčasoma porazgubila. Marsikatera slika je ohranjena v starih družinskih albumih; nekaj slik in drugega gradiva je v tej ali drugi kulturni ustanovi, vse pomešano med razne slikovne zbirke; nekaj male- ga je tudi v obliki tiskanih reprodukcij. Nekaj gradiva hranijo potomci fotografa Bertholda. Evidenca Bert- holdovega opusa še ni dokončna. V slikovno-kartografskem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani najdemo pod ges- lom Berthold kar lepo število slik, večinoma v origi- Pisatelj Ivan Cankar, 1911, atelje A. Berthold. Slika je bila objavlje- na prvičvDom in svetu 1911. Izvirna plošča (negativ) je ohranjena v NUK, Ljubljana. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 19 255 i nalni izvedbi, neicaj pa tudi v oblilci tislcanih repro- dulccij. Portretov je oi narium guatuor linguarum, Gradec 1592. Slovenske protestantike so redke, nekatere znane le po naslovu, druge ohranjene fragmentarno, dalje v enem ali dveh primerkih, povprečno pa posamezne izdaje oziroma : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 259 Sigismund Herberstein, Den Vierdtn Khayser erlebt..., Dunaj (?) 1559. (Knjižnica Narodnega muzeja, Ljubljana). 260 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 dela dosegajo deset ali nekaj nad deset ohranjenih oziroma evidentiranih primerkov, številčnejši sta le Dalmatinova Biblija in Bohoričeva slovnica. Naše pridobitve sodijo med take izjemne redkosti. V naslednjem bom napravil nekaj primerjav s po- datki v sodobni bibliografiji slovenskih tiskov 16. sto- letja: Branko Berčič, Das slowenische Wort in den Drucken des 16. Jahrhunderts, Abhandlungen über die slowenische Reformation (Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen, 1), München 1968, str. 152 si. Če pustimo Hterarni in kulturnozgodovinski po- men pridobljenih del ob strani in jih le na kratko oz- načimo ter opozorimo na njihova hranilišča in števi- lo, je stanje naslednje: Dalmatinove Karščanske lepe molitve, prirejene po molitveniku Andreja Muscula, drugi slovenski molit- venik, Wittenberg 1584, hranijo v 8 knjižnicah v me- stih Dresden, Kopenhagen, Ljubljana, London, München, Wittenberg, Wolfenbüttel in Zagreb v 9 primerkih (od tega so 3 v Jugoslaviji), pri čemer ne upoštevam izgubljenih ali evidenčno napačno navaja- nih primerkov v Berlinu in Bruslju (prim.: B. Berčič, n. d., str. 233). Naš primerek je torej 10. evidentirani in 4. v Jugoslaviji. Bohoričeve Arcticae horulae succisivae de latino- carniolana literatura, prva slovnica slovenskega jezi- Štefan Sijarto, Mrtvečne pesmi, Szombathely 1796. (Knjižnica Na- rodnega muzeja, Ljubljana). ka in s tem znanstveni dokument njegovega obstoja s pomembnim predgovorom o jeziku in narodu, Wit- tenberg 1584, je številnejša in jo hranijo v 23 knjižni- cah v mestih Bautzen, Bratislava, Cetinje, Chicago, Dresden, Dunaj, Göttingen, Gradec, Jena, Kopenha- gen, Ljubljana, London, Lund, Maribor, München, Nova Gorica, Praga, Uppsala, Varšava in Zagreb v 26 primerkih (od tega jih je 9 v Jugoslaviji), ne da bi upošteval izgubljene ali evidenčno napačno navajane primerke v Berlinu in Gothi (prim.: B. Berčič, n. d., str. 235). Naš primerek je torej 27. evidentirani in 10. v Jugoslaviji. Megiserjev Dictionarium guatuor linguarum, prvi večji slovar, v katerem je sistematično obdelan slo- venski besedni zaklad in je pomemben tudi za kasnej- ši razvoj slovenske lingvistike, Gradec 1592 (druga iz- daja Frankfurt 1608, tretja Celovec 1744), hranijo v 7 knjižnicah v mestih Budimpešta, Dunaj, Gradec, Ko- penhagen, Ljubljana, London in Uppsala samo v 8 primerkih (od tega sta le 2 v Jugoslaviji), (prim.: B. Berčič, n. d., str. 239 si.). Naš primerek je torej 9. evidentirani in 3. v Jugoslaviji. Pozneje, to je po izidu Berčičeve bibliografije, so odkrili še nekatere primerke in nahajahšča slovenskih protestantik (prof. dr. Marijan Smohk), ker pa najd- be doslej še niso objavljene, ostajam v tem zapisu pri primerjavi z navedbami temeljne Berčičeve bibliogra- fije. Poleg že obravnavanih novih muzejskih pridobitev so v Knjižnici Narodnega muzeja shranjeni tudi nas- lednji slovenski protestantski tiski: Jurij Dalmatin, Biblija, Wittenberg 1584 v dveh primerkih; Primož Trubar, Hišna postila D. Martina Lutherja, Tübin- gen 1595; Felicijan Trubar, Lepe karščanske mohtve, Tübingen 1595; Fehcijan Trubar, Ta ceh katehismus, eni psalmi inu... pejsni, Tübingen 1595. Zadnji dve deli sta izjemni rariteti, saj ju na svetu hranijo le v Knjižnici Narodnega muzeja in v Narodni in univerzi- tetni knjižnici v Ljubljani. Izvoda v Gorici in Kopen- hagenu sta izgubljena. Preden končam s protestanti- ko, bi omenil še pridobitev fragmenta Dalmatinove Biblije, ki je kot kulturni predmet in zgodovinski do- kument prav tako vključen v Knjižnico Narodnega muzeja. Verjetno največjo materialno vrednost predstavlja- ta dve izdaji iz 17. stoletja: topografska albu- ma slovenskih krajev in gradov Janeza Vajkarda Val- vasorja Topographia Ducatus Carnioliae modernae, Bogenšperk 1679, in Jurija Matevža Vischerja Topo- graphia Ducatus Stiriae, Gradec 1681. Oba albuma sta redka in ker ju pogosto prodajajo po posameznih listih, da bi tako dosegli večji izkupiček, postajata še redkejša. Za muzejsko knjižnico je posebej dragoce- na pridobitev Vischerjeve topografije Štajerske, saj doslej tega dela, razen nekaj posameznih listov, ni bi- lo v njenem fondu. Oba albuma sta originalno vezana in imata širši respektni rob, kot je običajno. Knjigotrško manj, zato pa znanstveno bolj zanimi- ve so pridobitve nekaterih slovenskih knjig iz konca 18. stoletja. Najprej je tudi nekaj del za- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 2611 četnika slovenskega preroda Marka Pohlina: Bukuv- ce za rajtengo, Ljubljana 1781, so prva slovenska ra- čunica, dalje druga, spremenjena izdaja prerodno tpo- memhne Krajnske gramatike, Ljubljana 1783, in pri- redba knjige nemškega razsvetljenca Zacharije Beckerja, Kmetam za potrebo inu pomoč ali uka pol- ne vesele inu žalostne pergode te vasi Mildhajm, Du- naj 1789, kjer so napotki za kmeta v smislu fizio- kratskih naukov. Za prerod v obrobnih slovenskih pokrajinah sta važni: slovensko-madžarski abecednik ABC knižica, Budimpešta 1790, verjetno delo prekmurskega katoli- škega pisatelja Mikloša Kiizmiča, župnika in dekana v Kančovcih, in učitelja v Domanjševcih Štefana Si- jarto (Szijarto), Mrtvečne pesmi, Szombathely 1796, ki so nastale na temelju protestantskega slovstvenega izročila. Iz konca 18. stoletja je tudi prevod Valentina Vodnika Kuharske bukve, Ljubljana 1799, prva izda- ja prve slovenske kuharske knjige, s katero je preva- jalec vplival na poslovenjenje mnogih izrazov s po- dročja kulinarike. Zadnja knjižna pridobitev je »prva slovenska samostojna pesniška zbirka« organista, učitelja in mežnarja Pavla Knobla Štiri pare kratko- časnih novih pesmi, izdana v Kranju 1801, ki pa sodi bolj v okvir svojevrstnega literarnega pojava bukov- ništva. Poseben sklop pridobitev so časniki, zlasti redki primorski, saj se ta tisk ni sistematično stekal v nobe- no znanstveno knjižnico razen na Dunaj, in nekaj let- nikov in naslovov časnikov iz zgodnje dobe delavske- ga gibanja, na kratko našteto: Jadranski Slavjan, Trst 1, 1850 (drugi slovenski primorski časnik); Na- prej, Ljubljana 1, 1863 (po letu 1848 prvi slovenski politični hst, ki ga je zalagal Miroslav Vilbar in ureje- val Fran Levstik); Edinost, Trst 21—23, 1896—1898 (najvažnejše politično glasilo tržaških in primorskih Slovencev); Rdeči prapor, Ljubljana 9—14, 1906— —1911, 15, 1920 (glasilo Jugoslovanske socialnode- mokratske stranke); Zarja, Ljubljana 1—3, 1911— —1913 (nadaljevanje Rdečega prapora, prvi sloven- ski socialistični dnevnik); Ljudski glas, Ljubljana 3, j 1921 (glasilo »Kmetsko delavske zveze«); Delavsko- j -kmetski list, Ljubljana 1—2, 1924—1925; Delavski \ obzornik, Ljubljana 1—2, 1935—1936; Stara pravda I — Slovenska zemlja, Ljubljana 1, 1936, 2, 1936 (gla- i silo skupin slovenskega kmečko-delavskega gibanja). ; V akcesijsko knjigo so obravnavane pridobitve vpisa- : ne pod št. 1549—1578/1987 in pod št. 495-501/1988. j Nekatere knjige in časnike smo kupili, nekatere pa ; dobili v dar. Zdaj so ta dela v osrednji nacionalni usta-1 novi dostopna tako znanstveno raziskovalnim delav- cem kot širši skupnosti. Na koncu bi s poudarkom opozoril na dejstvo, ki se ga premalo zavedamo. Poleg protestantskih knjig, ki so bile izpostavljene načrtnemu uničevanju, so tudi knjige poreformacijske, baročne in razsvetljenske do- be izredno redke, saj so shranjeni posamezni — po- ^ gosto nepopolno in slabo ohranjeni — primerki le v nekaterih večjih knjižnicah in samo izjemoma še kje drugje. To velja za vsa, latinska in nemška dela, naj- bolj pa za slovenska, ki so bila med ljudmi največ v rabi. Zato so te knjige kot raritete in temeljni doku- menti razvoja in ustvarjalnosti naših ljudi vredne po- sebne pozornosti. i BRANKO REISP I ZGRADILI BOMO NOVO GORICO Razstava Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici Z otvoritvijo razstave, dne 8. 9. 1988, se je Pokra- jinski arhiv v Novi Gorici pridružil nizu slovesnosti ob 40-letnici začetka gradnje Nove Gorice, ki je bila, kot je zapisal Slovenski poročevalec novembra 1947, »prvo novo, v Titovi Jugoslaviji zgrajeno mesto«. Avtor razstave Jurij Rosa, arhivist Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, se je časovno omejil na dogod- ke konec leta 1946, predvsem pa na leti 1947 in 1948, ko so, po izgubi Gorice na mirovni konferenci 10. 2. 1947, intenzivno potekale glavne priprave na gradnjo novega upravnega, gospodarskega in kulturnega sre- dišča za goriško oz. primorsko območje in ko se je začela tudi gradnja sama. Razstavljeno gradivo pri- kazuje pobude, prizadevanja, delovne uspehe in težave takratnega političnega vodstva goriškega okra- ja in republike za to veliko akcijo (določanje lokacije, načrtov, finančnih postavk, načrtovanje objektov in ustanov), vlogo gradbenih podjetij in drugih delovnih skupin ter razpoloženje prebivalstva ob pričetku gradnje. Poseben poudarek je avtor namenil prikazu dela in življenja mladinskih delovnih brigad na grad- bišču Nove Gorice. Eksponati, zlasti časopisni viri, na eni strani s pre- cejšnjo mero nekritičnega zanosa poročajo o velikih delovnih uspehih, na drugi strani pa zlasti arhivski dokumenti pričajo, da je gradnjo novega mesta 262 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 Krajevni odbor OF Vrtojba je v resoluciji ministru lrs Borisu Kraigherju zagotavljal veliko aktivnost Vrtojbencev pri gradnji Nove Gorice. (Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Okrajni komite KPS Gori- ca — Nova Gorica, t.e. 95). Razstavljeno gradivo izvira iz fondov in zbirk Po- krajinskega arhiva v Novi Gorici, Arhiva SR Sloveni- je, Arhiva Inštituta za zgodovino delavskega gibanja. Muzeja ljudske revolucije SR Slovenije, od privatnih imetnikov (Franc Mervič, Danica Cenčič, Žarko Bole — vsi Nova Gorica, Miro Celina — Postojna), iz stal- ne zbirke dokumentarnega gradiva Občine Nova Go- rica ter iz sočasnih časopisov (Slovenski poročevalec, Nova Gorica, Mladina). Pisano gradivo prijetno po- pestrujejo številne fotografije in materialni preostan- ki (spominska značka mladinske delovne akcije Nova Gorica, značka udarnika, brigadirski jopič ter dva ti- skarska klišeja za tiskanje glasila Brigadir). Ob otvoritvi razstave je izšla pubhkacija, ki obsega 24 strani. V njej je avtor na kratko opisal dogodke v zvezi s temo razstave, podal seznam uporabljenih vi- rov in Uterature in objavil nekaj dokumentov. Zak- ljučuje jo obsežen katalog 168 eksponatov, vendar brez seznama materialnih preostankov, ki so bili zbrani posebej v dveh vitrinah. Razstava je bila postavljena od 8.-22. septembra, spremljalo tudi kup težav (pomanjkljivi načrti, nek- vaUtetno izvedena dela, nekoordinirano delo med po- sameznimi delovnimi skupinami, pomanjkanje delov- ne sile, delovnih sredstev in delovne disciphne, slaba preskrba s hrano). 1988 v Galeriji Meblo v Novi Gorici, za daljši čas pa je v skrčenem obsegu na ogled v preddverju stavbe Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici. metka nussdorfer-vuksanovič Pripravljalna dela za gradnjo No- ve Gorice — regulacija struge po- toka Koma, 1948. (Zbirka foto- grafij o gradnji Nove Gorice. Franc Mervič — Nova Gorica). kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 263: TRI STOLETJA STAREJŠEGA LJUBLJANSKEGA ARHIVA Rokopisne knjige — vir za zgodovino Ljubljane od začetka 16. stoletja do 1850. leta Zgodovinski arhiv Ljubljana je sicer že večkrat ob raznih prilikah predstavil posamezne drobce in lepše primere starejšega nelistinskega arhiva, v večjem ob- segu oz. izboru pa še ni predstavil rokopisnih knjig oz. manuskriptov. Te je predstavil v Kuhurno-infor- macijskem centru (KIC) Križanke od 20. oktobra do 5. novembra 1988. Na razstavi so res tudi posamezne listine, akti in pergamentni deli — listi — srednjeve- ških verskih knjig, vendar so to le priloge ah makula- ture izločene pred okoli 30-timi leti iz rokopisnih knjig. Arhivsko gradivo, ki ga predstavljamo za to dobo, je odraz poslovanja in dela tedanjih mestnih uprav- nih in sodnih organov. Precej je ohranjenega tudi iz dela drugih ustanov kot npr. Urbar šentpetrske farne cerkve ali Knjiga dolžnikov in upnikov Žige Mospa- cherja v Ljubljani iz leta 1517. Ta letnica pomeni tudi najstarejši naši rokopisni knjigi. Štiri leta kasneje je začel nastajati najstarejši Zapisnik mestnega sveta kot Gemeiner Stadt Laybach Gerichts Protokol, prvi ohranjeni v dolgi vrsti te serije do konca 18. stoletja. Navadno so pisani v eni knjigi za eno leto, včasih pa tudi za več let skupaj. Ti tudi najbolje predstavljajo življenje v Ljubljani. Očitno pa je, da so za več let 16. stoletja ti zapisniki izgubljeni. Obsežna je skupina Knjig prihodkov in izdatkov mesta Ljubljane (195 letnikov, za letnik pa posebej dohodki in posebej izdatki). Začenja z letom 1581 in skoraj neprekinjeno teče do konca 18. stoletja. V ve- čini primerov so ohranjene še priloge. Za opekarne najdemo v teh prilogah za drugo polovico 17. stoletja natančne sezname količine in vrste prodane opeke z imeni kupcev. Ob prelomu 16. v 17. stoletja se poja- vijo davčne knjige in večje število urbarjev. Davčnih knjig je ohranjenih skoraj 150, urbarjev pa 116. Po- leg mestnih urbarjev so tu še urbarji raznih žup (Ko- žarje, Rakovnik, Dobrava etc.), pa tudi gospostev, beneficijev, sejemskih stojnic (die Innleute der Markt-Hütten). Dolgo vrsto let so v Ljubljani vodili svoje urbarje za posamezne dele mesta: Novi trg. Sta- ri trg, Mestni trg. i Posebej so predstavljene Privilegijske knjige mesta Ljubljane. Gre za štiri prepise vseh privilegijev, ki jih je mesto dobilo od deželnega kneza. Prvi privilegij je iz leta 1320, zadnji vpisi pa so iz 18. stoletja. Precej je knjig, ki vsebujejo razne davščine. To so npr. Glavna Slovenska prisega vinskega merču- na (merilca). Zgodovinski arhiv Ljubljana, Knjiga priseg. Cod. xxvi/3, 16./17. stol. 264; kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 knjiga vinskega daca (večkrat z abecednim seznamom teh plačnikov) ah Knjiga obrtnih davkov, Spiski zemljiškega davka in Registri zavezancev obrtnega davka. Veliko vrednost pomenijo Obrtne knjige (do leta 1850 jih je devet) za iskanje podatkov o obrteh v Ljubljani. Običajno so obrtniki vpisani po skupinah oz. po dejavnosti, v okviru te pa še po abecednem re- du. Najstarejša v tej seriji in tudi najlepša, saj je veza- na v zlate platnice, je Knjiga knjigoveškega ceha, s prvimi vpisi leta 1684 in zadnjimi leta 1843. Za neko- liko kasnejši čas je prav tako po okrasju vzorno ve- zana Knjiga knjigoveških pomočnikov. V Knjigi privi- legijev za razne nove proizvodne postopke srečamo zelo zanimive izume. Na razstavi je predstavljen v tej knjigi Janez Kunz, ki je izumil in patentiral nov način pridobivanja kresilne gobe. Policijske in gasilska zadeve gredo nekako skupaj. Vsebujejo podatke za prvo polovico 19. stoletja. Da- nes se nekoliko smešno sliši, da so morali imeti vsi hi-. šni lastniki v Ljubljani na podstrešju ne samo določe- no število veder, lopat, krampov, cepinov itd., temveč tudi večje število mehov vode za primer požar. Vsako leto je posebna komisija pregledovala, da ne bi kje kaj manjkalo. Mesto je imelo svojo policijo, ki je skrbela za varnost in red v mestu. Na razstavi je moč videti stran iz Zapisnika potnih listov za leta 1802 do 1806. Vpisano je vse: od kod, kam, kako in zakaj kdo potuje. Največ jih je potovalo peš, nekateri s po- štnim vozom, bolj redki pa s konjem. Za več kot de- set let so tekoče ohranjeni Policijski dnevniki. To so res dnevniki, ker za vsak dan vpišejo kje in zakaj je policija posredovala (če kakšen dan ni bilo nič, so vpisali datum in zraven »Nichts«). Za razne po teda- njem mišljenju neprilagodljive ljudi raznih starosti so imeh v Ljubljani posebno t.i. Prisilno delavnico. Za tri leta v drugi polovici 18. stoletja so od tam ohranje- ni zapisniki (Zuch- und Arbeitshaus ProtbocoU). Da je bila pred več stoletji tudi slovenščina uradni Del lista cerkvene knjige iz 15. sto- letja (himnarij) na pergamentu z zlato inicialko. (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Sadnikarjeva zbirka, fase. 2-makulature). kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 is 265 jezik pri mestni upravi, dokazujejo obrazci sodnih priseg »uslužbencev« na magistratu. Kako je prisegel mestni čolnar (Zuelender) ali vinski merčun (danes po nepotrebnem odpravljen izraz merčun in zamenjan za merca) spoznamo iz Knjige sodnih priseg iz 17. sto- letja. Posamezni dopisi oz. popravki spremembe pri- seg sežejo do leta 1726. Kako neizprosen in krut je bil sodni red v Ljubljani, pa spoznamo na razstavi iz dveh skoraj identičnih prepisov sodnih redov iz leta 1586 oz. 1598. Oba sta ohranjena v prepisu. Vse te tri knjige (reda in prisege) so bile pred časom (1984. leta) vrnjene na osnovi restitucije arhivov iz dunajske Av- strijske narodne biblioteke na Dunaju. Kot razne ljubljanske rokopisne knjige označuje- mo 36 rokopisnih knjig za čas 1517 do 1850 leta. Naj- več je tu zapisnikov o tržnih cenah oz. o cenah žita v Ljubljani. Nekaj je tudi pravnih pogodb. Posebno le- pe so platnice Knjige ljubljanskih meščanov. Vsakdo ni mogel biti meščan, čeprav je bil prebivalec Ljublja- ne. Vsebuje podatke o sprejemu v meščanstvo od 1823. do 1934. leta. Zanimive so knjige bolnikov, Re- pertorij zemljiško-knjižnih vpisov. Razpored preno- čišč v zasebnih stavbah v primeru mobiUzacije, Sez- nam premoženja sirot itd. Omenjene so samo bolj pomembne skupine, raz- stavljenega je veliko več. Vseh rokopisnih knjig v ljubljanskem arhivu je 1166. Na razstavi pa jih je 82. Nekaj več kot je razstavljenih knjig je kopij teh knjig ah pa so predstavljeni posamezni listi kot priloge knjigam. Posebno kategorijo predstavljajo makulature. Največ so to teološki-cerkveni teksti oz. note imeno- vane neume. Neume so namreč prvi glasbeni zapisi not s čudovitimi ilustracijami, zlasti pa inicialkami. Cesto so barve kombinirane z zlatom. Najstarejši tak list je antifonarij iz prve polovice 13. stoletja. Nekaj je še drugih tekstov (pergament!) iz tega stoletja, ma- lo več iz 14., največ pa iz 15. stoletja. S cerkveno re- formo po Tridentinskem koncilu so stare masne knji- ge (misal) in tudi druge zgubile pomen in ker je perga- ment zelo trpežen material v primerjavi s papirjem, so knjigovezi razdrli stare pergamentne knjige in liste uporabili za vezavo novih knjig. Žal po odhodu dr. Boža Otorepca iz Mestnega arhiva, ni nikogar v arhi- vu, da bi razvozlaval paleografsko, teološko, glasbe- no, cerkvenopravno zapletenost tudi kasneje pridob- ljenih tekstov (Sadnikova zbirka iz Kamnika v ZAL!). Razstava vzorčno prikazuje dosedanje napore kako narediti rokopisne knjige čimbolj dostopne. Za Zapisnike mestnega sveta in Knjige dohodkov in iz- datkov so narejene osebne, krajevne in delno stvarne kartoteke do prve polovice 17. stoletja. Predstavljene je tudi nekaj literature. Le-ta pokaže, da so rokopisne knjige bolj uporabljali kot vir v prejšnjem stoletju razni zgodovinarji in drugi pisci. Razumljivo, znanje latinščine in nemščine z gotico ni bil za njih noben problem. Omenimo naj samo nekatere: P. von Ra- dies, Fr. Komatar, I. Vrhovec, V. F. Klun, A. Müll- ner. Iz tega stoletja pa so največ te vire uporabljali delavci tega arhiva. Naj omenim vsaj V. Fabjančiča, V. Valenčiča, B. Otorepca in S. Vilfana. Ta imena so navedena samo zato, da bi tisti, ki se bi zanimal za zgodovino Ljubljane v tej dobi, imel izhodišče za is- kanje literature. Vse kaže, daje zgodovina Ljubljane premalo upoš- tevana pri raznih načrtovanjih zgodovinarjev in njim sorodnih strokovnjakov. Videti je, da se premalo za- vedamo, da je bila Ljubljana v tej dobi gospodarsko in kulturno še precej več kot samo deželno glavno mesto Kranjske. Kot je omenil ravnatelj Zgodovin- skega arhiva ob otvoritvi razstave je zaradi avstrijske- ga forsiranja Trsta začela nazadovati Ljubljana, dru- gače bi se bila razvijala naprej v enega pomembnejših mest na jugu Avstrije. Ob razstavi se je pokazalo vsaj arhivskim delavcem nekaj omembe vrednih stvari. Potrdila se je prava od- ločitev kulturnih delavcev v Ljubljani, da je nujno potreben kulturno-informativni prostor, kjer ne bi posamezne ustanove oz. delavci predstavljali samo eksponate, temveč predvsem informirali širše občinst- vo o svojem delu, z delavci sorodnih ustanov in dru- gimi strokovnjaki pa izmenjali poglede, izkušnje, uspehe in neuspehe pri svojem delu. Pokazala se nam je tudi visoka strokovna in tehnična pomoč delavcev v KIC Križanke, saj delavci po arhivih niso tako vajeni na pripravo in postavitev razstav. Težava je tu- di v tem, ker arhivski eksponati težko dosegajo zani- mivost in privlačnost muzejskih predmetov. Nadalje ni bilo moč spregledati, da je arhitekt Marjan Lobo- da kot oblikovalec odlično poznal sam razstavni pro- stor in da je vedel, upoštevajoč vsebinski potek raz- stave, kaj kam sodi glede na prostor, svetlobo in do- stopnost. Posebej se je pokazalo, da razstavljeno ar- hivsko gradivo zaradi tega, ker je večino potrebno brati, ne samo ogledati (niso predmeti!) zahteva veli- ko svetlobe, oz. reflektorje. Temu je bilo zadoščeno, žal pa so bili teksti ob naslovih, pa tudi podnapisi pre- malo povečani in preveč bledi. In končno še eno spoz- nanje: Vsako količkaj večjo razstavo mora postavlja- ti več ljudi, ne en sam. Več ljudi več vidi. In vsem tem iz KIC Križanke in ZAL moram biti hvaležen kot idejni zasnovalec te razstave. vinko demSar 266 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 JUBILEJI BRANKO REISP — ŠESTDESETLETNIK Branko Reisp je eden redkih slovenskih zgodovi- narjev, ki se je skoraj v celoti usmeril v preučevanje kulturne zgodovine na Slovenskem. Ta smer zgodovi- nopisja je bila pri nas doslej zanemarjena in premalo upoštevana. B. Reisp se je rodil 17. julija 1928 v Žireh. Čeprav so mu vojna leta onemogočila redni gimnazijski štu- dij, je to vrzel po osvoboditvi nadomestil in maturiral na VII. gimnaziji v Ljubljani leta 1948. Čeprav se je odločil za študij medicine in opravil več izpitov, je kmalu ugotovil, da ta stroka ni ustrezala njegovim nagnjenjem ter zadovoljitvi postavljenih ciljev življenjske usmeritve. Sledil je notranjemu klicu in se preusmeril na študij zgodovine. Zgodovinsko skupi- no na filozofski fakulteti v Ljubljani je začel študirati leta 1952 in diplomiral leta 1959. Po diplomi je začel delati kot bibliotekar v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani. Od leta 1964 je vodja te knjižnice. V bi- bliotekarski stroki je dosegel naziv bibUotekarski svetnik. Konec decembra 1981 je na filozofski fakul- teti univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani zagovarjal doktorsko disertacijo »Kranjski polihistor Janez Vaj- kard Valvasor«. Marca 1982 je bil promoviran za doktorja zgodovinskih znanosti. Za temi suhoparni- mi biografskimi podatki se skriva petindvajsetletna plodna dejavnost B. Reispa na znanstvenem, kultur- nem in poljudnoznanstvenem področju. O tem priča bogata bibliografija, ki obsega preko 140 bibliograf- skih enot. B. Reisp časovno obravnava kulturno zgodovinski utrip na Slovenskem orfló. do 19. stoletja; tematsko pa sega na zelo različna področja. Bogat je njegov prispevek na področju krajevne zgodovine. Omeni- mo naj, da je prvi prispevek objavil leta 1962 v Kroni- ki (Mayrjev Catalogus Hbrorum, prvi v Ljubljani tis- kani knjižni katalog, spet v evidenci), v kateri je pos- lej objavljal številne razprave in članke. Prvo večje področje Reispovega zanimanja obsega zgodovino tiskarstva, knjižnic ter starih tiskov. K tem raziska- vam ga je izzvalo vsakodnevno ukvarjanje z bogatimi zakladi knjižnice Narodnega muzeja, ki jo ureja in si- stematično pregleduje. Pri tem je odkril marsikaj neznanega ali pozabljenega. S tega področja je napi- sal B. Reisp vrsto tehtnih člankov, ter priredil vrsto faksimiliranih izdaj raznih starih tiskov, h katerim je napisal spremno besedo. Naj tu opozorim posebej na faksimilirano izdajo Dalmatinovega Jezusa Siraha, prvo v Ljubljani tiskano slovensko knjigo z razpravo o začetkih ljubljanskega tiskarstva (Situla 1974); raz- pravo o letaku-tiskani pesmi o zmagi Ivana Ferenber- gerja nad Turki 1578 (Kronika 1975); razpravo o naj- starejših tiskanih uradnih razglasih v slovenščini (Kronika 1967); knjižico o knjižnici Narodnega mu- zeja v Ljubljani (Kulturni in naravni spomeniki Slo- venije 1976); pregled zgodovinopisja o knjižnicah na Slovenskem (Knjižnica 1974) in pregled posameznih slovenskih bibliotekarjev, ki je izšel v nemščini na Dunaju (Biblos 1975). Drugo pomembno področje Reispove znanstvene in strokovne dejavnosti je preučevanje topografije in obdelave zgodovinskih opisov gradov na Sloven- skem. Sem spadajo opisi, ki so izšh v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije (Mehovo, Predjama, Krumperk in Tabor nad Ihanom, Turjak, Bogenš- perk, Blejski grad. Škofjeloški grad. Kaleč, Ljub- ljanski grad, Smlednik), nadalje prikazi gradov in nji- hove zgodovine, ki so izhajali v časopisu Naša obramba in mnogi članki v dnevnem časopisju. Tretje delovno področje B. Reispa, ki je najbolj dognano, originalno in temeljni na novih arhivskih raziskavah — predstavlja pravzaprav Reispovo živ- ljenjsko delo — je preučevanje dela in življenja zna- menitega kranjskega polihistorija Janeza Vajkarda Valvasorja in njegove dobe. Leta 1966 je objavil v Kroniki prvi članek povezan z Valvasorjem. V njem je obravnaval topografijo lamberških gradov, redko publikacijo, ki jo je takrat pridobila knjižnica Narod- nega muzeja. Odtlej se k Valvasorjevi tematiki vrača znova in znova. Oskrbel je faksimilirano izdajo Val- vasorjeve Topografije (Topographia Ducatus Carnio- liae modernae, Ljubljana-München 1970) in celotne Slave Vojvodine Kranjske (Die Ehre des Hertzogt- hums Grain, Ljubljana 1970—1974, München 1971— —1973), ki pomeni pravzparav tretji natis tega zna- menitega dela. Priredil je tudi krajši slovenski izbor (1968). Vsem tem publikacijam je dodal obsežno spremno besedo. O Valvasorju in njegovem delu ter dobi je napisal več razprav. Vrhunec preučevanja pa pomeni disertacija »Kranjski polihistor Janez Vaj- kard Valvasor«, ki je izšla v knjižni obliki pri Mla- dinski knjigi leta 1983. O Valvasorju in njegovem de- lu smo imeli v našem zgodovinopisju nad dvesto štu- dij . Toda Reispova monografija je pokazala, da je bi- la revizija dosedanjega vedenja potrebna in koristna. B. Reisp je odkril vrsto novih virov, zlasti pa mu je uspelo priti do mnogih novih spoznanj s pogloblje- nim raziskovanjem Valvasorjevih besedil, ki jih je doslej od vseh raziskovalcev najpodrobneje analizi- ral. Reispova monografija o Valvasorju je pomem- ben dosežek na zgodovinskem in še posebej na kul- turnozgodovinskem področju. V ta sklop sodi tudi objava korespondence J. V. Valvasorja z angleško The Royal Society, ki je izšla v pubhkacijah Sloven- ske akademije znanosti in umetnosti leta 1987. Pri- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 267 spevek B. Reispa k temeljitejšemu poznavanju oseb- nosti J. V. Valvasorja in njegovega dela pomeni ustrezno podlago k proslavljanju 300-letnice izdaje Slave Vojvodine Kranjske leta 1989. Obravnava genealoških okvirov rodbine Valvasor- jev je Reispu odkrila vpogled v življenje takratne fev- dalne družbe na Kranjskem. Dalje zelo nazorno sliko rasti in upada več fevdalnih rodbin, njihovega delo- vanja in gospodarskega uveljavljanja v slovenskih deželah. S posebno simpatijo opozarja na njihov delež pri slovenskem kulturnem dvigu v 16. stoletju v zvezi z reformacijo. Posebej je treba podčrtati, da B. Reisp rad piše tu- di poljudnoznanstvene članke, namenjene mladini in širšim krogom bralcev. Na prijeten način jim zna pri- bližati tudi zapletena znanstvena dognanja. Dolgo časa je bil B. Reisp edini zgodovinar v Na- rodnem muzeju in je zato nosil glavno breme pri pri- pravah za začetek prirejanja zgodovinskih muzejskih razstav. S tem se je lotil pionirskega dela, s katerim se je začelo pripravljati razširjenje dejavnosti Narodne- ga muzeja. Zelo uspešno je postavil dve večji zgodo- vinski razstavi: prvo o lUrskih provincah (1964), dru- go pa o kmečkih puntih (1973). Obe razstavi sta imeli velik odmev v javnosti in med šolsko mladino, saj sta predstavljaU izjemno dopolnilo pri pouku zgodovine. Ob obeh razstavah je napisal več strokovnih člankov. Še posebej pa je razpravljal o širših problemih prire- janja zgodovinskih razstav (Kronika 1966, Glasnik Slovenske matice 1980). B. Reisp je sodeloval v re- dakcijskih odborih kot urednik ali član pri pripravi več publikacij in zbornikov. Za potrebe pouka zgodovine na naših šolah je pri- pravil nekaj televizijskih in šolskih radijskih oddaj. Bil je avtor več diafilmov, za katere je pripravil izbor shk in spremni tekst. Izdelal je projekcijske komplete za grafoskop. Od leta 1984, ko je bil izvoljen za izred- nega profesorja, predava kot zunanji sodelavec zgo- dovino Slovencev od 16. do 18. stoletja za slušatelje oddelka za zgodovino na filozofski fakulteti v Ljub- ljani. B. Reisp je družbeno politično aktiven vse od dija- ških let naprej. Na delovnem mestu v Narodnem mu- j Branko Reisp zeju in v Društvu bibhotekarjev Slovenije je opravljal razne, tudi vodilne funkcije. Zelo aktiven v društvu slovenskih zgodovinarjev. Bil je prvi predsednik Zgo- dovinarjev društva Ljubljane (1979—1982). B. Reisp je pri sodelavcih in kolegih zelo priljub- ljen. Odlikuje ga umerjenost in delavnost. V razvoju slovenskega zgodovinopisja mu gre prav gotovo po- sebno mesto. Zlasti je dal novo vsebino in nove po- glede na preučevanje posameznih segmentov s podro- čja kulturne zgodovine pri Slovencih. Ob šestdesetlet- nici mu žeUmo še mnogo uspehov pri njegovem znanstvenem in strokovnem delu, predvsem pa oseb- nega zadovoljstva in trdnega zdravja. ignacij voje 268! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 19 NOVE PUBLIKACIJE Maria Visintini, Storia friulana e vita nazionale nei nomi delle strade. Comune di Corno di Rosazzo, Udine 1982, 143 str. Občina Corno di Rosazzo (v videmslci polcrajini) leži V neposredni bližini slovensko-romanske jezikov- ne ter državne meje med Italijo in Jugoslavijo. Obči- no sestavljajo naselja Noax, Corno, Sant'Andrat del Judrio in Visinale del Judrio. Corno di Rosazzo slo- veni Medvedov zemljevid slovenskih in italijanskih imen Furlanije, Julijske krajine in Benečije (1974) kot — Koren. Korenj imenuje S. Rutar potok (izvira kot Bistri potok pod Staro Goro v Beneški Sloveniji), ki teče skozi Corno di Rosazzo. Slovenjenje se zdi prisiljeno, vendar imamo Slo- venci obliko za drugi del toponima. Rosazzu pravimo Rožac, to je ime nekdaj mogočnega benediktinskega oziroma dominikanskega samostana, ki je imel zem- ljiško posest tudi na slovenskih tleh. V zgodovini Corna di Rosazzo je tako mogoče najti prenekatero stično točko s slovensko preteklostjo (zlasti bližnjih Brd); očitno pa Slovenci tega območja niso v zgodo- vini nikdar strnjeno naseljevah. Podnaslov knjige »vodnik za toponomastiko« nas lahko zavede v pri- čakovanjih, da bomo v knjigi našli podatke o krajev- nem imenoslovju, ki bi lahko bilo zanimivo spričo bližine jezikovne meje tudi za Slovence. Avtorica je v prvi vrsti opravila razlago uradnih imen uhc in drugih uradnih krajevnih označb v obči- ni. Krajevno izvirno imenoslovje pa je pri tem zelo skromno udeleženo, saj je večina imen ulic posvečena osebnostim in dogodkom krajevne, italijanske in sve- tovne zgodovine. Knjiga ima predvsem poljudno funkcijo. V zelo redkih imenih ulic, ki nosijo domača krajevna imena, ne bomo našh sledi, ki bi z gotovost- jo vodila na slovensko jezikovno področje. ..... Branko Marugič Guida agli archivi e biblioteche privati del Friuli e Ve- nezia Giulia, Centro di studi storici Giacomo di Prampero, Udine 1982 Giacomo di Prampero je eden izmed furlanskih do- moznancev, deloval je v prvih desetletjih našega sto- letja (rodbina Prampero je ena izmed najstarejših v Furlaniji; pojavi se najprej kot — »gospodje iz Hu- mina«). Po njem so poimenovah središče za zgodo- vinske raziskave (Centro di studi storici), ki deluje v kraju Tavagnacco v neposredni okolici Vidma. No- vembra leta 1982 je center objavil Guida agli archivi e biblioteche privati del Friuli e Venezia Giulia, vodnik po privatnih knjižnicah in arhivih v deželi Furlani- ja-Julijska krajina. Publikacija je pravzaprav mapa s kartotečnimi h- j sti, vsak list predstavlja po eno popisno enoto. Kot \ avtorji popisa privatnih zbirk arhivskih in knjižnic se j navajajo Marasinta di Prampero de Carvalho, Pier j Cesare loly Zorattini in Luigi di Biasio. Značaj gradi- j va, ki so ga popisovali, je narekoval obliko pubhkaci- | je tako, da je zaradi poznejših ugotovitev in spre- \ memb kartotečne lite mogoče zamenjati z dopolnjeni- j mi, ki naj bi se tiskali vsako leto (prvi tak dodatek je j bil natiskan leta 1984). ; Kartotečni listi tako za knjižnice kot arhive dajejo ; zelo generalne podatke, navajajo stanje gradiva in se- j veda možnosti, da ga interesent lahko pregleduje. Vodnik oziroma kartoteke seveda niso zajele vseh hranilišč v deželi, seznam bi se nedvomno povečal, če j bi podrobneje raziskali gradivo iz goriških in tržaških j zasebnih zbirk. Popis obsega tudi privatne zbirke v j okviru raznih javnih ustanov, navedene so tudi take ; zbirke, ki so danes uničene (da ne bi raziskovalci za- j man izgubljaU časa z iskanjem). Nekatera hranilišča so tudi označena brez navedbe lastnika (anonimno), v primeru zanimanja za gradivo, ki je pri »neznanih« lastnikih, pa lahko ustrezno posreduje objavitelj kar- totečnega seznama. Seznam iz leta 1982 vsebtije 127 j hranilišč privatnih arhivskih zbirk ter 15 knjižnic. Ko- Uko dopolnil je po letu 1984 še izšlo pa avtor tega po- ročila ni uspel ugotoviti. : j Branko Marugič ] Kulturno društvo Rdeča zvezda Salež 1945—1985, \ brošura ob 40. obletnici ustanovitve. KD Rdeča zvez- I da. Trst 1985. | Najrazličnejši jubileji so velikokrat vzrok pri Slo- \ vencih v Italiji, da pripravijo publikacijo, s katero predstavijo svojo prisotnost in ustvarjanje na prosto- ru, na katerem žive stoletja. Tako je izšla konec leta 1985 publikacija Kulturno društvo Rdeča zvezda Sa- lež 1945—1985, kjer je obeleženo štiridesetletno delo- vanje društva, ki je igralo zelo pomembno vlogo v življenju in kulturnem udejstvovanju prebivalcev zgoniške občine. \ V prvem poglavju izvemo, kje leži občina Zgonik, katera so njena naselja, kakšna je zemljepisna lega, meje občinskega ozemlja, podan pa je tudi kratek zgodovinski pregled od prvih, najstarejših dokazov naselitve do obdobja NOB, ki pa je obdelano v po- sebnem poglavju. Tu izvemo predvsem za podatke za nekatere OF odbore, krajevne narodnoosvobodilne j odbore, naštete so partizanske šole, na osnovi katerih j so po vojni nastale nove slovenske šole. Pregled pros- { vetnega delovanja se začne z letom 1848, ko se je v i Trstu in okoUci močno okrepila narodno zavest. S j pomočjo podatkov, ki so jih zbrali pretežno v glasilu j Edinost, je opisana dejavnost na prelomnici stoletja. \ kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 19 269 Obdobje fašizma tudi Saležu, Zgoniku in ostalim va- sem ni prizaneslo. Po ukinitvi prosvetnega društva, je slovenska pesem ostala le še v cerkvi, vsa leta fašizma pa je v župnišču skrivoma delovala knjižnica. Naslednje poglavje obravnava obdobje 1945— —1985. Velika želja po ustvarjanju in sodelovanju je po vojni zopet zaživela še z večjo močjo. To je bilo obdobje upanja in velikih načrtov. Kratkotrajni ju- goslovanski upravi je sledila zavezniška vojaška upra- va, ki pa je ravno v teh vaseh naletela na največje težave in odpore. V prvih mesecih po vojni so se začeh povsod obnavljati pevski zbori, dramske skupine, prosvetna društva. Našteta so društva kot so nastaja- la po vaseh, nekatera z datumi ustanovitve, nekatera brez njih. V Saležu je bilo društvo Rdeča zvezda ustanovljeno 24. 8. 1945. Ohranjen in objavljen je zapisnik usta- novnega sestanka. Iz brošure izvemo nadalje za de- javnost društva, ki je poleg raznih prireditev organizi- ralo tudi številna predavanja. Podatke o aktivnosti so avtorji črpali iz zapisnikov in poročil o delovanju, ki jih je društvo pošiljalo Slovenski prosvetni zvezi (ne- kaj časa Slovensko-hrvaški prosvetni zvezi). Vsak praznik je bil obeležen s prireditvijo. To bo- gato društveno udejstvovanje je prizadela, tako kot vsa druga področja, resolucija Informbiroja in pros- vetno društvo Rdeča zvezda je bilo izključeno iz Slo- vensko hrvaške prosvetne zveze. Temu je sledila usta- novitev Prosvetnega krožka Salež, tako da se je kul- turno življenje v tej mali, a tako aktivni vasi, nadalje- valo z istim poletom. Leta 1969 v poročilu občnega zbora beremo, da je postalo društvo Rdeča zvezda društvo vse zgoniške občine. Društvu je uspelo pritegniti v naslednjih letih veliko mladih članov, ki so še vedno gonilna sila vse- ga delovanja. Prav tako si je društvo vsa ta leta priza- devalo organizirati prireditve, ki so bile raznolike in zato primerne najrazličnejšim okusom. Gotovo pa je bilo to mogoče izvesti zato, ker so bih vaščani enotni in složni pri izvedbi vsake naloge pa naj je šlo za pri- pravo sagre, razstave vin, Miklavževanja ali kakršne- koli druge kulturne prireditve. Iz generacije v genera- cijo se je prenašala potreba in želja po kuhurnem de- lovanju in po ohranjanju slovenske pripadnosti. V naslednjem poglavju, pevski zbori, je povzet pre- gled delovanja pevskega zbora po letu 1945, zabeleženi so nastopi ob najrazHčnejših priložnostih. Prav pev- ski zbor je med vsemi oblikami kuhurnih dejavnosti tisti, ki se lahko ponaša s štiridesetletnim neprekinje- nim delovanjem. Posebno poglavje je posvečeno Jan- ku Obadu in Hermanu Miliču, požrtvovalnima in priljubljenima pevovodjema, ki sta svoje delo oprav- ljala z veliko ljubeznijo. Sledijo kratki pregledi delo- vanja dramske skupine, otroške in mladinske folklor- ne skupine, tamburaškega zbora in otroškega pevske- ga zbora. Tekst dopolnjujejo številne fotografije. Ta strnjen pregled delovanja kulturnega društva Rdeča zvezda je, kot je zapisal župan zgoniške občine Miloš Budin v uvodu, prostovoljno delo mladih čla- nov odbora, ki niso zgodovinarji pa že od malih nog sodelujejo v društvu in »čutijo poleg drugega tudi po- trebo po raziskovanju preteklosti iz katere sami črpa- jo«. Tudi pri pripravi te brošure je nudil strokovno po- moč Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. 'i Metka Gombač Antifascismo e Resistenza nel Friuli Occidentale. Contributi. Pordenone 1985, 250 str. Pokrajinska uprava v Pordenonu je izdala zbornik o antifašizmu in odporništvu v Zahodni Furlaniji; v tej ozemeljski oznaki je zajeto območje, zahodno od reke Tilment, danes sodi v pretežni meri v pokrajino Pordenone. Zbornik je izšel ob 40-letnici osvobodit- ve, namenjen pa je kot pomožen šolski učbenik. Ob- javlja 11 razprav, ki so seveda posvečen predvsem od- porniškemu gibanju na desnem bregu Tilmenta pa tu- di partizanskemu boju v goratih predelih Karnije. Gradivo zbornika vsestransko osvetljuje razmere in tako bomo med drugim našh tudi pregled Gianpaola Galla »Resistenza e questione nazionale: collabora- zione e contrasti tra Italiani e Sloveni al confine Orientale« (165—180). Pisec, ki je sodelavec furlan- skega inštituta za zgodovino odporništva, je napravil kompilacijo, razumljivo in poljudno zasnovano. Čla- nek je pisan pošteno, brez ihte, ki je tolikokrat nasta- jala tudi v literaturi v zvezi z vprašanji, ki jih je med drugo svetovno vojno sprožal problem sodelovanja italijanskega odporniškega gibanja in slovenskega na- rodnoosvobodilnega boja. Vezi in razpoke v tem so- delovanju pa gotovo ni uravnavala borba proti skup- nemu nasprotniku, marveč in predvsem vprašanje bodoče razmejitve med Jugoslavijo in Italijo. Problematika slovensko-italijanskih stikov v od- porniškem gibanju med drugo svetovno vojno je kompleksno in še ne povsem obdelano vprašanje, k njegovemu razreševanju se bodo zgodovinarji zago- tovo še vračaU. Branko MaruSič , Giovanni Russignan, Testamenti di Isola d'Istria (dal 1391 al 1579), Trieste 1986, 168 str. Objave starih izvirnih zapisov so namenjene upo- rabnikom — raziskovalcem in ljubiteljem, ki jih zani- ma naša preteklost. Omogočajo neposreden in neza- muden pogled v nekdanje življenje. Kako hitro lahko v tiskanem prepisu preberemo stoletja stara besedila! Branje zapisov v izvirni obhki bi pač zahtevalo od nas dosti več truda in časa za razvozlavanje bolj ali manj čitljivega in zapletenega rokopisa. Objava izvirnika v prepisu omogoča, da se lahko raziskovalec posveti predvsem vsebini zapisa in ni prisiljen deliti svojo po- 270 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i9 zornost med razbiranje besedila na eni in razumeva- : nje vsebine na drugi strani. To pa je seveda le ena od mnogih prednosti, ki jih dajejo raziskovalcem tovrst- ne objave. Tokratna novost s področja izdaj virov so izolski testamenti od zadnjega desetletja 14. do druge polo- vice 16. stoletja. Prepis dokumentov je pripravil Lui- gi Parentin, uvod in spremna pojasnila k dokumen- tom pa je sestavil Giovanni Russignan. Objavo se- stavljajo: uvodni del s ponazorili, osrednji del s prepi- si in tolmačenjem oporok ter zaključni del s kaza- loma. Uvodno besedilo na kratko pojasnjuje namen ob- jave, omenja poreklo (Izolski mestni arhiv) in mesto hrambe izvirnikov (Pokrajinski arhiv Koper), načela prepisa (zvest je izvirniku, vsebuje pa sodobno rabo ločil); opredeljuje objavljene testamente glede ohra- njenosti, pisave in jezika, glede sestavnih delov (invo- kacija, datum, navedba prič ipd.). Ponazorila se- stavljata dva risana zemljevida (prvi za področje izolske občine in drugi za ožji okoliš mesta Izole) ter dva posnetka izvirnih zapisov: zlasti prvi je dovolj ve- lik, da omogoča branje brez povečevalnega stekla. V osrednjem delu publikacije je predstavljenih 67 testamentov iz let 1391 do 1579; iz 14. stoletja je 1, iz 15. 14, večina — 52 testamentov — pa je iz 16. stolet- ja. Oporoke so naslovljene z velikimi črkami »TE- STAMENTO« in zaporedno številko od 1 do 67. Naslovu sledi vpis leta, dne v mesecu in kraja, kjer je nastal zapis, nato pa še omemba, za čigavo oporoko gre. Glavo zaključujeta navedba mesta hrambe in po- rekla zapisa ter označitev dokumenta. Glavni del predstavitve vsake oporoke je neskrajšan prepis izvir- nika. Temu sledijo odstavki s pojasnili k testamentu: uvaja jih ponovljen naslov z zaporedno številko testa- menta, zapisan v enakem tipu črk kot v glavi pred prepisom izvirnika. Nato so po enotnem obrazcu v italijanščini ponovljeni glavni podatki zapisa: datum, kraj, testator, notar, sodnik, vicedom, notar in priče. V posebnem odstavku so zapored našteta volila, želje glede verskih obredov in naročila o izvajalcih ter po- gojih oporoke. Sledi odstavek opomb — pojasnil k vsebini in videzu izvirnika ter nekaterih drugih pišče- vih razmišljanj. Zaključni del objave sestavljata sez- nam oseb in kazalo vsebine. Po naštetih sestavnih delih je videti, da je delo za- stavljeno dovolj široko in ambiciozno; natančnejše branje pa razkrije pri njem tudi nekaj pomanjkljivo- sti in površnosti: Uvod je razmeroma kratek; pojasnjuje le nekatera načela objave in formalne značilnosti izvirnikov, nji- hovo vsebino pa pušča ob strani. Uvod bi precej pri- dobil na svojo teži, če bi ga pisec razširil v obsežnejšo študijo. Vanj bi namreč lahko celotno in sistematično pritegnil vrsto splošnih pojasnil, ki jih je v opombah k posameznih testamentom raztreseno in nepregledno razporedil po vsem osrednjem delu knjige. V uvod bi sodila podrobnejša razčlenitev pisave in njenih po- sebnosti (npr. črke ? — v testamentu št. 10), ki jih pi- sec omenja v opombah k posameznim oporokam. Enako moremo ugotoviti glede jezika: testamente, kjer se pojavljajo narečne in druge zanimivosti, bi lahko skupaj predstavil v uvodu. Tudi pojasnila glede denarnih enot, kijih omenjajo oporoke, bi naš- la priročno mesto za uporabnika v uvodu (ali stvar- nem seznamu, ki pa ga delo nima). Tako pa je raz- merje denariča, solida in libre navedeno v eni od opomb k testamentu št. 1, o vrednosti groša ni besede nikjer, o dukatu pa enkrat (testament št. 32) in to na- pačno (gl. spodaj)! V uvodu (ali stvarnem seznamu) bi najbrž ne bilo pretežko pojasniti tudi merske eno- te: urno, medro in libro olja. Drugi del uvoda bi ce- lovito lahko zajel vrsto značilnosti iz življenja nek- danjih Izolanov, ki so omenjene razpršeno po opom- bah k raznim testamentom: o načinu, kako je prišlo do zapisov oporok, o nekaterih stalnih vohlih, o od- nosu do cerkve, o pokopališču in pokopavanju ipd. In ne nazadnje: prav uvod bi bil — ob seznamu oseb- nih in krajevnih imen (seznama s krajevnimi imeni pa to delo nima) — najprikladnejše mesto za skupen pri- kaz priimkov in toponimov, ki jih pisec opredeljuje in pojasnjuje na raznih mestih v številnih opombah k prepisom oporok. Pri osredrvem delu: prepisih in komentarju izvirni- kov, je zaradi preglednosti glava vsake oporoke pisa- na v štirih različnih tipih pisave. Posebej jasno je naz- načen naslov in s tem začetek vsake enote, ki jo pred- stavlja posamezen testament. Pač pa ponovitev nas- lova, ki sledi prepisu izvirnika, to enoto po nepotreb- nem razbija v dva dela in škoduje preglednosti. Ne- enotnost opažamo tudi glede tipa črk, v katerih so za- pisane beležke s hrbta izvirnikov (prim, testamenta št. 2 in št. 37). Tudi pri pojasnilih k oporokam avtor ni dosleden. Pri prvi polovici testamentov v posebnem odstavku navaja voUla in naročila glede izvajanja in pogojev oporoke. Take odstavke imajo testamenti št. 1 do 32 razen testamenta št. 8, ki ni bil dokončan, in testamenta št. 30. Testamenti št. 33 do 67 ta odstavek dosledno opuščajo. Pač pa imajo vse oporoke (od št. 1 do št. 67) poseben odstavek z opombami. Omenili smo že, da bi avtor lahko del teh opomb ustrezneje predstavil v uvodu ali seznamih. V opom- bah se je lotil tudi pojasnjevanja pomena nekaterih izrazov, kar bi verjetno bolj spadalo v stvarni seznam ali slovarček zanimivih besed (ki pa ju publikacija ni- ma). Več izrazov je pojasnjenih celo pomanjkljivo ali narobe. V testamentu št. 30 postavlja pisec pod vpra- šaj besedo »bradium« tu gre nedvomno za »brandi- um« oz. za vrsto tkanine. Prepis testamenta št. 32 vsebuje podatek, da ima dukat vrednost 6 1/4 libre; pisec pa iz tega v opombi izvaja, da je dukat vreden 6 liber in 4 (sic!) solide. Znano je, da šteje libra 20 soli- dov (kar ve tudi avtor sam — prim, testament št. 1); 1/4 libre (ali 1/4 od 20 soUdov) pa niso 4 ampak 5 so- lidov: vrednost dukata je bila torej 6 liber in 5 soli- dov. Napačno je piščevo mnenje pri testamentu št. 34, da gre pri izrazih »čase« in »caselle« za skrinje; iz- raz »časa« tu pomeni hišo, saj je testatorka v oporoki izrecno izjavila, da njeni potomci ne smejo vreči iz hi- še njene snahe Lucije, dokler ne bo ovdovela (»non KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 271: possano descasar dicta Lucia de casa fin che la vedovara«). V opombah k testamentu ut. 47 pojas- njuje avtor, da so »entemelle de oro« prevleke za bla- zine (prim, opombe k testamentu št. 11), ki so obšite z zlatimi nitmi. V prepisu tega testamenta pa se sploh ne pojavljajo »entemelle de oro«, ampak »anelletto de oro«, tj. zlati prstanček. Očitno gre tu za prvotni napačni prepis, na katerega se opomba nanaša; ko pa je prepisovalec ob preverjanju prepisa besedo popra- vil, je pozabil odstraniti opombo. Zgolj oblikovnega značaja je napaka pri pojasnilih k testamentu št. 61, ko je prva vrstica pri naštevanju prič oporoke zapisa- na dvakrat. Morda lahko ugotovimo še, da si je avtor marsikdaj preveč prizadeval, da bi prav vsak zapis opremil z ustreznim številom opomb; verjetno bi lah- ko fraze kot »/7 testamento non apporta altro di im- portante« (testament št. 55), »j/ documento non ci di- ce niente di eccezionale« (testament št. 58), »qui non C'e cosa interessante da segnalare« (testament št. 64) izpustil brez posebne škode za bralca. Od seznamskih pomagal ima pubhkacija samo sez- nam oseb. Sestavljen pa je preveč formalistično: loče- no namreč navaja vsa imena, ki se le za odtenek razh- kujejo med seboj. Številne osebe tako nastopajo v njem po večkrat (npr.: Grasi/de/ Pollo, Grasis /de/ Paolo, Grassi /de/ Polo). Tako pri tem seznamu v resnici ne gre za seznam oseb, ampak za seznam vseh inačic imen. Moti tudi to, da je vrsta oseb abecedno razporejena po kraju, od koder izvira (pod Bologna, Carhno, Mantua, Milano, Monfalcone, Pinguente, Pirano, Segna, SerravaUe, Tarvisio, Trieste, Umago, Ursaria, Valle, Verona, Vulcigrado itd.); osebe brez priimkov bi bilo pač treba razporediti po osebnih imenih. V osebnem seznamu pogrešamo navedbe o družbenem položaju oseb (kot npr. vzdevek »ser«), z redekimi izjemami (»podesta«, »plebano«) v njem ni- so omenjene službe in pokhci oseb, ki nastopajo v oporokah. Nedvomno bi bilo koristno v ta ali v pose- ben seznam vključiti še vsa krajevna imena, še bolj pa bi delo obogatil stvarni seznam z ev. slovarčkom. Ka- zalo vsebine je obsežno in navaja tudi strani posa- meznih oporok, kar nedvomno olajšuje iskanje po besedilu. Publikacija je dragocena zaradi zanimivega in bo- gatega gradiva, ki ga predstavlja, pa tudi zaradi pišče- vih prizadevanj za osvethtev objavljenih prepisov. Žal pa je v nekaterih pogledih nedomišljena in nekoli- ko površna. Darja MiheliS Bibliografia storica friulana (1895—1915). Coordina- mento Manlio Michelutti. Accademia di Scienze, Let- tere ed Arti di Udine, Udine 1987, 542 str. Prvo furlansko bibliografijo je sestavil Giuseppe Valentinelli in jo objavil v Benetkah leta 1861. Njego- vo delo je nadaljeval — vendar samo za zgodovinski del — Giuseppe Occioni-Bonaffons. Svojo Bibliogra- fia storica friulana je objavil trikrat (1883, 1887, 1899); bibliografsko in v obhki regestov je obdelal gradivo, ki se nanaša na furlansko zgodovino in je izšlo med leti 1861 in 1895. Bibliografijo Occioni-Bonaffonsa je izdala videm- ska akademija, ista ustanova je sedaj poskrbela za njeno prvo nadaljevanje, ki obsega seznam objav za dobo dvajsetih let (1895—1915), da bi bila bibliogra- fija lahko ažurna, je seveda potreba podati pregled za naslednjega tričetrt stoletja. Delo pri sestavi knjige, o kateri poročamo, je začelo leta 1984. Zastavljeno je bilo kolektivno in seveda opravljeno s sodobnimi ra- ziskovalnimi pripomočki (računalniki). Sestavljalci sedanje furlanske zgodovinske bibliografije so seveda dali tudi nekaj dodatkov k bibliografiji Valentinellija in Occioni-Bonaffonsa, a ker niso izčrpali celote gra- diva (zlasti lokalno časopisje), kjer tiče še prispevki za bibliografijo, ugotavljajo, da je v sedanji objavi ures- ničena šele prva faza celotnega načrta. Knjiga ima predvsem tri sestavne dele: pregled bi- bliografskih enot, kjer je naveden avtor (2473 enot); pregled enot brez navedbe avtorja (292 enot) in pred- metno kazalo. Bibliografija je stavljena po v Itahji uveljavljenih standardih. Ob vsaki bibUografski na- vedbi so navedeni še prav kratke notice o vsebini; po- pis Occioni-Bonaffonsa je pri tem bolj izčrpen. Če gre v sedanji knjigi furlanske historične bibliografije še za ne povsem neuresničeno namero, potem je še pričakovati, da bodo nadaljnji pregledi bolj izčrpni, tudi kar zadeva gradivo, ki je o furlanskih problemih nastajalo med Slovenci. Nobenega dvoma ne more biti, da je nadaljevanje Valentinellijeve in Occioni- -Bonaffonsove bibliografije nadvse potrebna pobu- da. Branko MarugiC Orietta Altieri, Societa e ambiente a Capriva del Friu- li tra Settecento e Ottocento. 1987, 84 str. Knjiga »Societa e ambiente a Capriva del Friuli tra Settecento e Ottocento« je drugo samostojno delo Oriette Altieri. Ta je izdala pregled »La comunita ebraica di Gorizia: caratteristiche demografiche, eco- nomiche e sociali (1778—1900)«. Razpravo o naselju Capriva del Friuh (ker leži tik ob slovenski etnični meji, ga Slovenci poznajo bodisi kot Kopriva, Kapri- vo ali pa Koprivno) je izdala hranilnica za območje Ločnika, Farre in Koprive (Lucinico, Farra, Capriva) v sodelovanju z goriškim inštitutom za družbeno in cerkveno zgodovino. Svojo pozornost avtorica namenja razmeram v 18. in 19. stoletju, pri čemer ji pomagajo vizitacijska po- : ročila goriškega nadškofa Attemsa (1759) in elaborati \ v zvezi z izdelavo terezijanskega in franciscejskega ; katastra. Avtorica sicer nakaže zgodovino naselja od ] najstarejših časov. Omeni, da se kraj prvič pojavi v I pisanih zgodovinskih virih leta 1224, ko je med priča- • 272 i kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 mi v darovnici gorišlcega grofa Majnharda nelci Majnhard iz Koprive (glej F. Kos, Gradivo... 5, št. 399). Verjetno je prav isti Majnhard priča v mirovni pogodbi med oglejsicim patriarhom in goriškim gro- fom leta 1202 (glej F. Kos, Gradivo... 5, št. 13). Za to Ustino avtorica ne ve, prav tako tudi ne za tisto iz leta 1206, v kateri ponovno nastopa kot priča »Mein- hardus de Coprivn« in za Ustino, ki je nastala med le- ti 1230 in 1232, kjer zopet srečamo Majnharda iz Ko- prive (de Copriwe) kot pričo (F. Kos, Gradivo... 5, št. 100, 532). Kopriva je danes povsem romansko naselje, vendar dolguje svoje ime bližnjim Slovencem. Če bi po pri- imkih iz 18. in 19. stoletja sklepaU o narodnostnem sestavu vaškega prebivalstva, potem ni nobenega dvoma, da je bilo v pretežni meri romansko, čeravno najdemo med prebivalci tudi take s slovenskimi pri- imki. Avtorica se srečuje tudi s tem problemom: po- večanju slovenske prisotnosti v kraju naj bi pripomo- gla predvsem emigracija iz bližnjih Brd v drugi polo- vici 19. stoletja; vendar je do preseljevanja prihajalo tudi pred tem časom. Očitno je, da je slovenska nase- litev v Koprivi in okoUci stara, gotovo še od naseUtve- nih (in kolonizacijskih časov po vdorih Madžarov) časov sem. Razprava O. Altierijeve je zanimiv prispevek o živ- ljenju furlanskega kraja v neposredni bližini roman- sko-slovanske narodnostne meje. Za razliko od neka- terih krajev v spodnjem Posočju je bila vselej del ozemlja, ki so ga imenovaU tudi »Friuli austriaco», to pomeni, da se je šele leta 1918 vključila v italijanski državni prostor. Tudi v Koprivi kot v sosednjih krajih avstrijske Furlanije je bilo močno razširjeno Faidutti- jevo furlansko katoliško gibanje; bilo je politični na- sprotnik Uberalnemu iredentizmu. Hranilnica v Ko- privi (1896) je nastala na Faiduttijevo pobudo. Tudi o tem poroča avtorica v svojem delu. Branko MaruSič . Silvio Domini, Staranzano. Storiš, societa e culture nell'ambiente del territorio Monfalconese. Il edizio- ne, Staranzano 1987, 373 str. Silvio Domini je učitelj v pokoju; izdal je pet pesni- ških zbirk (pesmi v bizjaškem dialektu), marljivo pa se posveča tudi krajevni zgodovini in je soavtor ob- sežnega frazeološkega slovarja dialekta »bisiac«, ki ga še danes govore na področju Tržiča (Monfalcone). Monografijo o naselju Staranzano (ime kraja pove- zujejo z latinskim imenom Terentius, omenjajo pa tudi njegov morebitni slovanski izvor), ki leži v spodnjem Posočju, v ravnini in na levem bregu Soče, ne daleč od slovenske etnične meje, je pisec prvič ob- javil leta 1978. Druga izdaja je dopolnjena. Staranzano, ki ga Slovenci poznajo tudi kot Šta- rancan (L. Čermelj; karta J. Medveda), se skupaj s pripadajočimi mu naselji Bistrigna (Bistrinja), Dob- bia (Dobija) in Villaraspa razmeroma pozno pojavi v pisanih zgodovinskih virih (1375). Bistrigna, za kate- ro ime meni jezikoslovec G. Frau, da je slovanskega izvora, pa se prvič omenja leta 1335. Slovanski izvor ima še kak toponim iz bližnje okolice Staranzana. V zgodovini kraja ni kakih izjemnih dogodb. Med leti 1420 in 1797 je spadal pod beneško repubUko, s kate- ro je imela habsburška monarhija prav v spodnjem Posočju zelo zapleteno ozemeljsko razmejitev. Po- tem je seveda prišel kraj pod Avstrijo, pod Napoleo- na in zopet pod Avstrijo. V drugi polovici 19. stoletja je kmečko naselje spreminjalo svojo socialno in gospodarsko podobo, izgubilo je za štirideset let svojo občino in se leta 1907 ponovno osamosvojilo. Staranzan je hudo prizadela tudi prva svetovna vojna in prav z njenim koncem (1918) se zgodovina kraja tudi zaključi. V dodatkih je pisec navedel več gradiva od leta 1918 do današnjih dni. Med drugim najdemo tudi obrazložitev pobra- tenja Staranzana z Renčami (obč. Nova Gorica). V Staranzanu je bilo močno razvito italijansko odpor- niško gibanje. Renče pa so bile eden izmed centrov NOB na Primorskem. Branko MaruSič Spazi della storia. Spazi della memoria. Il Quartiere dei Ferrovieri racconta... Vicenza 1988, 285 str. Ta zapis ni niti ocena niti poročilo, pač pa le opo- zorilo na knjižno izdajo, ki govori tudi o nekem seg- mentu naše preteklosti. Italijanska oblast je na Pri- morskem po letu 1918 načrtno razseljevala po ozem- : lju notranje Italije predvsem učitelje. Podobno pa je ravnala tudi z drugimi poklici, na primer železničarji. | Prav zato postane pregled zgodovine železničarske ! četrti v Vicenzi, na katerega opozarjamo, upošteva- i nja vreden pripomoček za spoznavanje problematike 1 slovenskih železničarjev v času fašistične Italije. O tem beremo v knjigi naslednje poštene besede: »Železničarjem, ki so prišli iz Benečije, so se v letih 1928—1929 pridružile mnoge železničarske družine, prišle so z Goriškega in iz Istre; zaradi fašistične poli- tike 'amalgama' so hoteli te nekdanje habsburške podložnike — na splošno so jih imenovali 'Slavi' in so bili v mnogih primerih že avstroogrski železničarji — pomešati s pravimi Italijani.« V knjigi najdemo vsaj petnajst takih železničarjev oziroma njihovih družin (Tavčar, Škrinjar, Kale, Rebec, Markovič, PavUn, Bratuž, Ribnikar, Vižin, Abram, Doljak, Podgornik, Švab...). Knjiga govori tudi o udeležbi vičentinskih železničarjev v drugi svetovni vojni in pri : tem posebno poudarja, da so bili štirje sinovi železni- i carja Bratuža iz Solkana jugoslovanski partizani; eden med njimi je padel kot borec Gradnikove briga- • de. i Knjiga o četrti vičentinskih železničarjev je kori- i sten napotek, kako pisati interdisciplinarno razpravo KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 273 i o delavskem naselju. Taka oblika zgodovinopisja si je pri Italijanih že utrla pot. Z njegovo problematiko se ukvarja uvodna študija Emilia Franzina, njen naslov je obenem naslov knjige. Branko Marugič Loški razgledi 34, Škofja Loka 1987, 322 str. Zasnova zbornika Loški razgledi se ni nič spreme- nila. 34. številka je s prvim članko Branka Berčiča z naslovom Snovanje in ustanovitev Muzejskega društ- va v Škofji Loki posvečena 50-letnici Muzejskega društva v Škofji Loki. Avtor nam pripoveduje o pri- pravah za ustanovitev društva. Skupina loških mešča- nov in profesorjev se je na pobudo občinskega vodst- va zbrala 1. 1936 in izvolila pripravljalni odbor. Obli- kovali so pravila, ki so jih poslah v obravnavo uprav- nemu odboru oddelka banske uprave v Ljubljani (1937). Ustanovni občni zbor je bil 23. julija 1937 v škofjeloški občinski posvetovalnici. Muzejsko društ- vo je imelo namen razširjati ideje o ohranjevanju kul- turne dediščine, za neposredni cilj pa si je zadalo na- logo — ustanoviti muzej v Škofji Loki. Muzejsko društvo Škofja Loka je bilo z ukazom predsedstva SFRJ 14. oktobra 1987 odlikovano z re- dom zaslug za narod s srebrnimi žarki za »posebne zasluge pri razvoju muzejske dejavnosti in za prispe- vek k širjenju prosvete in kukure«. Ta ukaz je tudi natisnjen na prvi strani zbornika. Emilij an Cevc nam v prvem sestavku v Razgledih z naslovom — Slika sv. Barbare iz loškega uršulinskega samostana opisuje zdaj izgubljeno(?) sliko svetnice, ki je bila še prezentirana na Zgodovinski razstavi slo- venskega slikarstva 1. 1922 na tedanji obrtni šoh. Na podlagi fotografije je delo pač težko ocenki — tako slogovno, kot tudi časovno. Vendar se slikar kvalitet- no vključuje v slogovno atmosfero našega ozemlja v drugi četrtini 17. stoletja. Umetnostnozgodovinski prispevek je tudi članek Sonje Žitko, v katerem nam avtorica v precej obsež- nem članku predstavlja življenje in delo slovenskega kiparja 19. stoletja — Frana Ksaverja Zajca. Delo se zaključuje s seznamom kiparjevih del. Franc Štukl nas je spet presenetil z zanimivostmi; v sestavku Sli- karja Rihard Jakopič in Ivan Grohar v Škofji Loki piše o življenju teh dveh umetnikov, o dnevih v Loki, ki so bili prežeti z delom in o nočeh, polnih pesmi. Anton Ramovš opisuje nekdanji majhen kamno- lom črnega kamna v globoki grapi severovzhodno od Crngroba. Članku je dal naslov Zgornjetriasni tuval- ski apnenci nad Crngrobom. Anton Polenec tokrat govori o pajkih iz Dolnjega konca Selške doline, pajčje vrste so nazorno prikazane z risbami. Naslednji zanimiv prispevek je pripravila Mojca Ferie. Zbrala je zgodovinske podatke o kovačih v Škofji Loki. V listinah sta omenjena prva kovača v Loki že leta 1263, kovaštvo pa je bilo razvito tudi v Železnikih. Avtorica nam predstavi kovače, pove kje vse so stale kovačnice, veliko izvemo tudi o delovnem prostoru, o opremi in orodju kovačev kot tudi o sa- mih izdelkih; življenje vajencev in pomočnikov ter delovni dan le-teh, vključno z mojstrom, je opisano v posebnem poglavju. Študija Mete Sterle, ki jo je naslovila Prehrana na Loškem, je obsežen prikaz prehranjevalnih navad lo- škega prebivalstva. Že freisinške arhivalije pokažejo razliko v prehrani med gosposko in tlačani. Podložni- ki so uživali enostavno hrano, gosposke mize pa so se šibile pod dobrotami. Avtorica podrobno opisuje dnevne obroke hrane (zajtrk, dopoldanska malica, kosilo, popoldanska malica, večerja), »ponudi« tudi kakšen recept, ki bi ga še danes z veseljem pripravih vsi, ki jim je kuharska umetnost pri srcu (zaliloški re- cept za pripravo salam, recept za domače pivo...). Hrana oziroma jedi so se razhkovale tudi po določe- nih dnevih. Ob praznikih se je jedlo drugače kot ob navadnih dnevih. Prehrana porodnice, otroka ali bol- nika je bila spet drugačna; praznični dnevi kot božič, velika noč, ostali cerkveni prazniki, pustni čas, godo- vi (ki so jih praznovali bolj kot rojstne dneve) so imeh kar določene jedi, ki jih je bilo treba ponuditi... Bistvene spremembe je prehrana doživela nekaj let po vojni. Zdaj stara jedila prilagajajo izbirčnejšemu okusu; da pa ne pridejo v pozabo pa poskrbe kuhar- ski tečaji in tudi kmečki aktivi žena z občasnimi raz- stavami. Še en obsežen članek pa je prispeval Milko Matiče- tov. Naslovil ga je po Po sledovih medveda s Križne gore. Stara pravljična snov se je prebijala skozi pro- stor in čas po dveh tirih — po posvetnem in po nabož- nem tiru. S tem prispevkom se zaključujejo Razgledi, ki tvorijo najobsežnejši del zbornika. Zapiski in spomini nam kot prvi članek prinašajo Ogled po Gorenskem — Poljanska dolina kot je v Novicah naslovil svoj potopis Jožef Levičnik. Marija Stanonik, ki je ta potopis izbrskala pozabi, je opisala tudi življenje in delo avtorja. Predsednika Muzejske- ga društva dr. Branka Berčiča je ob njegovem jubile- ju — šestdesetletnici predstavil France Planina. Albin Ighčar pa je opozoril še na enega jubilanta, na dr. Alojzija Finžgarja, profesorja pravne fakultete. O življenjski poti — žal prezgodaj končani — in o umetniškem ustvarjanju akademskega kiparja Tone- ta Logondra, je spregovoril Anton Pavlovec. Spomin na dr. Viktorja Volčjaka, slovenskega partizanskega zdravnika je obudil Franc Podnar. Alfonz Zajec pa se spominja dveh ustanovnih članov Muzejskega dru- štva v Žireh Janeza Sedeja in Toneta Naglica. Ivan Jan opisuje v razdelku NOB uničenje okupa- torjevega policijskega oddelka 12. dec. 1941 v Rovtu nad Škofjo Loko. Anton Peternel - Igor nas spomni na zadnjo veliko sovražnikovo ofenzivo leta 1945 na Loškem; Stane Pečar pa nadaljuje s prispevkom iz 33. št. LR o okupatorjevem uničevanju domačij. Sestavek v Leposlovju: Oj ta vojaški boben, je po- glavje iz povesti Janeza Dolenca, ki jo je posvetil pre- bivalcem rojstne vasi Četena ravan in ji je dal naslov Četenci. 274 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 Zadnji razdeleic so Poročila in gradivo. Janko Kandiž — dolgoletni učitelj na lesnoindustrijski šoli na Trati je ob 30-letnici šole prispeval kratek pregled delovanja šole. France Planina je opozoril na novo domoznansko knjigo Marije Stanonik: Promet na Žirovskem. Avtorica nas seznanja o oblikah prome-1 ta, o prometnih sredstvih v kmečkem gospodarstvu, o i avtomobilizmu na Žirovskem... Zbornik se končuje s člankom o poteku občnega zbora Muzejskega društ- va in s Prispevkom h kroniki škofjeloške občine, ki ga je pripravil Franc Podnar in je kazalo zanimivih dogodkov preteklega leta v občini. i Bogat zbornik — tako po vsebini člankov, kot tudi ; po slikovnem gradivu — nudi bralcem, ki ga vzamejo ; v roke, pogled na življenje in delo Škofje Loke, obči- ; ne, njenih prebivalcev nekoč in danes. I Barbara Skok Arhivski dokumenti iz zgodovine Novega mesta. Razstava dokumentov Zgodovinskega arhiva Ljub- ljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino. Novo me- sto. Novo mesto 1988, nepaginirano. Institucija z dolgim nazivom, ki se že 15 let trudi, da bi v večjem delu Dolenjske in v Beh krajini zaščiti- la in obvarovala del našega kulturnega bogastva, je v Novem mestu predstavila delček svojega gradiva. Ker so tovrstne razstave v Ljubljani nedvomno povečale zanimanje ljudi za arhive, je upati, da se bo kaj take- ga zgodilo tudi v deželi ob Krki in onkraj Gorjancev. Ker pa se Dolenjcev zaradi njihove prirojene nezaup- ljivosti nekatere stvari bolj težko »primejo«, so izdali tudi zelo zanimiv katalog kot trajni spomin, sporočilo in opozorilo. Ker so Novomeščani v preteklosti slabo skrbeli za svojo arhivsko dediščino, najstarejši »domač« doku- ment je šele iz 16. stoletja, so si za starejše obdobje pomagali s sposojenim gradivom. Gledano v celoti, gradiva o Novem mestu in Dolenjski namreč ni tako malo, le raztreseno je zelo (Ljubljana, Dunaj, fur- lanski arhivi). Le na tak način je organizatorjem uspelo, da so lahko zajeli skoraj 6(X)-letno obdobje. Izbor dokumentov nedvomno zasluži pohvalo. Po- sebno bi opozorili na tistega iz konca 18. stoletja, ki opisuje jezikovno kulturo (8), na pismo prosta Petra Urha, ki izredno plastično slika gospodarske, social- ne in higienske razmere sto let kasneje (20), prošnjo županstva iz leta 1909, da bi Rudolf ovo ponovno po- stalo Novo mesto, ker maše mesto imenovalo seje v slovenskem jeziku od pamtiveka Novo mesto«. (34), pravila društva Prosvete iz leta 1919, katere drugi predsednik je bil naš pokojni akad. prof. dr. Fran Zwitter (38), petletni plan 1947—1951 (50) in zadnji dokument, ki govori o začetkih Industrije motornih vozil (54). Ob pohvaU izboru je treba pohvaliti še čel- ne regeste oziroma uvode v posamezne dokumente, ki le-te postavijo v čas in prostor. Kot vse kaže, pa so avtorji pri izdelavi kataloga ne- koliko preveč hiteli. Drugače si ni mogoče razložiti hude napake pri datiranju trosilnih listkov (47), tudi govorjenje o ustanovni hstini v uvodu ni primerno, še zlasti ker pri regestu (1) te napake ni, pa še nekaj manjših napak bi lahko našteli. Pogrešamo, da ni vsaj z enim stavkom omenjeno povojno uničevanje dokumentov in knjig, ki jih danes še kako pogreša- mo. Kljub vsemu pa ne gre prezreti dobrega namena organizatorjev razstave oziroma delavcev arhiva. Predlagal bi, da bi podobno razstavo v naslednjih le- tih ponovili z gradivom, ki se hrani zunaj Novega me- sta. Dolenjske in Bele krajine. Potrebno je le malo organizacijskega talenta in dobre volje. Uspeh ne bi manjkal. Slane Granda Idrijski razgledi XXXIII, Idrija 1988, 155 str. Najnovejša številka revije Idrijski razgledi, ki jo iz- daja tamkajšnji Mestni muzej, ima izrazit vsebinski »skupni imenovalec«: predstavitev prizadevanj za ohranitev naravne in kulturne dediščine področja, ki ga pokriva. Uvodnemu razmišljanju sociologa mag. Emila Mi- lana Pintarja iz Republiškega komiteja za raziskoval- no dejavnost in tehnologijo o prihodnosti Slovenije ter Jugoslavije in o njunih razvojnih dilemah sledi obširen povzetek pogovora za okroglo mizo o izredno občutljivem vprašanju graditi ah ne graditi hidroelek- trarno Trebuša. Okroglo mizo so v sklopu svojih zelo odmevnih Muzejskih večerov (svojevrstne zelo domi- selne pobude, kako približati dejavnost te ustanove širšemu krogu zainteresiranih »uporabnikov«) 16. aprila 1987 organizirali Mestni muzej Idrija, Muzej- sko društvo Idrija in Koordinacijski odbor za varstvo okolja in zraka pri OK SZDL Idrija. Večera se je udeležila okrog 350 ljudi, več kot 20 pa jih je sodelo- valo v diskusiji, kar vse lepo priča o izredni občutlji- vosti vprašanja. Drugi sklop vprašanj varovanja na- ravne in kulturne dediščine je posvečen predstavitvi projekta krajinskega parka doline zgornje Idrijce, ki zajema take naravne in kulturne spomenike, kot so to Divje jezero, kanjon Idrijce v Kramaršci, antični li- mes, vodna črpalka »Kamst«, vodne pregrade »klavže« ter partizanska bolnišnica »Pavla«. O tem projektu, izdelanem že leta 1972, pišeta arhitekt Mi- lan Božič, direktor idrijskega Ateljeja za projektira- nje in akademski slikar Rafko Terpin iz osnovne šole Cerkno. Naslednje vprašanje iz tega področja, ki je temeljito obdelano pričujoči številki, je predstavitev cerkve Sv. Trojice v Idriji in njene obnove v obdobju 1981—1984. Njeno zgodovino, umetnostno-zgodo- vinski pomen in potek obnove predstavljajo idrijski dekan Stanko Medvešček, kobariški dekan Franc Rupnik, geolog ter strokovni vodja Raziskovalne enote pri Rudniku živega srebra Idrija, dipl. ing. arhi- tekture France Kvaternik, akademski slikar in restav- rator Rudi Pergar, samostojni kamnosek Andrej kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 275 Mravlje, kipar in restavrator Ivan Pavlinec, akadem- ski slikar Lojze Cemažar ter akademski slikar in re- stavrator Izidor Mole. Zgodovinar in kartograf Branko Korošec nam v svojem prvem delu svojega biografskega krokija predstavlja življenje in delo kameralnega komisarja rudnikov, gozdov in cest na Notranjskem Franca An- tona Steinberga, upravnika idrijskega rudnika in zna- nega avtorja opisa Cerkniškega jezera do njegovega prihoda v Idrijo. Narodni heroj in udeleženec špan- ske državljanske vojne Stane Bobnar objavlja spomi- ne na dr. Aleša Beblerja med državljansko vojno v Španiji, kustos idrijskega Mestnega muzeja Janez Kavčič pa predstavlja življenje in delo slikarja Ivana Seljaka-Copiča ob njegovi šestdesetletnici. Arheolog na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU Ivan Turk je prispeval zelo zanimivo rekonstrukcijo življenja jamskih medvedov in neandertalcev ter njihovih cesto zelo burnih »bližnjih srečanj«, študent geografije Igor Šebenik pa prispevek o megli in padavinah na Idrijskem. V literarnem »oddelku« objavlja svoje pesmi rezkalec v tovarni Kolektor Idrija Darko Kau- rič, krajšo prozo pa delavka v tovarni ETA Cerkno Ivanka Cadež. V rubriki, namenjeni ekološkim vprašanjem, piše Igor Šebenik o švicarski varianti problematike varst- va okolja, v rubriki Zapisi pa kustos-dokumentaUst idrijskega Mestnega muzeja Tomaž Pavšič o knjigi Janeza Kavčiča Prva slovenska realka, ravnatelj iste- ga muzeja Samo Bevk o fotografski zapuščini nek- danjega idrijskega rudniškega zdravnika dr. Milana Papeža kot novi pomembni pridobitvi idrijskega Mestnega muzeja, slavistka na Srednji šoh Jurija Ve- ge v Idriji Lidija Kleindienst o XI. občinskem pevski reviji Naša pesem 1988, objavljen pa je tudi slavnost- ni govor predsednice skupščine občine Idrija Ivice Kavčič ob otvoritvi spominske sobe dr. Aleša Bebler- ja v idrijskem Mestnem muzeju 27. aprila 1988. V ru- briki Raziskave piše geolog pri Raziskovalni enoti pri Rudniku živega srebra Idrija Jože Janež o vprašanju, kje najti dovolj pitne vode za Ravne pri Cerknem, dipl. ing. elektrotehnike in raziskovalec pri isti enoti Vojko Boškovič pa predstavlja delo odbora za pospe- ševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti pri občinski raziskovalni skupnosti Idrija v zadnjih dveh letih. Članke v pomin dr. Joži Vilfanu, učitelju ter sli- karju Albinu Vončini ter muzejskemu delavcu Srečku Logarju so napisah Ana Štucin, Janez Kavčič in Tomaž Pavšič. Najnovejšo številko Idrijskih razgle- dov so hkovno opremih z deli slavij enea Ivana Se- ljaka-Copiča. Tudi najnovejša številka idrijskih razgledov nam s svojimi tehtnimi prispevki odkriva pisano zbirko naj- različnejših vprašanj, povezanih s tem zanimivim de- lom naše domovine ter zlasti z njegovim cesto ogrože- nimi naravnimi in kulturnimi znamenhostmi. Vredno poudarka je tudi dejstvo, da je velik del prispevkov delo avtorjev iz Idrije ter okoUce. Andrej Vovko Žirovski občasnik 14, Ziri 1988, 203 str. Žirovski občasnik je ena od tistih naših krajevnih revij, ki po svoji svežini in domiselnosti pristopa ter aktualnosti in tehtnosti prispevkov pomenijo dobro- došlo osvežitev med publikacijami svoje vrste. Pozor- nosti vredno je tudi dejstvo, da uspe uredništvu na- polniti številke pretežno s prispevki avtorjev, ki živi- jo, so bili rojeni, ali pa njihov rod izvira iz Žirov ter bUžnje okolice in to ne na »osnovnošolski«, pač pa povsem na »univerzitetni« ravni. O tem lepo pričajo tudi avtorji v najnovejši, štirinajsti številki revije, ki je pretežno tematska in posvečena sedemdesetletnici nastanka jugoslovanske države. Tej temi je posvečen že uvod glavnega urednika občasnika, v katerem med drugim primerja stališča do jugoslovanskega vpra- šanja, kot so jih izoblikovali nekateri vidni predstav- niki našega preteklega kuhurnega, političnega in znanstvenega življenja. Med navedenimi posebej na- glasa izjavo dr. Ivana Tavčarja iz leta 1882, ko le-ta zatrjuje, da Slovenci ne bi imeli nič proti temu, da se ne bi več govorilo o dveh narodih, slovenskem in hrvaškem, ampak samo o »narodu hrvatskem« ter prizadevanja znanega slovenskega teologa dr. Aleša Ušeničnika za jugoslovansko državo tik pred razpa- dom Avstro-Ogrske. Na oba zgoraj omenjena moža se nanaša tudi ru- brika (Jugo)slovenskih razgledov, v kateri je objav- ljena fotokopija članka dr. Tavčarja Slovenci v Za- grebu iz Slovenskega naroda iz leta 1882 ter prvi slo- venski prevod spisa dr. Ušeničnika Um die Jugosla- vien. Eine Apologie (Za Jugoslavijo. Apologija) iz zadnjega leta Avstro-Ogrske, ki ga končuje s trditvi- jo, da more biti usoda slovenskega naroda samo »Ju- goslavija ali smrt«. Dr. Ušeničnikov tekst sta preved- la v slovenščino Marjana in Zvone Škofič, prevodu pa je dodano tudi pet ocen te publikacije spisa iz ne- katerih takratnih slovenskih in drugih časopisov. V tej rubriki je objavljen tudi tekst Majniške deklaraci- je ter fotokopije izjav in podpisov zanjo iz Ziri. Tudi v rubriki Ob 70-letnici Jugoslavije sta prva dva prispevka posvečena dejavnosti dr. Ušeničnika. Najprej je objavljen odlomek o slovenskem narod- nostnem vprašanju in nastanku Jugoslavije iz knjige teologa ter asistenta na teološki fakuketi Urbanian- ske papeške univerze v Rimu dr. Jožka Pirca Aleš Ušeničnik in znamenja časov s podnaslovom Katoli- ško gibanje na Slovenskem od konca 19. do srede 20. stoletja, ki je izšla v Ljubljani leta 1986, nato pa o stališčih dr. Ušeničnika v omenjeni Apologiji jugoslo- vanske države razmišljajo profesor filozofije in socio- logije ter namestnik predsednika Republiškega komi- teja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo SRS mag. Emil Milan Pintar, sociolog in asistent na FSPN mag. Pavle Gantar, sociologinja in znanstvena svetni- ca v Raziskovalnem centru FSPN mag. Spomenka Hribar in diplomirani pravnik ter pisatelj Vladimir Kavčič. Pravnik in redni profesor ljubljanske Pravne fakukete dr. Ivan Kristan v svojem prispevku raz- pravlja o sedemdesetletnici Jugoslavije kot primerni 276 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 19 priložnosti za razpravo o samoodločbi jugoslovan- skih narodov, psihologinja ter docentka na FSPN dr. Mirjana Nastran-UIe, o »slovenskem sindromu«, ekonomist in podpredsednik republiške konfrence SZDL mag. Viktor Žakelj pa razmišlja o dilemah Avstro-Ogrske pred sedemdesetimi leti in sedanjih ju- goslovanskih. V rubriki Iz sveta pod Blegošem sta objavljena fo- toponatisa razprav dr. Pavleta Blaznika Kolonizacija Poljanske doline iz leta 1938 ter dr. Svetozarja Ilešiča Škofjeloško hribovje — Geografski opis Poljanske in , Selške doline iz istega leta. V rubriki Odmevi dr. An-1 gelos Baš podpira pobudo mag. Marije Stanonik za \ ustanovitev žirovske muzejske zbirke obutve na Slo-1 venskem, Branko Mlinar in Ina Ferbežar pa ocenjuje- j ta knjigo mag. Stanonikove Promet na Žirovskem — j etnološki vidik. Precej prostora je posvečenega tudi »pojavu Žirovski občasnik«, predvsem odmevom nanj v sredstvih javnega obveščanja. Kot vidimo, je dobršen del prispevkov v najnovejši številki Žirovskega občasnika ponatis že objavljenih prispevkov. Taka uredniška politika ima seveda svoje dobre in slabe plati. Po eni strani tako približa drago- cene, manj dostopne prispevke širšemu krogu bral- cev, toliko bolj, če gre kot pri dr. Ušeničnikovem de- lu za prvi prevod v slovenščino, po drugi strani pa se tako seveda zmanjša delež novih, izvirnih prispevkov iz širokega in kvalitetnega kroga so delavcev, ki si jih je občasnik že pridobil. Po vsej verjetnosti kaka tovrstna številka ponatisov bolj koristi kot škodi, vendar pa to najbrž ne bi smela postati prevladujoča uredniška politika. Andrej Vovko | Časopis za zgodovino in narodopisje, 59, n.v. 24, št 1, Maribor 1988, 164 str. Kljub težkemu finančnemu položaju je z denarno pomočjo Raziskovalne skupnosti Slovenije, Kuhurne skupnosti Slovenije, Raziskovalne skupnosti Maribor in Kulturne skupnosti Maribor ugledal luč sveta prvi zvezek Časopisa za zgodovino in narodopisje za leto 1988, letnik 59, nova vrsta 24. Vsebinska zasnova in . tehnična oprema tega zvezka je tradicionalna, pri- spevki pa so razdeljeni na tri zaokrožene enote. V prvo in po številu strani najobsežnejšo spadajo raz- prave, sledi kronika in na koncu ocene novih publika- cij. V prvem zvezku Časopisa za zgodovino in narodo- pisje za leto 1988 je na 142 straneh objavljenih 9 raz- prav. Vsaka razprava ima povzetek v angleškem ozi- roma nemškem jeziku, ter izvleček do deset vrstic v slovenskem in angleškem jeziku. Tematsko ta zvezek ni zaokrožena enota, vendar pa lahko rečemo, da je posvečen dvema osebnostima. Prva je prekmurski ro- jak Avgust Pavel, druga pa Andrej Perlach. Kratek pregled vsebin prispevkov pa naj služi kot osnovna informacija o pestrosti vsebin tega zvezka. j Dr. Štefan Barbaric literarni zgodovinar in ravna- i telj Slovanske knjižnice iz Ljubljane v razpravi z nas- i lovom Avgust Pavel in slovensko ljudsko izročilo i (posebej v zvezi z mitom Kralja Matjaža) — Ob sto- letnici rojstva A. Pavla ugotavlja, da je Avgust Pavel (rojen je bil leta 1886 v Cankovi, umrl v Szombathe- lyu 1946) posvetil veliko svojega truda posredovanju slovenskega ljudskega izročila pri Madžarih. Tako v i njegovem delu zavzema mit o Kralju Matjažu osred- j njo vlogo in pomeni v nekem smislu simbol sloven- | sko-madžarskega kulturnega zbliževanja in sodelo- 1 vanja. Zaslužni profesor dr. Vanek Šiftar pa po : uvodni predstavitvi Pavlovega življenjepisa v razpra- \ vi Ob stoletnici dr. Avgusta Pavla (Agoston Pavel) 1886 — 1986 našteva prireditve, ki so se zvrstile na Madžarskem in tudi v Sloveniji, kritično ocenjuje nji- hovo vsebino in odmevnost, opozarja na pomanjklji- vosti ter nakazuje naloge, ki še čakajo raziskovalce \ Pavlovega življenja. V času od leta 1868 do 1872 je v ] Mariboru izhajal Slovenski narod — glasilo mlados- \ lovencev. Ravno to obdobje štirih let izhajanja ime- novano mariborsko nam skuša približati Jaro Dolar upokojeni ravnatelj Narodne in univerzitetne knjiž- nice iz Ljubljane v prispevku Rojstvo časnika. Ob 120. letnici Slovenskega naroda. j V razpravi Ob novih odkritjih srednjeveških fresk v j mestni župnijski cerkvi Sv. Jurija v Ptuju s podnaslo- j vom Preliminarna opažanja in ugotovitve daje dr. Ja- j nez Höfler z ljubljanske Filozofske fakultete začasno j poročilo o najdbah med obsežno restavracijo notra- ! njščine cerkve, ki jo je izpeljal Zavod za varstvo na- i ravne in kulturne dediščine v Mariboru s sodelova- njem restavratorja akad. slikarja Viktorja Gojkovi- ča. Na žalost do sedaj še ni bilo raziskano arhivsko gradivo, če le-to sploh obstaja, da bi bile s pisnimi viri dokazane hipoteze umetnostnih zgodovinarjev o preurejanju in poslikavi notranjščine omenjene cerk- { ve. Dr. Manica Špendal s Pedagoške fakultete Mari- j bor v prispevku Maribor — prizorišče dogajanja v j pogrešani operi La sorella di Mark' (Markova sestra) j italijanskega skladatelja Giacoma Setacciolija poro- ča, da je italijanski libretist Enrico Golisciani izbral Maribor oziroma njegovo okolico za prizorišče doga- janj v operi La sorella di Mark. Znano je, da je s tem izpolnil željo slavne pevke Gemme Bellincioni-Stagno ; (1864—1950), ki je tudi nastopila v glavni vlogi krstne I predstave 6. maja 1896 v Teatro Constanzi v Rimu. Ohranil se je le libreto, zato ni mogoče povedati nič določenega o glasbenem delu opere. Dokončen odgo- vor na vprašanje zakaj je ravno Maribor izbran za prizorišče omenjene opere bi verjetno našli v avtobio- grafskem delu Io e il palcoscenico (Jaz in gledališki oder) zgoraj omenjene pevke, vendar se tudi to delo ni ohranilo. Andrej Perlach in njegov prispevek k razvoju merjenja časa je naslov razprave dr. Frideri- ; ka Pušnika iz Maribora. Po prikazu življenja in dela ¦ profesorja matematike in medicine, zdravnika, pesni- j ka in dobrotnika študentov s slovenskega Štajerske-1 ga, dekana dunajske medicinske fakultete, rektorja dunajske univerze doktorja znanosti in medicine An- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 2771 dreja Perlacha (rojen v Svečini nad Mariborom leta 1490, umrl na Dunaju 1551 leta) opozarja avtor na to, da je Andrej Perlach s pravilnim ugotavljanjem inkubacijske dobe mogel že preventivno ukrepati v boju proti kugi, ko je le-ta razhajala na Dunaju. Dr. Jože Koropec s Pedagoške fakukete Maribor v razpravi Svečinski svet do leta 1600 razgrne pred bral- ce rezultate svojih raziskovanj za območje zahodno od Šentilja v Slovenskih goricah. Ugotavlja, da se je že v drugi polovici 12. stoletja obhkovala župnija Svečina, ki je bila inkorporirana samostanu Admon- tu, svečinsko zemljiško gospostvo pa je bilo dodelje- no samostanu Seckau. Iz istega stoletja imamo tudi podatke o vinogradništvu, ki je pozneje preraslo v glavno gospodarsko panogo. Velikega pomena za prebivalstvo je bila še živinoreja. Avtor ugotavlja, da je bila družba v začetku 16. stoletja na tem območju že zelo razslojena. Iz svečinskega okolja je izšel tudi znameniti Andrej Perlach. Dr. Jože Mlinaric, arhivs- ki svetovalec v Pokrajinskem arhivu Maribor in redni profesor na Pedagoški fakulteti v Mariboru, obravna- va na podlagi arhivskih virov v razpravi Posest cister- cijanske opatije Rein na slovenskem Štajerskem zgo- dovino vinogradniške posesti tega samostana od prve pridobkve posesti v letu 1276 do okoh 16(X). Opatija Rein je imela vinograde v okolici Maribora, Ljutome- ra in Gornje Radgone. Oris 12 najpomembnejših gradbenih objektov v Mariboru I je naslov razprave umetnostnega zgodovinarja Jožeta Curka iz Ljublja- ne. V tej razpravi so predstavljeni objekti: mestni grad, stolna cerkev, minoritski samostan, jezuitski kolegij, žički dvor in mestno obzidje. Drugih 6 po- membnih objektov pričakujemo v eni izmed nasled- njih številk Časopisa za zgodovino in narodopisje. Vsi ti objekti so že bih predmet njegovih razprav, vendar je pri večini od njih odkril nove podatke in s tem tudi nove poglede na njihov gradbeni razvoj. Slednje velja posebno za mestni grad, stolno cerkev in mestno obzidje. Medsebojni odnos teh treh objek- tov in obstoj že davno izginuhh kasarne, proviantne hiše in orožarne pa dokazuje, da je imel Maribor vel- javo kot utrdba vse do leta 1782. Dr. Edvard Glaser iz Maribora je v zapisu Primarij dr. Eman Pertl 1907—1987 na kratko predstavil živ- ljenjepis in znanstven opus medikohistorika, zdravni- ka specialista dermatovenerologa dr. Emana Pertla. Dr. Sergej Vrišer ocenjuje najnovejšo knjigo dr. Angelosa Basa z naslovom Oblačilna kultura na Slo- venskem v Prešernovem času, ki je izšla pri Državni založbi Slovenije leta 1987; mag. Marjan Žnidarič pa knjigo dr. Matjaža Klemenčiča z naslovom/ImemA^/ Slovenci in NOB v Jugoslaviji, ki je izšla pri Založbi Obzorja Maribor leta 1987. Jože Curk pa nam je pripravil kar štiri ocene in predstavitve publikacij in to Prizadevanja sekovskih škofov M. Brennerja in J. Eberleina... za versko prenovo na Štajerskem v luči protokolov 1585—1614 in vizitacijskih zapisnikov iz 1606, 1608 in 1617—19. izpod peresa dr. Jožeta Mlinarica. Publikacija je izšla v zbirki Acta ecclesiastica Sloveniae 5 leta 1983. Dalje je ocenil pubhkacijo Župnije na slovenskem Štajers- j kem v vizitacijskih zapisnikih arhidiakonata med Mu- \ ro in Dravo 1656—1774 avtorja dr. Jožeta Mlinarica, j Tudi ta publikacija je izšla v zbirki Acta ecclesiastica j Sloveniae 9, leta 1987. Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem in Slovenskem Štajerskem s konca 16. \ stoletja je naslov tretje publikacije katero ocenjuje i Jože Curk. Avtor te publikacije, ki je izšla v zbirki i Viri za zgodovino Slovencev 6 leta 1982 je dr. Janez j Höfler. Četrta ocenjena publikacija pa nosi naslov i Kulturni zakladi ptujskega in ormoškega območja, ki j je izšla 1987 leta. Pričujoči zvezek Časopisa za zgodovino in narodo- : pisje pomeni pomemben prispevek k spoznavanju . zgodovine slovenskega naroda s posebnim ozirom na ', področje severovzhodne Slovenije in ravno s tega sta- lišča si je želeti, da bi kljub vsem težavam pubhkacija i vendarie koliko se bi dalo tudi v naprej redno izba- i j ala. I Miroslav Novak j Kronika Prekmurja, Glasilo Zgodovinskega društva za Pomurje, letnik L, št. L, Murska Sobota 1988, 36 str. Skromna obhka razodeva, da je prva številka glasi- la pomurskega zgodovinskega društva nastala kot poskus, ki naj bi utrl pot nastanku pomurske zgodo- vinske ah kompleksnejše družboslovne revije. V letih, ki so pretekla od izhajanja revije Svet ob Muri je bilo že nekaj podobnih poskusov, ki pa niso pustili po- membnejših sledov. Sedaj so poskusih tudi zgodovi- narji in na šestintridesetih straneh tipkopisa pripravih Kroniko Pomurja. Prvi med prispevki je prispevek Ivana Rihtariča o Atilovem gradu v Kocjanu, srednjeveškem stolpu okoli katerega se je spletla zanimiva ljudska legenda, ki jo poskuša avtor opredeliti z zgodovinskimi dejst- vi. Sledi mu prispevek Matija Žižka o fevdalcih in kmetih gračke fevdalne posesti. Avtor, ki se že vrsto let ukvarja z zgodovino Grada na Goričkem ali nek- danje Gornje Lendave, nam poskuša v strnjeni obhki predstaviti življenje pri Gradu v času, ko je bil pretež- ni del Prekmurja pod upravo njegovih fevdalnih go- spodov. Jože Bence piše o Turnišču kot srednjeve- škem mestu od prve omembe kraja leta 1265 do kon- ca 17. stoletja. Podrobneje je nakazan razvoj turni- ške pražupnije ter imen Turnišče in Črnec, prvotno dveh krajev, ki sta se zhla v enega. Vpade Krucov na slovensko Štajersko je v svojem prispevku opisala Marija Rihtarič. Med kronološko razvrščenimi prispevki je še en prispevek Ivana Rihta- riča, ki nosi naslov: Trije drobci iz bogatega deklara- cijskega gibanja na slovenskem Štajerskem. Ivo Greš- nik predstavlja delovanje Mirka Bagarja-Jana prvega prekmurskega sekretarja SKOJ od njegove vključkve v revolucionarno delavsko gibanje leta 1938 do smrti, kot sovjetskega obveščevalca v Budimpešti, leta 1945. 278 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 Metka Fujs v svojem prispevku v obnovi podeželja in Zakonu o agrarni reformi in kolonizaciji v strnjeni obliki podaja zakonske osnove za ustvarjanje fonda državne zemljiške lastnine in agrarne reforme v Ju- goslaviji po drugi svetovni vojni. Upamo, da bo prva številka Kronike Pomurja do- čakala tudi svoje nadaljevanje in tako nadomestila vrzel, ki jo v slovenskem zgodovinopisju predstavlja pomurska, še bolj pa prekmurska zgodovina. Metka Fujs NAVODILO SODELAVCEM V želji po enotnejši podobi člankov v Kroniki ter v pomoč novim sodelavcem, je uredništvo pripravilo tole navodilo. 1. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovi- no objavlja krajše izvirne prispevke s področja krajevne zgodovine, pa tudi poročila in ocene tovrstnih posvetovanj, razstav in pubhkacij. 2. Uredništvo ima pravico tekste jezikovno lektori- rati. 3. Prispevke v obsegu največ do ene avtorske pole (t.j. do 16 strani tipkopisa) pošljite na naslov uredništva natipkane samo na eni strani. Število vrstic naj ne preseže običajnih trideset (30), na le- vi strani pa pustite 3 do 4 cm širok rob. 4. Takemu čistopisu priložite tudi povzetek in si- nopsis. Povzetek naj predstavi glavne rezukate prispevka (v obsegu do strani in pol oziroma 50 vrstic tipkopisa), sinopsis pa naj vsebuje kratek opis prispevka z opozorilom na vire (do 15 tipka- nih vrstic) ter podatke o avtorju v zaporedju ka- kor so v Kroniki v navadi. Uredništvo bo oskrbe- lo prevod sinopsisa v angleščino in prevod pov- zetka v tuj jezik, ki bo zaradi obravnavane tema- tike najprimernejši; lahko pa za prevode poskrbi tudi avtor. Primer sinopsisa (ostale podatke vpiše uredni- štvo): Mlinaric Jože, dr., arhivski svetovalec. Pokrajinski arhiv Maribor, 62000 Maribor, Glavni trg 7, YU Posest cistercijanskega samostana Rein na Dolenj- skem 1275—1693 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovi- no, št. , 198 , str. , cit. lit. 117 Avtor članka obravnava na osnovi arhivskih virov, ki jih hrani opatija Rein pri Gradcu zgodovino posesti tega samostana na Dolenjskem od prve pridobitve v le- tu 1275 pa do leta 1693, ko je ta prišal v last stiškega sa- mostana. 5. Razdelitev prispevka naj bo logična in pregledna. Tiskarski znaki za poudarke naj bodo enotni in sicer: podčrtano za razprto in valg^itojgodčr- tano za ležeče (kurzivno). Kurzivo navadno upo- rabljamo tudi za citate in objave (delov) virov. 6. Slikovno gradivo (3—4 fotografije na prispevek) priložite posebej in na hrbtni strani označite za- poredno številko legende. Legenda (podnapisi) slikovnega gradiva z navedbo nahajališča vira naj bo priložena na posebnem listu. 7. Vse opombe morajo biti pisane enotno. Ko delo prvič citiramo navedemo ime (ali vsaj začetnico) in priimek avtorja, naslov navedenega dela — če gre za članek še revijo ali zbornik — kraj in leto izida ter stran(i). Milko Kos, Zgodovina Slovencev od naselitve do refor- macije, Ljubljane 1933 Miroslav Pahor, Fevdalna posest na piranskem ozem- lju do konca 13. stoletja, v: Kronika 29, št. 1, Ljublja- na 1981, str. 1—8. 8. Pri nadaljnjih navedbah napišemo samo avtorja, kratici n.d. (navedeno delo) in strani. J. Šorn, n.d., str. 94—97 9. Pri citiranju arhivskih virov navedemo najprej arhiv, nato ime fonda ali zbirke in signaturo (oz. številko fascikla, škatle ah arhivske enote). Temu lahko sledi še opis ali pripomba. Če navajamo isti arhiv oziroma fond večkrat, navadno uporablja- mo kratico, ki jo navedemo prvič v oklepaju, če tega nismo štorih že na začetku opomb. Arhiv SR Slovenije (AS), Zbornica za trgovino, obrt in industrijo (TOI), fascikel (fase.) 309/2 Č—E, Popisni listi industrije; Zgodovinski arhiv v Celju (ZAC), Mestna občina Ce- lje, fase. 18, Predsedstveni spisi za leto 1885, prošnja Agnese Tellian z dne 21. 10. 1985.— 10. Posamezna dela ali navedbe virov v isti opombi ločimo s podpičjem, opombo pa zaključimo s pi- ko in vezajem. M. Smole, Graščine nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 171; M. Kos, n.d., str. 182.— 11. Na kratice v tekstu moramo opozoriti na začetku prispevka ali pa v prvi opombi. Pri kraticah upo- števamo določila Slovenskega biografskega leksi- kona. 12. Pri poročilih oz. ocenah novih publikacij navede- mo v naslovu avtorja publikacije, naslov (tudi podnaslov), kraj in leto izida ter obseg. L'uomo e la vite. Človek in trta, Trieste — Trst 1987, 196 str. 13. Ob koncu teksta naj avtor napiše svoj polni na- slov, telefonsko številko in številko žiro računa. 14. Prvi korekturni odtis prispevkov iz rubrik »Član- ki in razprave« in »Zapiski in gradivo« navadno uredništvo posreduje avtorjem, ki so dolžni po opravljenih popravkih v treh (3) dneh vrniti tekst in korekturni odtis uredništva. Tekst popravlja- mo s pomočjo korekturnih znamenj, kijih najde- mo npr. na koncu Slovenskega pravopisa, Ljub- ljana 1962. Širjenje obsega teksta ob korekturah ni dopustno. Druge korekture opravimo v ured- ništvu. 15. Avtorje prosimo, da navedena navodila vedno in natančno upoštevajo. UDK 623.4(494.12 Ljubljana)"I5" Simoniti Vasl