List 30. Tečaj XLI ke i Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Ig ubij ani 25. julija 1883. Obseg: Odlikovanje živinorejcev kranjskih pri deželni kmetijski razstavi ob času Mlekarske zadeve. (Dalje.) Dve ustanovi za vrtnarsko šolo „Elisabethinum" v Modlingu svečanosti 6001etnice 1883. (Konec.) vati. skem Meso obvarovati, da Podoba (povest). K pridi, dopisi Surovo maslo dolgo frišno ohraniti Novičar. Mravlj pokonče- Potovanje cesarjevo po Kranj- Odlikovanje živinorejcev kranjskih pri deželni kmetijski razstavi ob easu svečanosti 6001etnice 1883 (Dalje in konec.) Darila za telice. 13 darilo za telico gospodarju Janezu Jerasu . darilo za telico gospodarju L. Kavčiču v Medvodah v gotovini 40 gold. (27*6 enot); darilo za telico gospodu Francu Krisperju, trgovcu v Kranji, v gotovini 40 gold. (27 enot); darilo za telico gospodu Francu Kumarju, župniku v Mošnjah, v gotovini 40 gold. (26'2 enot); 4. darilo za telico gospodarju Jos. Verbiču v Bistri v gotovini 30 gold. (25*2 enot); darilo za telico gospodarju Janezu Kuraltu v Domžalah v gotovini 30 gold. (24*8 enot); darilo za telico gospodu vitezu Gutmanns- V Gornji Šiški v gotovini 25 gold. (22*6 enot) Gor na 14v darilo za telico gospodu Adolfu Galletu v Šiški v gotovini 25 gold. (22*6 enot); . darilo za telico gospej Josipini Terpinčevi užinah v gotovini 25 gold. (22*4 enot); 16. darilo za telico gospodu Janezu Koslerju v Ljubljani uže obdarovanému, tedaj diplomo 17. darilo za telico gospodarju Matiju Hodniku na Vrhniki v gotovini 25 gold. (22*2 enot 18. darilo za telico gospodu baronu v Smledniku v gotovini 25 gold azzariniju 19 darilo za telico gospodarju Antonu Bur thalu v Dvoru pri Račjem, kateri se odpové darilu v garju v Hrašah v gotovini 25 gold. (20 enot) gotovini, dobi diplomo (24*6 enot); 20. darilo za telico gospodarju darilo za telico gosp. baronu Lichtenbergu Tacnju v gotovini 25 gold. (20 enot) alenšeku v na Jablah, kateri se odpové darilu v gotovini, dobi di plomo (24*4 enot); 21 darilo za telico gospodarju Janezu Koše darilo za telico gospodarju Tomažu Hafnerju v Škofji Loki v gotovini 30 gold. (24*2 enot); darilo za telico gospodu Janezu Koslerju nmiju v Kosezah v gotovini 25 gold. (20 enot) 22 d^a r i I o za telico gospodarju Jakobu Babniku v Gornji Šiški v gotovini 25 gold. (20 enot) 23 darilo za telico gospodu Karolu Ahačiču v Ljubljani v gotovini 25 gold., katerim se pa odpové na Lesičjem v gotovini 25 gold. (20 enot) v prid svojih živinskih hlapcev v spodbudo (23.8 enot) ; 10. darilo za telico gospodu baronu Lichtenbergu na Jablah, kateri se odpové darilu v gotovini, dobi diplomo (23*6 enot); 11. darilo za telico gospodom bratom Tschin-kelnovim v Ljubljani v gotovini 25 gold. (23*4 enot); 12. darilo za telico gospodinji Marijani Ber-licevi v Smledniku v gotovini 25 gold. (22*6 enot); 24 darilo za telico gospodarju Janezu Boršt niku v Duljah v gotovini 25 gold. (20 enot) Konečno priznali so gospodje presojevalci iz pri vatnih doneskov še darila po 25 gold. , za bikevgospodu Ivanu Urbančiču s Turna V. Pelikanu s Crnelega in Janezu Adamiču s Spod 5 njega Polata za t( gospodarju Jakobu Finku z Velike Račine in Petru Sircu s Tupalič Razglas c. k. ministerstva za poljedelstvo. Dve ustanovi za vrtnarsko šolo „Elisabethinum" HÉ|'; v Modlingu Prošnje vložiti so do 31. dne avgusta 1883. leta pri vodstvu poljedelske šole „Francisco-Josefinum" v Mod- pri- dokaza dobro dovršene lingu. Za sprejem v vrtnarsko šolo je treba: volitve starišev ali varuhov ljudske šole; razpisuje c. kr. poljedelsko ministerstvo za šolska leta krepkega telesa. 1883/4. in 1884/5., vsaka znaša na leto 2o0 gold. starosti najmanj 15 let in primerno Zeló želeti je dokaz, da je prosilec vajen vrtnarskih del. 236 Mlekarske zadeve. (Dalje.) Občni zbor. 19. delež voliti Ud tudi postane, kdor kupi vendar mora odbor od druzega društveni > oziroma občni zbor 9 to do 13. udom Občni zbor ima sklicati predsednik. Vsaj tistim , ki to izrecno zahtevajo, se morajo povabila pismeno razpošiljati, in to vsaj dva dni pred zborom točkami vred, o katerih se bo razgovarjalo in sklepalo (Dalje prihodnjič.) Gospodarske izkušnje. (dnevni ed) Praviloma se skliče občni zbor prej, ko se začne delovanje z mlekom, in zopet, kedar se to konča. Mravljišča pokončevati. Po travnikih način mravljišča prvem zboru se odloči kom, v poslednjem se položé računi, izvolita se" dva pre- zoper nje pomoček j na gredah in tik mladega drevja so glednika teh računov, in če je ena letna doba končala izvoli se nov odboi v . , , , . , v, „.. ^ . nadležna in posebno bolj žlahnemu drevju začetek delovanja z mle- škodljiva. Priporočali so se uže vsakovrstni pripomočki danes podamo svojim bralcem še en tak pri- W u ki se lahko poskusi brez zaprek priporoča, po mra\ 99 potresti nekoliko Izvanredni občni zbor se sme sklicati, kedar pred- soli> in ako Je vreme suho, politi jo z vodo sednik vidi, da je to potrebno, kedar odbor to tirja in da za solijo popusté mravljinci mravljišč poda pisani dnevni red,_ ali če od njega vsaj tretjina preJ ûis0 zbali ne olJa ne špirita (vinskega Meso obvarovati, da se ne spridi svoje Oest navadne Pravijo, ki se društvenikov zahteva sklicanje občnega zbora. Če tega ne stori predsednik v osmih dneh, sme ta tretjina imenovati svojega starosto, kateri skliče zbor in je tudi veta) predsednik zboru v tej seji List Techniker AJlou n^uiiiiiktjr" priporoča sledeče: Vzame se nekaj železnega pilenja, katero mora biti snažno in brez prahu Kdor v občni zbor po predpisih teh pravil poklican na to vlije se čista zavreta voda; v vodo dene se frišno pristop zraka ne pride sam ali ne pošlje, ako je sam veljavno zadržan, Peso tako> da stoji v°da čez meso kr de zavednega namestnika, plača.................... gold name globe, ki se mu kar pri sklepnem računu na ko rist družbe od njegovega imetka odtrga. glasovanji in sklepanji. 14. Pri glasovanji ima vsak društvenik še bolj zapre Da vlij se vrh vode še olja toliko, da vrh nagne se pokrije. Ako se hoče meso vzeti iz vode samo posoda, da olje odteče in potem se meso po volji odvzame. Surovo maslo dolgo f rišno ohraniti en glas in priporoča se skuhati dobro solj te pravice glasovanja ne more prepustiti nikomur dru zemu. Glasuje se navadno s tem, cla se roka vzdigne. Le kedar gré za to, da se ima kak društvenik izključiti ali ne, mora se tajno po listih glasovati. Vsakikrat odloči nadpolovična večina glasov prišlih društvenikov. dene vode ko se ohladi se njo surovo maslo, tako, da voda čez-nj stoji in maslo je za dolgo dobro shranjeno 9 15. 'S Potovanje cesarjevo po Kranjskem. • — _ Podajmo se pri začetku popisa tje, kjer je presvitli Le kedar gré za to, da se te pravila prenaredé, cesar v sredi slovenske zemlj in slovenskega ljudstva ali da se jim kaj dostavi, morate pričujoči biti vsaj dve dosPel do meje kranjske pri Zidanem Mostu, tretjini vseh društvenikov in morate zopet dve tretjini Na Zidan Most dospel je presvitli cesar dne 11 glasovati za prenaredbo ali dostavek, da sklep obvelja. jullJa ob pol 2. popoldne Ce niste prišli potrebni dve tretjini, treba je zbor skli- cati še enkrat v osmih dnevih, da ' se reši dnev ed Tu ga je pričakovalo brezštevilno ljudstva mladina z učitelji in duhovniki šolska Ko so potihnili gro Pntem.drugem zborovanji odloči nadpolovična večina movitl živio-klici, zapela je šolska mladina cesarsko ....................pesem Presvitlega cesarja pozdravil je župan loški, gospod Lenček pa v imenu deputacij kmetijskih občin pričujočih udov 16. sejah zapiše oskrbnik zapisnik, katerega podpi Sevnica, Brežice in Kozje s sledečim nagovorom sejo on, predsednik in še eden društvenikov potem » se je prebral in potrdil j ko svitli cesar Vaše cesarsko kraljevo apostolsko Veličanstvo, pre niča Kmetiške občine sodnijskih okraj Sev 17 Občni zbor sme sklepati o vseh društvenih zadevah naJPonižnejše čestitanj ----- - -- Vv " - 5 Srca -------- ®režlce ln Kozje, ^ danes tù zastopane v spomin bOOletnega združenja Štajarske pod veleslavno Habsbursko hiso, v znožje Vašemu Veličanstvu položim svoje niso izrekoma prepuščene odboru v sklepanj O prejemu in izstopu društvenikov. se nam radujejo, da je tudi nam slovenski 18. Ud tega društva postane tisti kmetom prilika dana, Vašemu apostolskemu Veličanstvu osebno zahvaliti se za očetovsko skrb proti vsem avstrijskim državljanom ter iskreno ljubezen, ponižno udanost. trdno in nerazrušljivo zvestobo do Vašega Veli- ---1. uion, ivi ^aotiau yiistuya, svojo resnično voljo naznani ter lastnoročno podpiše ta pravila, ali podá od njega podpisano pismeno prošnjo da hoče v društvo stopiti in ga odbor sprejme kot uda . . . tiuuu m iierazr ušij ivo zvestoDO do Vašega ki zastran pristopa čanstva presvete osebe, do slavne Habsburške hiše Bo živi ? Bog ohrani nam predobrega očeta in cesarja; Bog živi, ohrani, proslavi hišo Habsburško tudi Kdor ne zna pisati mora križ predstaviti in zraven se v bodočih stoletjih Živio u • m m t priči podpisati. Kogar ni odbor sprejel pravico sklicati se na občni zbor. Na to odmevali so živio-klici 9 ima gorovja uiu»jat, presvitli cesar pa so slovensko odgovorili Lepo se zahvaljujem" in dostavijo, da so prepri da je odmevalo od odgovorili 99 231 čani zvestobe prebivalstva tega kraja in da jih veseli sprejeti zastopnike tega prebivalstva Pričakoval ga je zopet grof Chorinskv nadzornik Gol gozdni Potem so presvitli cesar nagovorili posamezne ude dr. Kosi o o v-/^ v A A i-i o o. j , gu^um nadalje načelnik močvirskega odbora deputacij Na vseh slednjih postajah in ob prehodih železnič-nih bilo je vse polno ljudstva, in povsod so cesarja sprejemali živio-klici in strel topov nadalje dr. Poklukar in Luka Robič Med tem se je gosteje Uradni sprejem presvitlega cesarja v imenu dežele skega dvora tudi v imenu kmetijske družbe in gosteje nabiralo ljudstva, društev, straž, učencev, vo jaštva in uradov na kolodvoru in pred kolodvorom, po vsi dunajski in poštni cesti, v zvezdi in tje do cesar- kranjske pa je bil v Trbovljah Na mejo Kranjske v Trbovlje podali so se presvit- borniki Deželni glavar z odborniki mestni župan in od lemu cesarju naproti deželni predsednik baron Andrej čenih gospic * ' ^ v^wviiiaxii , m c o mi zupau ill un knezoškof z duhovščino in štirideset belo oble Winkl in Gr r i 1 j njim okrajna glavarja grof Pače 1er j 9 na čelu njim baronica Marija Wink O--O O- vv ^ ~ JLVXJV/YO»} Tudi je pričakoval tukaj na meji med pričakovali Štajarsko in Kranjsko presvitlega cesarja deželni odbor štajarski s svojim deželnim glavarjem. Cesar sprejel je deželnega predsednika barona Winklerja, potem je sprejel k slovesnem poklonu deželni odbor štajarski, potem pa se je podal v trboveljski premognik, je ogledal bolnišnico in potem se je vpričo cesarja razstrelila velika, na površji stoječa stena premoga. Ves kraj bil je bogato okinčan z zastavami in presvitli cesar zanimali so se živo za vse, kar se jim je razkazovalo ljanskem Tukaj z vojaštvom, uradi in železniškimi uradniki so presvitlega cesarja na kolodvoru ljub- pozdravil je presvitlega žele kranjske deželni glavar grof T h cesarja v imenu de s sledečim govorom Vaše Veličanstvo •f Premilostljivi cesar in gospod Vojvodina kranjska zmiraj zvesta z povzdignjenimi ču tili 9 da vidi spolnj svojo najiskrenejšo ob enem Zagorji pričakovalo je presvitlega cesarja ve- jih tleh najponosnejšo željo v premilostivem obiskanji svojega ljubljenega cesarja, pozdravlja Vaše Veličanstvo na svo- liko ljudstva, duhovščina in šolska mladina; enako bilo na vseh daljnih postajah. Pomudili so se presvitli cesar zopet v Litij tem trenutku bava vse vrste prebivalstva srce vsacega Kranjca. vriskajoče navdušenj 9 3 pregi v veseli vzbujenosti bij< -------^««.i T XJAUXJJ, ivj«x Deželni odbor onza se z najveco udano bil sprejem zopet sijajen. Pozdrav slovenski govoril glasnik teh čutil in kliče Vašemu Veličanstvu bliža se z največo udanostjo kot župan gospod Alojzij Kobler tako-le Vaše Veličanstvo! Srčno se raduje litijski okraj, vensko „y ace y ciiutillslvu i oixuu se rauuje iiujski UKraj, kakor cela Kranjska Vašega prihoda, ker ima priliko pokazati Vam svojo trdno udanost, zahvaliti se za ne-številne dobrote iz naj zvestejega srca: Dobro došli na Kranjskem (ponovi slo Dobro došli na Kranjskem). Naj vesele izjave ponoviti prisego zvestobe, ki so jo pričanj katere se bodo Vašemu Veličanstvu pripravljale, sijajno pa srčno v Vašem Veličanstvu zbudé in vtrjujejo pre storili pred 600 leti naši dedi Vašim slavnim prednikom Vsi goreče prosimo večnega Boga, naj Vas ohrani še mnogo let, naj Vam dá zdravj šega presvitlega cesarja 9 da je marsikateri Vaših narodov bogatejši, no srečo. Bog živi na beden pa zvestejši in svojemu cesarju bolj vdan ljudstvo kranjsko." Presvitli cesar so odgovorili: 9 kakor 4. -----(J — ----- - J - Presvitli cesar vprašali so potem g. Koblerja ali Srčno me veseli 9 da zamorem izpolniti željo Moj --------------^ yvjLvuA 5. iiuuiuijtt , cm vcrue vu uže dolgo županuje in več druzega, enako tudi častito tera ima verne vojvodine kranjske ter vdeležiti se slavnosti ka duhovščino Ko so zagledali kneza Ernsta W deželo kakor tudi za Me in Mojo hišo enako dischgratza s kneginjo naravnost k njemu in sprejeli lep šop iz rok male prin cesinje, podali roko kneginji in pozdravili kneza Ernsta in navzočega njegovega brata. brezkončnimi živio-klici odpeljal se je potem vlak dalje in bil enako živahno pozdravljan na postajah do Ljubljane. Med tem vrelo je v Ljubljano domačega in vnanjega ljudstva brez števila, ceste bile so polne praznično oble- visok pomen. Zahvalujem se Vam, gospoda, za Vaš pre princesinjo, podali so se srčen pozdrav. Bodite prepričani da bom predstoječe slavnostne dni rad bival med Vami ter da se bodem dobro počutil v sredi Mojih zvestih Kranjcev." " imenu mesta ljubljanskega pozdravil je župan Grasselli presvitlega cesarja s sledečim nagovorom: epopisljivo radostjo je Ljubljana pričakovala gojeno vročo željo. Po današnji dan, ki ji izpolni dolgo čenih ljudi, čitalnična, pevska požarna društva vseh mest in krajev dežele vrela so skupaj deloma peš ali na vozéh ; železnični vlaki pa so dovažali od vseh krajev po toliko ljudstva, da se je povsod trlo. Izmed odličnejših gostov pozdravljali smo uže v torek njegovo mnogih letih zopet presvitlega nam cesarja in gospo darja prihod osrečuje verno-uclano glavno mesto verno udane dežele kranjske » (Nemško nadaljuje pa tako:) Veselo razburjeno čaka ljubljansko zmiraj zvesto da ekscelenco gosp. grofa Hohenwarta Okoli popoldne dospel je nekoliko zakasnjen poštni vlak 9 ure ki pripeljal gospoda ministerskega predsednika grofa Taaffe-a. Na kolodvoru pozdravil ga je namesto med tem v Trbovlje odšlega gospoda deželnega predsednika deželne vlade svetovalec grof Chorinsky, mestni župan in veliko število deželnih poslancev. Gospod mi-nisterski predsednik bil je, akoravno vtrujen od potovanja, prav vesel; nagovoril je skoraj vse poslance, posebno še bolj znane mu državne poslance, Grasselli-č prebivalstvo v praznično okinčanih mestnih cestah, z glasnim vsklikovanjem pokaže svojo neomejeno uda nost do ljubljenega gospodarja dežele. Najzvesteje udani mestni zbor ljubljanski Vašemu Veličanstvu na podnožje poklada prvi najspoštljivejši pozdrav mesta z besedami ki so v tem slovesnem trenutku na jeziku vseh : blagoslovi Vaše Veličanstvo ! Bog blagoslovi ta dan Presvitli cesar so odgovorili tako-le 9 Bog 9 9 želo nost zdrav veseljem opazujem, da Ljubljana tekmuj kako z de dostojno praznovala bodočo redko slav pa so čam z zagotovilom na Kluna in dr. Poklukarja. Formalno predstavlj mu bili potem koj v čakalnici kolodvora najprej vzoči deželni poslanci, potem pa navzoči c. k. uradniki Za dobro uro kasneje dospel je z Rudolfovo želez nico poljedelski minister grof Falkenhayn, pripe 0(WJU uav, ljavši se s Koroške, kjer je ogledaval nove naprave pozdravili Sprejmite moje priznanje in zahvalo za srčni po s katerim me sprejemate in katerega Vam vra sem v resnici vesel dokazov do moljubne gorečnosti meščanov moje zveste deželne prestolnice, katere blagostanje mi je tako zeló pri srcu/' Po teh pozdravih predstavili so se presvitlemu cesarju navzoči dostojanstveniki, katere so cesar vljudno zoper povodnji 9 potem so si ogledali častno kompanijo do mačega polka, potem pa so po sprejetem rumeno-črnem * 238 šopu, katerega jim je podala gospica baronica Winkler je va kot načelnica 40 belo oblečenih ljubljanskih gospic, spremljanih po gospej M ur ni k o vi. Ko so se pa potem presvitli cesar na vnanjih vratih ljubljanskega kolodvora pokazali, pozdravljalo je tam Zabavne stvari Podoba. Povést. Ruski spisal N. V. Gogolj. Preložil L. G. Podgoriě brezštevilno navzoče ljudstvo cesarja z živio-klici brez konca in kraja, in tako je šlo skozi po vseh cestah do cesarjevega deželnega dvora v gosposki ulici. Pred cesarjevim vozom vozil se je mestni župan kot kučigazda, za cesarjem spremstvo Njihovo. Nikder ni ustavljalo se národa toliko, kolikor pred Pred vhodom gledališkim stopili so cesar z vozam prodajalnico z obrazi v St... domu. Ta prodajalnica šli urnih stopinj h kompaniji Kuhnovcev, ki so bili z je kazala čudovitih reči razno zmés: največ je bilo z godbo vred v vrsto postavljeni ob zidu dvorskega vrta, oljnatimi barvami naobraženih podob , natrtih s temno po ogledu vrnili so se nazaj k vhodu gledališča in gle- zelenim lakom v temno-žoltih pozlačenih okvirih. Zima dali tam memo gredočo kompanijo. Od tod šli so peš z belim drevjem, popolnem rudeč zahod, podoben žaru v dvor, pred katerem so jih pričakovali deželni poslanci, o požaru, Flamski kmet z lulo in krive roke trgovinska zbornica, uradnije, različnih društev zastopi ljak, podobnejši petelinu v manšetah, nego kakemu člo takovi so bili njih predmeti. Pritekniti ino zem in dostojanstveniki, med njimi tajni svetnik grof H o veku h e n w a r t, general konjikov knez Windischgrátz itd. ramo k temu nekoliko vrezljin : podobo Hozreva-Mirze Presvitli cesar nagovorili so nekatere, potem pa so se podali v stanovanje v 2. nadstropje, ura bila je i v 6; potrebovali so tedaj od kolodvora do tje skoraj ure. z jančijo čapko, podobe nekovih generalov s triogla g tega so take pro tirni klobuki in krivih nosov. Pole dajalnice vrata ovešena z množino del Ob natisnjenih z uri bil je obed pri cesarji, kamor so bili vrezljanimi deskami *) na velikih listih, ki pričajo ru- vabljeni: oba ministra grof Taaffe in Falkenhayn, baron Kuhn, dež. predsednik baron Winkler, kne zoškof P o ga čar, prost Zupan, kanonik Pavker skega naroda nadarjenost. Na jednem je bila carica Miliktrisa Kirbitj lem. 3vna, na jednem je bilo mesto Jeruza ko je po domeh in cerkvah ljubovoljno razlivala se dež. glavar grof T h urn, župan Gras seli i, trgovin- niu rudeča barva in zasela kos zemlje, pa v rokavicah ske zbornice predsednik Kuš ar, dvorni svetnik Stu m- dva ruska kmeta o molitvi. Kupca imajo navadno malo mer oba generaladjutanta cesarjeva Mon del in Po p p, ti izdelki, a gledalcev mnogo Nekov nemaren sluga All V 1 j k/tU ^vlivi CltXCAVXJ II UCL JLX UCV \jVOC11 J V^ * CV UJl \J XX \_l X XXX JL U ]/ j/) --J O * muu^u. liuai/ K IX ^ IXX <& 1 KJ LX OXUQC grof Chorinsky in skoraj vsi opozicijonalni deželni vérno zije pred njimi in v roci drži. posodo z obedom poslanci. nese ga iz gostilnice svojemu gospodu, ki gotovo ne Med obedom godla je vojaška godba domačega polka bode jedel prevroče juhe. Pred njimi vérno v plašči Kuhnovega. stoji vojščak, ta dobičkarski vitez, ki prodaja dva pe Zvečer prvega cesarjevega dneva bila je velikanska resna nožka; stokajoča tržica s košaro, napolnjeno s bakljada s prepevanjem. črevlji. Vsak je po svoje razvnet : zemljaki po navadi ta namen zbirala so se vsa dotična čitalnična, kažo s prsti; vitezi gledajo važno; mladi sluge bralna in pevska društva, požarne, mestne in veteranske straže, dijaki srednjih šol 9 n Sokol « itd. pred nekdanjo hranilnico na Franc Jožefovem trgu. Zbrani odšli so skoz Vodnikove ulice, šolski drevored čez frančiškanski ro- se smejajo in drug druzega primerjajo namalanim spakam (karikaturam); stari sluge v frizo-vih **........... kclé ) plaščih gledajo le za tega dél a trgovke, mlade ruske žene po nagonu hité lê-sem da malo pazijo most, po Slonovih ulicah, memo novo zidanih hiš in po zato, da bi slišale, o čem govori národ in da vidijo poštnih ulicah na narodni trg pred dvor. Sprevod imel kar sam gleda i je razun društvenih godeb dve vojaški godbi. Te trenotke je nehoté predv prodajalnico ustavil se Ob prihodu bakljade podali so se presvitli cesar na mimo prišli mladi umeteljnik Cartkov. Stari plašč je samega dvorni vrt in so tam s svojim spremstvom pri odprtih negizdava obleka je pričala, da je človek, ki vrtnih vratih gledali bakljado in poslušali prepevanje- sebe zaprl, ter izročil se svojemu trudu, da ne utegne bakljami prišlo je okoli 1500 ljudi, přišedši pred ce- na skrbi imeti svojega oblačila, ki je mlademu svetu nekova tajnostna vaba. Vstopil se je pred prodajalnico sarjev vrt, napravili so baklonosci štirioglat oklep krog godeb in pevcev. Pevci čitalnic peli so Gregorčičevo kantato katero m iz početka skrivaj smijal tem spakastim obrazom Naposled je nehoté jel premišljati in umil je to komu JL \J f VJ- \JX\J%AiXJL±XKJ |JV11 JL L \*JL\J\J f \J liti ii-LCl t U « IVUIUI \J ~ ---~ O J f * ^^AVJAJUIUÀ J.JU. UU11I J K/ \j\J , XLUUXU je vglasbil Vilhar, pod vodstvom g. V. Val ente; bi potrebni bili taki izdelki. Ker je ruski národ gledal tenor-solo pel je gosp. Meden. Pevci filharmo- Jeruzalema Lazareviča, Fomo in Eremo,*** ničnega društva peli so Nedvedov zbor „Mein Oester- to ni zdelo se mu nič čudnega ; naobraženi predmeti so reich". — Po petji podali so se presvitli cesar sami v ljudém bili jako po godu in razumljivi; ali kdé so kupci sredo pevcev in nagovorili in pohvalili petje in pevo- teh pisanih, omazano oljnatih proizvodov? — komu so vodje, posebej še tudi petje in glas gosp. Medena. Gromoviti živio-klici doneli so po vsem trgu, in še potrebni ti rudeči in modri krajeliki, ti Flamski ze ljani 9 Podoba je kazala, da to nikakor niso kakega ko so se cesar vrnili v svoje stanovanje, odrinil je mladega samouka izdelki — sicer bi se bil poleg vse velikanski sprevod baklonoscev memo realke po Emonski nečutstvene „karikaturnosti" v celoti javil nekov oster in Cojzovi cesti čez Št. Jakobski most in Stari trg in zagon. Ali tù je vidna bila prosta topomnost, slaba po vélikem trgu zopet na Franc Jožefov trg, kjer se je medla nadarjenost, stala je samobitno v vrsti z umetel i Vsi, ki so gledali lepo bakljado nostimi, da-si je spadala med nizko rokodelstvo na sprevod zopet razšel. in večernico, trdijo, da v Ljubljani še kaj tacega ni bilo. darjenost, ki je bila vérna svojemu poklicu in ki je tem bil je sklenjen dan prihoda cesarjevega v svoje rokodelstvo prenesla v umeteljnost Pa te barve Ljubljano 11. dan julija. ta kakovost, ta temu vikla roka, pristojnejša grobo zgo (Dalje prihodnjič.) « Take deske, rekajo jim lubocke, izdelujó navadni ljudje in tiskajo z njimi vsakojake obraze. Volnena tkanina podobna suknu. To so Rusom sploh znane osobe iz národnih povesti \ 239 I tovljenemu « avtomatu u 3 nego kakemu človeku ! Dolgo časa je stal pred temi omazanimi obrazi, naposled uže ni mislil nič več ná-nje; ko pa je prodajalničar, siv mo- žiček v frizovem plašči, z brado n >7 Ne dádem jih." Nu, koliko pa bi dali?" neobrito vse žive hotel oditi. Dvogrivnik u * 9 odgovoril Je umeteljnik in dni, govoril mu dolgo časa, razgovarjal se je in beretal Koliko ponujate za dvogrivnik ne kupite ni 9 b^ ' vava^u wioa, ov, jv, lu uwviui, „ LYUA1ÍVU [JU11UJČILC I - ZcL UYUgriVIlIK. 116 h a še zmérom ni znal, kaj mu je po godu in kaj bi rad. okvira. Podoba kaže, da nečete kupiti obraza Go Za te kmete in za krajino vzamem 25 rublje v. spod, gospod, vrnite se! Priložite le grivnik. Vzemite Kakov obraz je to! vek Kar oči bi pustil na njem člo- ga, vzemite za dvogrivnik. Le na početek, ker ste prvi rr Kn»»r7û • ni ca nnonoi I oa loi?- lnmnn U í~\ -k— -I ^ „ ___1__ 1__i____ i • 1 • l i j -i • 3 še le dobil sem ga z borze; ni še posušil se lak kupec na njem! naj s t rubljev! dite, kakova zima je to!" Ali tù-le je zima, — vzemite zimo ! samo okvir je vreden toliko. pet-Grle- tem je delal z roko, kakor bi bil hotel reči „Nu, pa naj bode, hudir vzemi ta obraz (Dalje prihodnjič.) Po teh besedah je prodajalec na láhko potrkal na platno i nost te zime. za vami! povez ek !" a gotovo za tega dél, da bi pokazal vso vred- Ukažite, da jo dádem zaviti in nesti » Naši dopisi. Kdé račite bivati? Hoj 3 mali f daj mi 33 Čakite 3 prijatelj, ne tako brzo ! , da u rekel je ? ko je bil izpametil se in zagledal, da nagli prodajalec res začenja povezavati obraz. Mrzelo se mu je, ker tako dolgo časa stojí v pro-dajalnici, pa ni kupil še ničesar, torej je opomnil : „Ca-kite, pogledam, ali je tukaj-le meni kaj ugodnega" in sklonil se je in jel s tal dvigati na kup zmetane oguljene, zaprašene, stare obraze, ki niso, kar je po- Gorice 23. jul.v (Izv. dop.) Med velikimi prazniki , katere ste na Stajarskem in Kranjskem obhajali pretekle dni, so bile vse druge novice iz drugih slovenskih krajev neznatne; zato se je tudi Vaš poročevalec zakasnil, in sicer toliko rajši, kolikor manj bi bila njegova poročila prijetna. Kar goriškim in vsem Slovencem ugaja, je to, da dobimo v Gorico metropolita zopet Slo- Kakor ste izvedeli iz uradnega dunajskega lista venca doba kazala, imeli nič posebnega. Tù so bili obrazi neke stare rodbine, ki morebiti ni imela na sveti ni- kakoršnih potomcev več; do céla neznani obrazi z raz- (je}u tužne ístre imenovan je za goriškega kneza in nadškofa dr. Alojzij Zorn, dosedanji poreško-poljski škof. Zdaj pa takoj s strahom poprašujejo Slovenci in Hrvati, kdo pride za naslednika na škofijski sedež poreško-poljski. Ravno v trganim platnom ; okviri, ki so bili zgubili zlatilo, s kratka: tù je bila sama stara šara. Ali umeteljnik je pregledal jo in skrivaj Italijani in „italianissimi : u gospo 9 tako da je edino cerkev še nekaj rešila , da se mislil: „Morda najdem kaj." Mnogokrat je slišal besedo o tem, da imajo med šaro da prodajalci često slavnih živopiscev (malarjev) obraze. Ker je prodajalničar videl, kam je zameknil se umeteljnik, odpovedal se je postrežnosti, vdal navadni » in pristopni važnosti, in zopet je vstopil se k vratom zval je mimo prihajajoče in kazal jim z roko prodajal-nico. „Semkaje, gospodje, tù imate obraze! — dobil dujejo Slovani niso popolnem poitalijanili. Bati se je pa, u«, slovanski živelj zgubi zadnjo zaslombo, če pride v južni del Istre škof, katerega dobê Italijani v svojo oblast ali ki bo uže po rodu njim prijazen na škodo Slovanom Na to stran naj gleda vlada dunajska, da v prvi vrsti ne bodo trpeli avstrijski interesi, ti pa bodo na škodi če se bo Slovanom krivica godila od viših pa 9 sem jih z borze." man 9 Uže se je nakričal, a največ za-nagovoril se je do sita sè starinarskim prodajalcem nasproti, stal je tudi pri vratih svoje prodajalnice; ko pa je bil naposled spomnil se, da ima v zakladnici kupca, obrnil je hrbet v ljudi in stopil v prodajalnico. stirjev. Preteklost uči le prebridko o tem (Konec prih.) Logatec 19. julija. (Slavnostni govor, govoril čast g. Ivan Lavrencič pri svečanosti, katero je priredil okraj logaški v spomin 600letne zveze Kranjske z dinastijo Habs bursko dne 15. julija v Logatci:) r Nu, gospod, ali ste izbrali kaj?" povprašal je. Ali umeteljnik je uže nekoliko časa nepremično stal pred nekim obrazom v velikem in nekedaj dragocenem okviru, davnega zlatila ostanki. Velečastna gospoda! Premili mi rojaki nebeških višav zrejo danes na očetje pra so jedva na njem lesketali To je bil starec rujavega, okoščelega 9 strhlega obraza; njegovega lica črte, kazala je podoba, zedinjene so bile v krčeviti razgretosti in niso pričale severne dedi naši, izlasti oni, ki so živeli pred šestimi stoletj ter kličejo nam: „Stokrat srečni, da ste dočakali dan veselja, da ste dočakali časov, ko solnce krasno dom vaš tako prijetno ogreva. Vedite, da je bilo nekedaj v moči, ognjeni jug je bil označen na njih. Imel je široko njem vse drugače vsaj tačas, ko smo mi živeli, bila je azijsko obleko. Da-si je podoba bila zamazana in oprá- šená 9 vendar-le je, ko je bil prah zbrisal jej z obraza 3 opazil ostanke dela izbornega umeteljnika. Podoba, zdelo se je, da je nedodelana; ali čopič, njega moč je bila očita. Najčudovitejše so bile oči: podoba je ka- ■■■■ ■IHHHM Kranjska pusta in blagostana prazna; gosta megla razprostirala se je nad njo, katero so pregnali le malo malo kedaj in to za malo časa zlatorumeni žarki ljub- kega solnca. In da veste zakaj čujte Stoletja prêta kala se je kri naša v potocih, ker smo se borili , da je o njih delu umeteljnik upotrebljal vso silo in vso skrb. Gledale so naravnost, gledale sè samega obraza, kakor bi bile njega razmernost motile sè svojo z Obri in Longobardi, kmalu z Madj eda j ki so se hoteli čudovito živostjo. Ko je bil podobo prinesel k vratom gledale so oči še silnejše. Prav tako so vplivale na ljudi. je: , Ženska ^ v^^aa AJVIX^WUIUIJ iviUCiiU U -LT.L Ci VXJ Cil jLj XXX OU OU JUUl/Vlt sè silo polastiti naše posesti; in potem, ko smo jih premagali in sicer slavno premagali, menite, da smo mi gospodovali v domu svojem? Nikakor! Osoda je hotela, da so prišli tuji knezi, razdelili si deželo in go- 3 ki je stala za umeteljnikom 3 vskliknila spodarili v njej čestokrat v njeno in našo pogubo Ta gleda, ta gleda ! u in umeknila se je na stran. Nekaj neprijetnega, neumljivega je čutil tudi sam in obraz položil na tla. Nu, torej vzemite podobo!" —rekel je prodajalec. 35 33 Za koliko?" povpraša umeteljnik. takem stanu je bila nekedaj Kranjska, to svedoči nam danes glas naših pradedov. Toda oče nebeški, ki ljubi jednako vse dežele, vse narode, — usmili se je, pošlje jej odrešenika, pošlje jej skrbnega očeta. In ta bil je praděd onega visokega go n Zakaj bi prenapenjal? dajte mi tri četvrtake." *) spoda 3 v čegar velečastno obličje je zrlo danes pre *) Četvrtak plačuje blizu 25 novčičev srebra. * Dvogrivnik plačuje blezu 20 nove. srebra. 240 srečno oko naše, — bil je grof Rudolf Habsburški, ske šole. In koliko so storili unuki Rudolfu za razvoj Njemu uklonijo se takoj gospodarji dežele naše; ukloni vednosti in umetnosti ter upravo dežele, to zapisala je se mu Majnhard grof goriški, ukloni se mu patrijarh vse mati zgodovina s prekrasnimi pismeni v debelo oglejski, škof briksenški, uklonê vojvode koroški ter spo- knjigo svojo. znajo ga vsi za svojega gospoda; le Otokar II. kralj Vedite pa, mili rojaki! da ves ta trud je izviral iz /jHÍXJKJ T OA L! tli gUOpt/U-O«, XV \J ti VJ XV tv 1 IX« , Ů1U1J « vuitv Jf^J i wjiviw . val* » vit* vi i viva j\j liiiuu» XL. češki, noče ga pripoznati ; a zato pristopi sila zunanja, srca, iz ljubezni do Kranjske, do doma naših očetov. In tù pristopi meč, da ukloni viteza nepoKornega. Prišlo ravno zato rodil je toliko sadů in segal v srce našim je do boja in Rudolf z vitezi svojimi premaga slavno pradedom, ki so jeli in ljubili hišo Habsburško sovražnika dné 26. avgusta leta 1276. na polji morav- tako goreče, da se niso nikedar strašili krvi svoje pre skem. Upravo dežele prepusti sedaj svojemu zetu Lju- devitu, vojvodi bavarskemu; dné 27. decembra 1282. liti, kedarkoli je šlo za njeno čast in slavo, last iu gospodstvo. To svedočijo v zgodovini s krvjo naših pa podeli jo z dovoljenjem volilnih nemških knezov svo- očetov zapisana dejanja, to svecločé boji, ki so jih bili jima sinovoma Albrehtu in Rudolfu, a dobrih pet me- oni s krvoločnim Turkom skoro dve stoletji ter bojif Benečani, Francozi, Nemci in z drugimi sovražnimi silami, ki so žugale uničiti hišo secev potem na priprošnjo deželnih stanov le Albrehtu, ki so jih bili z Njega vzprejme Kranjska z veseljem za svojega go- spodarja ter prijeten bil jej je trenutek, ko so nje sta- Habsburško. In s to ljubeznijo so pojili naši očetje novi dné 11. julija 1. 1283. prisegli mu udanost in zve- svoje otroke, pojili so nas. Kedo se ne spominja bojev stobo. Vsaj je gojila uže tedaj nado najboljšo, da so v času najnovejšem, v katerih se je prelivala kri kranj- minuli zá-njo tužni dnovi in da jej je napočila z novim ska-slovenska! Kedo se ne spominja bojev na severu vladarjem zarja bodočnosti boljše ;— to uverovale so jo z Nemci, na jugu z Lahi ter ustaši v Bosni in Her- kreposti daleč okrog sloveče hiše Habsburške. In res, cegovini, v katerih so se hrabro, najslavnejše bili Kranj slutilo je pravo ! Habsburžani so storili mnogo za njeno ske sinovi neužugani vitezi! In vprašajmo jih blagost, za nje razvoj dušni in telesni za cerkev in jim je dajalo tii pogum, kaj dajalo jim srčnost ? , ZjO/ li J v3 1 a/i Y vj UUDUi XXX t^Xt>OXXX, - tj c4i tolůut XXX Jixxx j v» uuyuw uvi l^ç-, ltiaj , xvcvj vi t-i l \j j íxax oivm To, mili mi rojaki! svedoči povestnica, to sve- govore nam izvestno: „Ne povelje, ne sila dom. dočijo dejanja, katerih nihče tajiti ne more. » , kaj Od- temveč ljubezen do preslavne hiše Habsburške, ljubezen do Vzprejmimo v roke knjigo cerkvene zgodovine presvitlega cesarja. Da! ljubezen, hrabri rojaki ? peljala Kranjske, odprimo jo, čitajmo in videli bodemo, da se vas je v boj in vodila vas je v boji —ljubezen, katera je jel cerkveni verski živelj uže za prvih Habsburžanov je prirojena duši vaši in katero utrjujejo in množé da razvijati, utrjevati in cvesti v letih poznejših ? in to rovi, ki jih trosi v meri naj veči na dom naš neprestano vsled tega, ker niso bili unuki Rudolfa jedino le cerkve še preslavna hiša Habsburška, ki jih trosi presvitli via zvesti sinovi, temveč tudi nje pospeševatelji. Koliko župnij, koliko duhovnij so oni ustanovili! Koliko —---- —r—-----0~ .................... cerkva, koliko samostanov so pomogli sezidati; izlasti našo, koliko v njej za cerkev, koliko za šolo, koliko za dar Franc Josip Da res! Koliko dobrega je storil uže on za deželo prekrasen spominek pa postavil si je Friderik III. j ker blagost telesno splošno in posebej za kraje posamne vse je ustanovil 1. 1461. škofijo ljubljansko, katero so tudi v našem Logatci za časa grozovitega požara razširili njegovi unuki tako, da obsega uže 50. let celo to smo čuli, ali čitamo radi ali gledamo z lastnimi kronovino. Bili so pa tudi veri katoliški vrli zaščit- očmi. Najraje pa ozira se oko naše na dar najkras- niki, posebno v stoletji 16., ko je razburil nauk Lutra nejši na polji narodnem, na dar, ki je ravnoprav- Martina duhove naših očetov in pridobil si jih mnogo, nost politična in jezikoslovna, na podlagi katere se mi Tedaj krepko so se borili Habsburžani za resnico; pričel je Ferdinand I., boj duševno gibljemo prosto, se razvijamo in napredujemo. " ~vv ^vj O^^J --- ^ .. v ~ „ w 1 " ~ - ■ J -~------ nadaljeval ga nadvojvoda Karol In zeló prijetno nam je, vidé, da nam Nj. Veličanstvo in slavno dokončal Ferdinand II. > oni vladar » vedel in znal po slavni zmagi tudi zaceliti rane 5 ki je ka- tů še pomaga in nas hrabro brani pred silo sovražno f ki je ovirala nas uže čestokrat pri narodnem delu ? da! tere je vsekala cerkvi sila nasprotna. In ako bi za- hotela nam je še celó dar prekrasni ravnopravnost mogli sedaj vprašati njega in sploh vse vladarje iz hiše vzeti, a presvitli cesar postavil se jej je tedaj še po Habsburške i zakaj neki so se trudili toliko za blago sebno za nas v bran ter rekel odločno: „Jednaka ore* Mir hočem imeti stan cerkve, za blagostan vere, izvestno bi nam odgo- mena, jednake pravice vorili, da so delali to iz verskega prepričanja in ker med svojimi narodi !" Da! vsem narodom pravični y \ji iu j uti ov7 uviciii t vi oav^n j/1 v|7 i av^cvhiju uvi ui v a v i \j j x m x xi u» i v u a . ^ • i »jvha nui vuv/iu 2r so bili in so uverjeni, da Kranjska doseči zamore bia- vladar! mir in blagost podložnih svojih hočeš imeti > gost vsestransko tedaj i ako spoštuje resnice kato- svedočijo Tvoji nazori ter svedočijo Tvoja liške nje, ki so jedini izvor prave nravnosti, trdnih svecloči Tvoja sedanja slavna vlada , to dejanja, ta kateri je geslo značajev ter neumorno delavnih in zvestih državljanov, Tvoje geslo: Sloga, mir, ljubezen, pravičnost in neumorna delavnost. Zato dosegel si ž njo uže mnogo in skoro dosegel bocleš svrho svojo: mir in blagost narodov svojih, v prvi vrsti naroda slovenskega in tedaj tudi blagosti časne, blagosti telesne, za katere razvoj so si pridobili unuki Rudolfa jednako zaslug mnogobrojnih. Uže cesar Albreht I. podelil je metropoli Kranjske ž njim dežele Kranjske. in drugim mestom mnogo privilegij in svoboščin v to Mili rojaki! Ko gledamo ta dela slavna in premiš svrho, da bi se ona razvijala, a razvijala v njih tudi Ijujeino jih, ne čudimo se, da kipi rod slovenski in kupčija in ob rt ni j a. In res uže v 14. stoletji iz- Kranjska hvaležnosti do presvitlega cesarja in da se napolnjuje dom naš in vseh naših krvnih sobratov in sester z najslajšimi čutili ljubezni do njega ter, da želi važevali so se domači pridelki v Trst in Beneclke, a tudi na Ogersko in Nemško ; cla je pa bil transport tem laže, zvezal je Karol VI. v preteklem stoletji Kranjsko mu jih razodeti. Ta želja izpolnila se jej je dni naj-po velikih cestah z morjem in druzimi važnimi pokra- novejše in za naš okraj logaški izlasti dandanašnji! S jinami. Jednako je doba boljša napočila stanu polje- kolikim hrepenenjem pričakovali smo danes zajutra pri- de! skem u, stanu kmetijskemu. Smelo trdimo, da ga hoda Nj. Veličanstva iz srca našega î prelepe Ljubljane; ni bilo Habsburžana, da ni spoštoval kmeta, mu pomagal in ko je clošel, s kolikim veseljem, s koliko radostjo in branil ga navalov žlahtnikov, ki so ga preje često- smo ga vzprejeli in klicali mu slavo neizmerno ter pro- krat tlačili neusmiljeno; cla! slavna Marija Terezija sili nebo pobožno, cla angelj božji spremlja ga na potu, in njen sin Josip II. priborila sta mu skoro popolno kakor spremljal ga je closlè. Nebo uslišalo je gorečo svobodo ter izlasti njemu v blagost osnovala prve ljud- molitev našo, presvitli vladar se je vrnil in poslovil se 241 od nas prav po očetovsko, potem ko je obljubil nam 9 9 a duša njegova bode vedno z nami! Da duša Tvoja premili nam vladar! bode vedno z nami, kakor je bila iosle, a uverjen bodi, da bodemo mi tesno združeni s Tabo in slavno Tvojo rodbino, kot so bili pradedi naši da združeni tako trdno ■ i^uuwui 110,01, rici da vezi te raztrgati ne bode po deželi jete slovenski požarni straži po nemško in zakaj ste odstavili zaslužnega moža od poveljništva požarne brambe? emu hujskate spoštovane tržane druzega na druzega in tako razdirate edinost? Prem 19. julija. (GOOletna slavnost) Kakor povsod zmogla tudi sila najmočnejša, tudi sila peklenska niti tako smo se tudi tukaj po svojih revnih mo dokler živimo mi, niti dokler živeli bodo čéh prizadevali dné 11. t. m. slavnostni god 6001etnice nasi potomci — pozni naši unuki, smelo trdimo, ki bodo klicali s pomočjo vladarja vseh vladarjev še danes 600 let in pozneje slavnemu Tvojemu rodu pod gospodstvom poznega Tvojega unuka navdušeno kot kličemo mi danes Tebi iz globočine srca svojega: Slava Franc Josipu Slava rodu Habsburškemu ! Živila Kranjska in narod slovenski pod pravičnim žezlom hiše Habsburške!" mlajši, s šolsko mladino slovesno primerno praznovati (Jže prejšnji dan so šolski otroci donesli polno šopov doma čih svežih cvetlic, katere so potem deklice višega dopo s kci terimi opletle so se potem podobe „Kristusa na Križi" ludanskega šolskega oddelka v lepe vence povile njo „presvitlega cesarja" in „cesarice" ona 9 n sv. Fortunata Y> očeta slovenskega národa" , nepozabljivega dr. Ja- Trsteniškega. Okolo vseh teh neza viteza Bleiweisa Postojni 20. julija. (Cesar v Postojni.) Čeravno Pod°b v šolski sobi priredile so se potem še lep cve so uže mnogovrstni ' časopisi pisali o tem predmetu, Jipove ^ vejice tako, da je bila vsaka podoba tako vendar, ker več oči več vidi, dovolite tudi temu dopisu * 1 nekoliko prostora. rekoč v malem prijetnem šotorčku videti. Isto tako i a rja Pred 16 leti ni bilo v Postojni nobenega nemšku spodj Burger Ko^ se je odprla čitalnica in pozneje, bili so go Deu, župan Burger, Karl Vičič, Franc kakor Anton Salmič, Janez Thuma itd. itd ) XÍULUU uaiuilt , o ULIC L J. IIU lil ČL 11U. 11U. udje ci- v" ---''--— pi . , t: ° . ------------ vice v šolah m c. k. uradnijah, kakor nemški na Nem- Aat0ûa .zSarJa na mladino in vse druge navzoče Pri nas ima toraj slovenski jezik prvo mesto, govor ^ Je Jako navdušen, zgodovinsk in patrijotičen je jako čudno zdelo, da je naš župan škem zatega del se nam Burger, rojen Slovenec, tudi tega jezika bolj zmožen cesarja samo v nem- na soseskini hiši __ nemškega, vpozdravil svitleg«, v, škem jeziku. Se bolj smo se čudili 9 obsegajoč pomen slavnosti, poglavitne zgodovinske naših presvitlih vladarjev iz preslavne Habsburške hiše nobene deželne zastave videti 9 In nevednost kazala je postojnska občina tudi s tem, da je na Soviču nad Po stojno razobesila neko morsko zastavo brez vsacega po kakor tudi poudarjajoč hrabrosti, zvestobe, vernosti prave nehlinjene in čiste udanosti naših vrlih pradedov od prvega začetka do današnjega dne gledé vernosti, domo- ir vosti in rodoljubja, kakor tudi državljanske neomahlji zvestobe. Ves ta govor napravil je ne le na mena Je Postojna morski trg?» Abotno je bilo úJežna mladinska srca, nego tudi na vse druge navzoče ............" najboljši in najglobokejši utis, ter ostane nam vsem in slednjič natakniti nemški verz Nemci na glas smejali kateremu so se osobito potomcem našim vednim spominom v šolski kroniki Navedene pomanjkljivosti izvzemši pokazala se je bilj Postojna, kar je v resnici, izključljivo slovensko. Blag cesar je bil prepričan, da v Postojni stanujejo sami Po dokončanem slavnostnem govoru zapoje šolska mladina z vso navdušenostj Slovenci. Neumno je tedaj strogo nasprotujete. Bi se —---— - — —uuouu V^jkj prVl, VALILI 1U vek veličastne cesarske pesmi, na kar zadoni iz vseh grl presvitlemu cesarju in celi prevzvišeni Habsburški hiši trikratni „slava". četrti peti odsta da v Postojni dve stranki ne mogli sporazumeti združiti? Dotične kroge prosimo odgovoriti na naslednja vprašanja . Zakaj se soseska boji po zakonu deželnih belo- modro-rudečih zastav? . Čemu je pri postojnski županiji, edini v tem političnem okraji, uradni jezik nemški? Cemu zapovedu- Na to sledili so govori 20terih učencev in učenk tukajšnje šole, obsegajoči celo zgodovino naših presvitlih Habsburških vladarjev po knjižici „Habsburški rod", kateri (govori), reči moram, so od prvega do zadnjega nepričakovano dobro izpali. Videlo se je vsakemu za-devajočih raz obraz, da je ponosen na to, ker mu je 24 > Govori se o shodu prilika dana o blagih dejanjih, modrem vladanji in slav- se ne ganeta od njegove strani nih činih naših preslavnih in presvitlih vladarjev Habs- našega cesarja z nemškim. burških kaj pripovedovati. Stajarsko. — Zahvalo za sijajen sprejem in ska^ Po dokončanih patrijotičnih govorih zapoje šolska zano jim udanost proglasiti so dali presvitli cesar tudi mladina s krepkimi glasovi prav navdušeno slavnostne za Stajarsko v pismu do cesarskega namestnika barona Kiibecka, v posebnem pismu do fzm. barona Kuhna po Cesarja naj nam Bog živi" pesmi K to deklamovali ste dve učenki vse odstavke Na prva: Krstnikova „Av stri j a moja dóma u OLC UVti uv^-urvi , jJiTc*. j)2-*- ' ^»U-IAJV a druga pa: Cimpermanovo „Ljubav do teh deželah hvalijo pa presvitli cesar stan in vedenje vojaštva v Pri Brežicah pripetil se je obžalovanja vreden Po malem oddihu in prostem zabavanji zapoje se razpor mecl posestniki vinogradov in komisijo, kateri je s šolsko mladino slavnostna pesem Radost lica nam nalog zatirati trtno us. žari se a navdušeno > lUOLIid pciaoui . J^xiauuau £j ±X\JL«i xxímxxx liciiug, /jujui cvuj ~----^ s čemur bil je prvi veselični (go- poskusili so šiloma zabraniti pokončanj Posestniki, slabo podučeni - rada i v vorniški) del pri kraji katerem se je prikazala trtna uš; prišlo je do krvavega Med tem pretekel nam je brzo čas preko 10. ure boja več posestnikov je poškodovanih, mnogo zaprtih r K/VJJCV , V \J\J jJuwvuuuiuu . Jv ----- 7--O . ---- predpoludnevom. Sedaj prične se novo gibanje ; priro- in zdaj je komisija dobila na pomoč blizo 200 vojakov majo na prostor veselice trije veliki in vrhano naloženi da bocle nadaljevala delo zatiranja. — Da bi se pri jerbasi kruha z mrzlo pečenko vred, katerim pridružita takih prilikah ljudje ne dali šuntati po zlobnih podpiho-se tudi dva poštena škafa domačega vina, s čemur se valcin, ampak poslušali svoje prave in znane prijatelje okrepča do sitega vseh 172 šolskih otrok, a po vrhu pa z vinom tudi še nekoliko domačih starih ženic, tako. Iz Prage Dr. Rieger in 71 drugov podali so deželnemu zboru predlog o spremembi volilnega reda t da je bilo vse skupaj prav pošteno veselo. Po tem te- katerega pa naj izdela deželni odbor na podla lesnem okrepčilu sledilo je še nekoliko prostih otroških rekljivih statističnih dat in pravice neopo ozirom na oba iger po navodu g. Antona Posege staje kilovške 9 vod j ta na železniške po- roda dežele, razširjenja volilne pravice itd. (Konec prih.) men voli naj se poseben odsek 15 udov, po 5 iz vsake Ljubljane. (Darila cesarjeva.) Presvitli cesar da- kurije, da pretresa ta predlog in deželnemu zboru po rovali so ljubljanskim ubogim 2500 gold., za druge do roča Ta predlog je gotovo zmeren in pravičen 9 pa brodelne namene pa po 100 do 600 gold., skupaj 5700 nasprotniki enakopravnosti in miru med avstrijskimi na-goldinarjev. Lepa darila, za katere se bodo zahvale po- rodi v Avstriji iskali bodo ugovorov toliko časa navijale v tisučerih srcih osrečenih ubogih ...... • (Presvitli cesar) ki so dne 12 t. m obiskali najdejo, in kakor zmiraj, tudi pri tej priliki nasprotujejo. Francoska Dve veči vnanii vprašanji ste 9 kmetijsko razstavo v Ljubljani, zanimali so se prav živo kateri se Francoska clelj časa bori v deloma prikritem za razstavljeno lepo živino, enako pa tudi za stroje, za deloma očitnem nasprotstvu Angleške 9 otoku COi 1