Št. 3. V Gorici, '!ne 15,; januvarjd?. 1897. Tečaj XXVII. „Soča" izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo ..Gltpitfirtkl List' vred po poŠti prejemaua ali v Gorici na dom poSiljana: .vse lelo.....gld. 440, pol leta..... , 2-20, ' četrt leta .... . HO. Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino mi?, a ni o, ako se oglase pri upravnUtvu. „Prl«tr*t" izhaja vsakih 1+ dnij vsak drugi torek in velja *a celo leto 80 kr. »Gstpmlarski List" uhaja in se prilaga vsak mesec v o' -segu 16 stranij. Kadar je t petek praznik, icideU lista le v čeir'< L SOČA (Izdaja za deželo.) Oznanila in „rtSlftlUCE' plačujejo so za petstopno petit-vrslo: 8 kr., če se tiskajo 1 krat, 7 . , , 2 , 6 , , . 3 , Večkrat — po pogodbi. — Za večje Jike.po prostoru. Posamične Številke dobivajo so v tobakarnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu i>vrv.Ea^Ž&jr'"<» njemu -se vrže v boj na rnlo to zaliti doti., v goriškem okraju j /"!>¦»> i" *'¦.»« v*u irredenta, vse ia-p:i do 10. t. m.: ali dvomimo, da so i lsom-i\o liberalnega in katoliškega ta-v>a županstva mogla i/vistti to delo v ; ,,"!J-«- l*;l volilna borba bo hujša od tako kratkem rasti! j '»ne 1. 1K«.M. Oblastvom se /r!o mudi, kakor se ! A!i »»"»¦" »» *.•""»¦•. »»»'11«» gb- vidi. Iti res nam prihajajo z iMinaja porovila, tla proračuu-ka t a/prav a v poslan-k; /borniii se vi-sf čudovito na- ; «lo; poslam-i in vlada menda /e komaj I Wilh i" »''"'J'"- ..».">*¦' '•••'j d v u za-eak.fi«.. da se ra;ddejo i,uf Nicim-hr- \ ^'"P"«'-' v dr/avin-m /.boni, dvelretjin- dali, ko se bodo pripravljali n:i protniki u.i tolik naskok proti nam V Menda ne! »ionski l.ahi in Kurlani, ka- ka Hoveii:.ka večina pa ima tudi l< dva; pravično je torej, da dobimo Slo-venei še tretjega zastopnika v peti volilni skupini, ue da zguhiino katerega se.lanjib. Ž.ite<.'adet bomo morali Slovenci >dei>elin v starem, ohncmogb-m parlamentu. Nove volitve Ho torej pfcd durmi! Vsak hip nam lahko naznani ;iea no- [ \ieo: dtv.avni /.l>or j«* iMzptiM-eit! In vo- j Itlno gibanje bo takoj v polnem ognju! ; . , , . , , ...... ... , . !; naprti v-i' mori, da se ne po: reel zlobna \es po ttiski sv«'t pričakan« /. na- ... vi i«. ' , . ...' . ' .. ' nakana nasprotnik.;'. Na dan volil ve peto radovednostjo unla lefcnjih ^- i v v „,,,.,, v „ ll(1 ,„, snil,iJ/((. Utev! Man parlament, gov.n, i mu» t ^ a {{ J.,. ,„,„„ s,„ V|l|1,iki ,,,„„. vedno, je bd nespn;,cbe:; /a se-h.rno j V;( |In ,„„,,, „„„,,,1 priti, ;,ko v-,J( ,,,./it.vn.. ,l.-t... ha, ,,.. bo , j |i||ui)| .(| uiiial. noum. v ka«.«;. ,,«-,8e,o z:,?j.atk, .o- J^J ^ ^ ^ i/A W/Mi sej br»/.pravni i >iojcv i Jvaku.i-n bo V ... . '. . , „ i! alt tudi ptoti svojemu |»K pncainu novi poit./.a] v tem dr/avja-m /boru ' \ , ,' ....:.. »...s Župnnijii: št*'v, i Mesto (Jorica . . . . : i Lociiik....... | Ital. v ! Okraj goriški; 1 St. Andrcž..... ! Jiilje........ ¦ Ccpovan ....... i Dornber«.-...... St. Kerjau...... ' (Ir^tr........ ; Šmartuo-Kojski) . . , Miren........ Op-itjVselo...... i St. i'eter...... : 1'o.l-ora....... ' Renče........ Solkan....... Sovodnje...... ¦^•'llIpilH....... pivbiv. a.ui5._. ol. mož . 1299 . . UJM) . . 11(14 . . 2174 . , i>;ioo. . 141« . . 42B7 . . 1504 , . um. , i:M3. . 3500 . . 2202 . , 2433 . . 1335 . . 273!» , , 703 . . 1471» . . 1UM . , 077 . , Trnovo ....... Vrtojba....... Vo-ersko...... Slov. vol. moz" Okraj kanalski: Ajhii . l.o skušal voditi j.'1'fif EJadeni v f toda priti bodo morali in kompaktn i ^kl- ati za narodne;:.! |;i| To so vprašat^, najMi/je priiiod- i ,„,,,„., (.ini„ mu nakane sovražnih na iio.ti. Toda še 1,!„V n;im je vprašanje: f 1M..,,|ll|,liU,1i. "»vet: ,kt Kak«", se doVIŠ.'- te vohtv naro.l- Alt bodo /natnik. po k.it*"ii toliko hrepenimo'' in bratskega naroda hrvaške^.i .s«. ^ izrekli, da v nov.-m dt/avuem /.boru bodo morali biti ;'.:iru/.e!ii vsi zastopniki oocli narodov v jedcu >am ju^o-s l<.v a tisk i klub. ako bodo hoteli kaj doseči. Ti* izjavo sta sprejela oba naroda 7. velikim oduševljenjein, saj sta jo pričakovala radosti dol^o! - Ali se uresniči ta prekrasna ideja "f! Z«Jt se, da .-je .izvršj". nimiejni SU.v.-ju-; In Hrvatje ne dct,:jo ovir; Ji-žave so it,- u.< Kram;-kcm. Al; tudi lam so se viš:!i (l..;.,\„ii od-posl.inci-v :;ar..«i« ttt tako/.vat..« kato-bskf straake. ki so baje imeh /ažeiji-m Na.-eKesl.i bodi torej: Vsi na v o- Ijšrc! Ako nas nasprotniki ukljub j teiau premagajo, l;cr ho njih število I v imeniku VolilceV večje od našega, j tedaj ne bode to nikaka sramota za. j nas in ne bo žalilo na-e-a kandidata ! Toda pečal večne r-ramot" bi si morali pritisniti na čelo, ako propademo po svoji krivdi, ako bomo imeli številno večino voliicev, pa !,ekatcri i/.oslauejo pod to ali ono pretvezo! Izdajalec naj d«»tet večim zasiamovanje užaljenega naroda! Ker so potrebne resne priprave, opozarjamo že danes na morebitne re-kl.dua.aje v.iitha1 praviee v velepo-e.tvu. Vsak poM.tink ki plačuje velik«, .lav ka, a ni še h:l pr;sfe{ veh posi-tnikom. naj /e /daj ple-teje: ;i!i Ile Jtiaillje vsaj u-pels. Dne 21. t. m. s. bo ji-i \rš:I shod I .>' vrld. izt;ivne-a davka (najmanj 10 itav.ptiih mož katoliške strank.-: M tc^a \ nUl. mora biti zemljiškega davka in do sh'Mt.s je v.se zavisno: mirne volitve na i IH «_«ld. hism.razrcdue^a davka. Taka Kranjskem tu jup-lovanski kstti*' \ jiozm uost j«- j«.»trebna zlasti pri tistih Mi tipamo. <{a ta shod zaupnih mož ne ; posc.-tmkih, ki plačujejo davek v več bo dela"; ovir, p;:č pa. d.i i i»n odusev- * davkarij. Toliko za danes! Natančncji l*c::o pozdravi j u u o s l o v a u > ki i poiiuk priobčimo o pravem času. klub: s.tj vejtakir vsai; po>iance bol »ionski Slovi-m-i se torej bli/atuo moral vstopiti v ta klub. ki bo imel pač [ prav •¦;*r>ni volilni borbi. Ali nadejamo dovolj' hvaiežt!«ua posla za složno de- i se, da zdrav razum našega naroda do- h»vanje obeh strank. Slovenski narod i kaže uuli letos vsem nasprotnikom, da pričakuje torej z radovednostjo, kaj , njihova sj»letkai\stva ne bodo imela nik- sklene shod slov. kat. stranke 21. t. m. | dar več za/.e3jene^a uspeha. V to v Ljubljani! Zaupniki naj pomnijo, da j naj deluje vsakdo, ki hoče hiti Slove- bodo oni odgovorni /a vse posk-dštv! \ u,-c! Na delo! 7.? sama misel na toliko odgovornost ] je tako resna, da mora strezniti vsakega • še tako napela srrankarja. 1'ričaku- j Volitve V V. kUriH. jemo torej najboljših poročil o shodu J " 21. t. m. v Ljubljani! j Piičnele so že priprave za volitve x. ,., , ; v državni ^i«>r. oti mij<' niti naši nasprotniki. Vendar bi j kuriji, ki bo volila na (ioriškem encfja nam prav radi kalili vo«lo, ako bi le j državnega poslanca. Za danes podamo kje mogli; zategadel bo treba previd- ! Pr<;fhHl vo,1.lI "J'1 >n»ž. Vsaka ohrinn imsti tudi tu' | voh na vsakih aOO prebivalcev ])o enega; nosu tum tu . probitek pod 250 (n. pr. 749 prebivalcev) Na?i nasprotniki osredotočijo ves ! gre ^* zgubo, nad 250 pa se .šteje za boj, da bi si zopet pridobili mandat v j polnih 500 in se prišteje še 1 vol. mož. skupini veleposestnikov, kateri (Ako ima torej kaka občina 749 preh ..... ......1 -i- i i« i i - i-.*-; voh 1 vol. moža, ako jih ima pa tal, so zgubili po hudi borbi pred šestimi j volUa ,)0 2). Male občine pod 500 preb. leti. Najhujše jih peče ta izguba, toliko so pridružijo sosednjim, bolj, ker jim je otel ta mandat mož, j Evo pregled volilnih mož v celi katerega iskreno sovražijo. Ali prav v | deželi: Anhovo...... Avče....... Manjšice...... Mat:» ....... Kanal....... Deskle ...... Kal........ Lokovec ..... . 'i'»'i.»j....... Slov. Okraj ajdovski: (Vilice....... (iabvije...... Ajdovščina .... Lv. Križ ..... Lokavec ...... llihembcrg .... Skriije...... Šmarje...... Ivamirjc ...... Slov. Okrajno glavarstvo Italijanskih vol. mož Slovenskih Okraj komenski: Hrestovica..... Štanjel...... (iorjansko..... Kobiijaglava .... K..men...... Mavhinje..... Nahre/ina..... Hisk.o.iea..... škrbina .... • . štijak....... Temnica...... i..'i" ....... Veiikidol..... f.abrovie;i . ... Kopriva...... v^ščica:::;:: St. Pola j .... Slivno ...... Okraj Avber . Lokve . Dlltovlje Naklo . INivir . M Slov. ' •ŽJinski: 1324 . . IIIU2 . . Ilfit) . , 742, . 1005 . . 18(15 . , «47 . , 2554 . , 1435 . . 888. . ol. mož . 1509 . . 047 . . 735 . . 220(1 '. '. 2405 . . 820 . . 1074 . . 423 \ 474 i J ol. mož . 7(50. 1078 . 782 . 548 . 2203 . OSMI . 1381 . 085 . 012. 849 . 1440 . 422 j 4'li 4341 m 371) 3111 Uodik .... Sežana . . . Skopo .... Storje .... Tomaj .... Zgonik . . . Okrajno glav. venskih vol. moz , Okraj bolski: Log........ Oczsoča ...... Bole........ Srpeniea...... Soča ....... Žaga....... Trnovo ...... se Srpenici, kateri Trenta pridruži se S> Slov . . 511 . , , . 1151 . . . 852 . • . 2810 . . , . 1234 . . . . 824 . . . 510 . . , . 1794 . . , . 548 . . . . 910 . . . . 1498. . . . 1426. . . vol. mož . isko skupaj . 645. . . . . 704. . . . . 2147 .... . 507 ... . . 810. .. . . 652 .... 309 pridruži pristopi še . . oči ter se izgubi vol. mož , . . Okraj cerkljanski: Cerkno.......5833. . Sebrelje....... 966 . , Št. Viška gora . . • . 2049 ._. Slov. vol. mož . Okraj tolminski: Hrojsinj....... 1240 .... Drežnica....... 995 .... (! rakovo....... 379*2 , , , l(lv»ko........ 604 ... ', Kobarid....... H68 .... Kred........ 1353. . . . Libušnjo....... 1544 .... Livek........ 612 . . ! . Sv. Lucija...... 2572 .... Ponikvo....... 1253 . . , , Kedlo........ 809 ... . Tolmin....... 4449 , , . , Volče........ 1670. . . . Slov. vol. mož . . ." Celo tolminsko glavarstvo slovenskih volilnih mož.......... Okraj konniuski: lUHana.......1262.... Modnim .... ... 92t».... Doli nje 112ti. Okraj korminski šteje slov, vol, Dolenje...... , 1422. , Capriva....... n2<}, , Ohiopris . ,..... 874 . Kortmti .,.,,., 5414 , S. Lorenzo di Mdmnii . 1068 . Meiloii . . •..... 1125, Moram....., , 61», Mos.a........ 113», Okraj komenski idejo furl, vol Okraj gfadiseanHki; Kara ,....... 1020. , O rad išče....... 3352. Mariano....... 1584 , Ilomans....... J767 . Zagraj ....... 15o(). Versu........ 610. . Villossc?....... 1086. Furl. vol. mojT Okraj červinjanski: Ajello........ 1343. . Oglej........ 2098. Campolongo..... 1085 . Červinjan...... 2342 . Finmicello...... 3353 . (Jradež....... 3441 . Joaniz......• . 705 . , Muscoli....... 1239. Perteole .... ... 1410. Uuda........ 1397. Seodovaeea..... 741 . Tapoljan...... 574. Terzo........ 1600 . Villa Vieentina .... 1034 . Visco........ 683. St. Vito....... 1401 ._ Furl. vol. mož , Okraj tržiški: Canciano...... 1813. Foljano....... 1525. Tržič........ 5618. St. Peter...... 1098 Itonchi....... 3077 Turjak ....... 1150. Doberdob...... 601 Devin........ 948 _ Slov. vol. mož 3, Okr. glav. gradišJansko ima venskih vol. mož . . . .11, Povzetje: Glav. goriško slovenskih . . furlanskih Mesto goriško italijanskih . . Glav. sežansko slovenskih . tolminsko » gradiščansko *» »_______furlanskih mož 8 . . 8 2 6 2 . . (1) • (2) , furl. 29 1 slo- , furl. 126 vol. mož. 122 — — 4 — 44 59 — 73 _. 11 „ 126 Slovenskih volilnih mož . . 265 Furlanskih - italijanskih . . . 174 torej več slovenskih 91 V celi kronovini je 2.195 Nemcev 76.514 Ital.-furlan. 135.020 Slovencev. Združeni Nemci - Italijani - Furlani bi imeli na 78.709 preb. vol. mož 158 Slovenci na 135.020 - » > 270 t*bije so torej Slovencem po občinah 6 glasov. - Ncmc.-Furl.-Italijanoin priraste 16 glasov. ^ Volilni možje se volijo v vsaki občini. Kjer se občine združijo, odloči volilni kraj glavarstvo. Glasuje se ustno. Volilni možje za; Ci.rir.., Kanal. Aj.lu\Jemo.....volijo v (iurici, T.iimin, KoImAI......... • ¦ Tolminu, Oi-kii-i............. »¦ »CiTknu, J5„1L............... a j, Jidlcii, iindiifi', Korniin, ri-n-injaii, Trni; • »Ur.KliSiiu Sj-žjuiii, Komen.......... * »Ki-Zsmi. Po tem pravilnem računu zmaga mora biti na slovenski strani. Torej — pozor! DOPISL U AldorSfiliie. — (Šola v Ajdovščini in v Slurljah.) — G. porofiovaloc o volilnem shodu v Ajdovščini 3. 1. m. jo premalo, deloma tudi nnpafino Rporofiil o tom, kar so jo govorilo na shodu o zdrufconju oboli Sol; hodi ml dovoljeno, dn pojitHiilin lo zu-dovo, —Ajdovščina In Šlurijo slu ol). čini, ki so držlto druga drugo top doluto na opit?,ovulea iz bližnjo okolico vtis ono odi no občine. Ako bi no bilo dveh cerkva, bi tujoc ne vedel, da sta to dvo občini. Olo bi no bilo •mies Iluhljn, ki loči Ajdovščino od Slurij hi mi>ji Goriško od Krnnjskeu.i, bi ^olovn no bilo prišlo ljudem mi mino), zidutl n\ dvo cerkvi in dvo šolski hiši, do knlorlh Imnjo prebivalci obeli občin blizo onuko ilolgo pot, V 5 miimlnli go prido sprohtijiijo od ono do drujto šolsko hišo, Soiluj slu obo šoli dvo-razreilnici. Ako bi so obo združili luko, ilu bi bila v Ajdovščini in Šlnrijnb po dva ikupnii raziedu, hi dobili pri i.-lili »troških štiri-raz red ni o o, (lovori no pa, ilu no šola v &urljiih v kralkoui rasiširi v lr' uuhKlnico, IS oziroui na to, da jo Ajdovščli) glavni kraj ajdovskega okraja bi da dobimo železnico, du tukiijšnjo prohlvnlslvo filvi skoraj samo z dohodki od trgovino ter od mnlo in velik« ohrlnijo, čtill m tudi tukuj vodno vočju po« treba po boljši šolski izomiki nei,'o jo moro podati ilvora/.rinlnioii, Pruv in koriHlim bi bilo, da bi tudi slavni c. kr. okrajni šolski hvoI v Gorici razširil šolo v Ajdovščini v trira/.rod-nico. Ako bi združili obo trirtr/.rcdniui, bi dobili šestrazreduico. Taka šola bi 110 korlHlilr. samo Ajdovščini in Šlurijuin, aiupiik tudi okolici. Tako zdmzcajc bi bil najlopši spomenik na petdesetletnico vladanja našemu presvetlega cesarja, katero bodemo praznovali prihodnje leto. Tako združenje se luhko tudi doseže, ker ravno v sedanji dobi so toliko v Ajdovščini kakor v Šlurijuh ' na čelu občino razumni in po napredku hrepeneči možje, ki so gotovo mnenja, da llubeij ne teče med nami radi tega, da bi nas ločil, ampak, da služi skupnim potrebam obeh občin. Na posamezno čudake se pa pri takih vprašanjih nI oziruu. Poleg omenjene štiri- oziroma šeslroz-rednivc dosežetc obe občini, ako krenete na pravo pot, tudi skupno nadaljevalno kupčij-sko in obrtnijsko šolo, Tudi la bi ne služila samo Ajdovščini in Šturijam, ampak vsej oko-' lici. V ta namen naj bi sklicala gospoda Župana obeh občin šolske, kupčijske in obrt-nijske strokovnjake na posvetovanje. Sestavila naj hi se poleni pravila za' tako šolo in se odposlala prošnja na visoko vlado, da jo ustanovi in jo na državne stroške vzdržuje. Za tako šolo bi zadostoval eden strokovno izobražen učitelj. Pouk bi bil poludneven, ali s pomočjo učiteljstva šestrazrednice tudi dvakrat na dac Na tak način bi bili občini Ajdovščina in Šlurije, pa tudi bližnja okolica dobro preskrbljena s šolami; zalo kličem našim velemožnim gospodom, naj bi prevdarili te rasvele ter potrebno ukrenili, da se bode mogla naša raladina zadosti izučiti. Saj je znano, da človek, ki se ni v svoji mladosti zadosti naučil v šolali, čuti in trpi radi tega večkrat vse svoje poznejše življenje. — V združenju je moč; na delo v ta namen! A. Iz Bovlna, 14. jan. — Pred nekoliko dnevi .smo vstopili v novo leto: poglejmo torej nekoliko nazaj, kaj je prineslo Devin-čanoni 1. 189G. dobrega ali slabega. Lahko rečemo, da preteklo leto je bilo za nas v marsikaterem pogledu jako zanimivo. V preteklem letu sta nas posetila enkrat tržaški in goriški Sokol skupaj in enkrat sam tržaški v spremstvu mnogoštevilnega občinstva. Iti reči smemo, da ta obiska nista bila brez vspeha. Iskrica,-katera je tlela pod pepelom, se je vnela, in Devinčani so se vzbudili iz .narodnega* spanja; začeli so se zavedati in terjali odločno svoje pravice, katere jim tako radi s silo kratijo. Sokolska ideja je vdobila dobra tla in upanje je, da bo vspevala. — •Tudi v županstvu seje začelo gibali. Spoznali so, da Imajo- v rokah. moč, a je do zdaj niso »porabljali. Prvi korak je naredilo županstvo, da je odslovilo dosedanjega obhod-nika, kateri je bil vedno nasproten Slovencem in jih zaničeval, dasi je jedel njih kruh, in je nastavilo drnzega, po katerem se pretaka zvesta slovenska kri. — Sploh smemo reči, da je preteklo leto prineslo Devinča-. nom v narodnem oziru precej, io seme, ki so zasejali tržaški in goriški rodoljubi je obrodilo obilen sad, Devinčani, le pogumno naprej! Bog i narod! S Tolminskega. — (Učiteljske zadeve). — Častiti g. tovariš in č. g.čna to-variSica J Prosim,' vzemi v roke svinčnik in računaj z menoj nekoje naloge, zadevajoče naše gmotne škode. Ti dovršiš učiteljišče in po dveletni praksi nnpruviti je izpit učiteljske sposobnosti. Znani Ti ste postavni določbi: a) pokojnina se šteje od dneva izpita učiteljske sposobnosti, b) petletnine se Štejejo pa od dneva stalnega imenovanja. Naredil si izpit učiteljske sposobnosti 1 leto kasneje in razmerno bil ludi 1 loto kusnejo stalno nastavljen. Vsled tega dobiš tudi: prvo pelieluinc i leto kasneje in si pri 400 gld. letne plače na škodi gld. 40, pri drugi petletnini uprav tiiko gld. 40, pri tretji petletni ni 500 gld. letne plače na Škodi gld. 50, pri četrti zopet gld. 50, pri peli petletnini C00 gld. letne plače na škodi gld. 60, in pri šesti petletnini zopet gld. 60. Skupaj 300 gld. -- Kol: * si na škodi, ako čakaš , ¦/. izpitom 9, 3, 4 leta ? Koliko manj pokojnine dobiš? In v starosti je težko leta čakati. Vso to škodo trpe razmeroma v slučaju smrti ludi udova in otroci! — Iz tega sledi nauk; Naredi izpit učiteljske sposobnosti po 2-lclni praksi! H. Ti si naredil sicer izpit učiteljske sposobnosti takoj po 2-letni praksi, pa si bil vendar in sieor vsled svoje nebrižnosti 1, 2, 3 leta kasneje stalno imenovan. Koliko škode trpiš? Iz tega sledi nauk: Dovršivši izpit uči* teljske sposobnosti, brigaj se in delaj v prvi vrsti sam na to, da si po izpitu hitro stalno nastavljen. Kdo hočeš, da bode za Tebe delal, ako sam ničesar ne storiš? Že pregovor pravi: Delaj sam in Bog li bede pomagal, lit. Ti si pravočasno naredil izpit in vse potrebno vkrenil, da bi bil hitro stalno imenovan. A imenovanje se pri šol. oblastr.ijah zakasni 2, 2, 3 leta. Koliko si škodovan? Koliko Tvoji ostali v slučaju smrti? Iz tega sledi prošnja in na-ik: Šolske oblastnije, osobito šolske nadzornike prosimo, da bi se učit. stalna imenovanja ne zavlačevala za cela leta, dotični učitelji naj se pa prepričajo, kje je prošnja obtičila in v kojem stanju se nahaja ter naj prosijo hitre rešitve. IV. Zaradi kakega prestopka pomaknejo Ti šol. oblastnije kako petlelnino za 1, 2, 3 leta kasneje. Koliko škode trpiš? V slučaju smrti je kaznovana ludi Tvoja soproga-udova in ljubi olroci-sirote! Iz tega sledi prošnja in svarilo: Šolske oblastnije, osobito šolske nadzornike prosimo, da bi postopali kot dobri očetje pri takih občutljivih in daleč segajočih denarnih kaznih. Svarilo naj si pa vsak č. g. tovariš in č. g.čna tovarišica sarn (-a) naredi, uvažujd posledice, stan in službo. V. Zarod kasnejega stalnega imenovanj • -naj je prouzroči že kdorkoli — trpi denaiw škodo že itak slabo plačano vseskupno uči-teljstvo v okraju, ki ni ničesar zakrivilo. Kajti vsled tega je manjše število stalno nameščenih učiteljev (učiteljic) in po najnovejši postavi pride manj učiteljev (učiteljic) v I. in v II. plačno vrsto. Toliko v dobrohoten pomislek in ravnanje. A, V. Iz Kobarida. — (Narodna Čitalnica;—pevski zbor).— Središče pouka, kraj prave zabave in življenja, zbirališče iskrenih rodoljubov, ponos narodnih mladenicev v vsakem narodnem irgu je, ali bi vsaj morala biti, čitalnica oziroma braino društvo. Tudi v prijaznem Kobaridu je bila »Narodna Čitalnica" v cvetju od I. 1871. kakih 12 let. Slednja leta pa je začela nekako hirali in pešati; ker so jo pričeli zanemarjati taki, ki bi jo morali najbolj podpirati. Vzbudila se je le o počitnicah, ko so se vrli ko-bariški učitelji zbirali in pošteno zabavali v njenih prostorih. Priredili so navadno vsake počitnice lepe veselice, katere je vodil dika učiteljstva, biser slovenske narodne glasbe, kobariški rojak, prerano umrli Hrabroslav Voiarič; ž njim je izgubila čitalnica mnogo, da skorcj bi rekel, izgubila je — življenje. Dremala je, a ne še spala do preieklih šolskih počitnic, ko je namreč odprla svoji očesi in iskala svojega ljubljenca, a žal, ni ga našla. Videla je pa njegove zapuščene sirote. Mili pogled na nje, ki so molili za svo- jega blagega očeta, jo je ranil v bolehno srce. Združila je vse svoje moči, napravila veselico, katera je vendar darovala dva de-setaka njegovim zapuščenim otrokom. Ta veselica ni bila sicer sijajr.a, marveč priprosta a lepa, kajti čuval jo je duh blagopokojnega Volariča, kateri je tudi čitalnico zopet vzbudil k življenju, in upati je, da bode kmalu popolnoma zdrava in čila. Pred dobrim mesecem se je čitalnica preselila v nove prostore gospoda Antona Gruntarja, kjer je prav dobro oskrbovana in urejevana. To je pa prvi pogoj k njenemu življenju. Kobaridci so to videli in koj je pristopilo nekaj novih udov in to celo pri-prostih narodniii fantov, pri katerih vstopu se je nabralo tudi za »Slogine* zavode G kron in 33 vinarjev. Da bi jih le ostali posnemali in se pridružili »Narodni Čitalnici*, katere novi odbor bod* gotovo skrbel, da se Lodo narodni Kobaridci pošteno zabavali in se utrjevali v treznem narodnem mišljenju. Novi odbor bi prav lahko ustanovil pevski zbor, ker ima v svoji sredi priljubljenega in izvrstnega pevovodja. Pevski zbor poštenih koburiških funtov in dekk-t bi bil lahko v vzgled vse;n pevskim drušlvom v Soški dolini. Vi pa, dragi narodi., kobariški fantje, bodite složni in prizadevajte si, da bodete res uzor slovenskih mladenčev! Saj se je slovenska mladina vedno rada družila v pevske zbore, da se je v prostem času nedolžno in veselo zabavala s krasno narodno pesmijo. Saj se z menoj še spominjale svojih otroških let! S kakšnim veseljem ste poslušali ob nedeljah zvečer morda že v svojih posteljicah lepo nekdanje petje domačih fauiov, kateri so peli na »Šandrovem voglu" a'.i pa na potu »okol" Kob'rid«?* Ali ni bilo Io lepo? Potrudile se nekoliko, da se zopet vrnejo oni lepi časi! V pravih narodnih društvih je pesem ona dragocena voz, katera veže srce k srcu, katera druži navdušeno četo pravih rodoljubov. Da bi /.družila ludi vrle kobariške fante v lep pevski zbor, kateri bode v veselje slehernemu Kobaridcu. Da bi to kmalu čitali v predalih cenj. »Soče!" Še nekaj, kar bi moralo Kobuiidco združili v močno čitalniško pevsko društvo. Že v pričelku tega skroamega dopisa sem omenil, da se je ustanovila koburiSku čitalnica I. 1871. Praznovati bi loruj morali že ravnokar minulo leto pelindvajsel'elnico njenega obstanka. Tega pa ni bilo iz raznih uzrofcov. Pokojni Voiarič je večkrat govoril, kako krasna da bode ta slovesnost. To bi ludi bilo, a človek obrača, Bog obrne. Poklical je k sebi lega izbornega pevca in voditelja kobariških veselic ter na ta način v svoji previdnosti odložil pctindvajsetlelnico na nedoločen čas. To slovesnost bi se pa lahko opravilo letošnje počitnice. V ta namen naj se prične delovati že prej, da se ti m si-jajneje praznuje tolikoletni čitalnični obstanek, da se Um siovesheje slavi spomin njenih dičnih ustanoviteljev, katerih dika in društveni častni član poje: »Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi! A delo in trud naj nebo blagoslovi!" Iz ljubljanske okolice, 11. jan. — V mnogih krajih na Slovenskem so se ustanovila in se še ustanavljajo razna društva, katerih namen je, da podpirajo kmeta in dela 'ca. V preteklemu letu se je ustanovila »Kmetiška zadruga* v Dobrepolju na Kranjskem, dalje »Kousumno društvo" v Starem trgu pri Ložu in v Cirknici. Culo se je tudi, da se je ustanovila kmetiška zadruga v C.irk-nem, vendar se prav malo čuje o delovanju omenjenih društev po naših časopisih. Ker je ustanovitev kakega zgoraj imenovanih društev gotovo velikega pomena ne samo za kraj, ampak je splošnpga pomena za nas Slovence, zato bi bilo jako želeli, da bi se večkrat objavljalo v naših listih (posebno manjših) kaj o delovanju in vspehih enega ali druzega društva ali zadruge. Čuje se, da se je z novim letom osnovalo »Konsumno društvo* pri D. M. v Polju pod Ljubljano, in da so pravila že potrjena. Ker je v Vevčah mnogo delavcev, je upati, da bode društvo dobro vspevalo. Domače in razne novice. Socijalna demokracija pred volitvami. — Socijalni demokralje se že gibljejo s posnemanja vredno živahnostjo. V noči od nedelje na ponedeljek so razširili po vsej Avstriji na slotisoče iztisov volilnega oklica v raznih jezikih. Tudi med slovensko ljudstvo je došlo veliko iztisov tega proglasa, ki je zelo mikaven na vse strani. Kaj takega, kar obetajo socijalni demokratje, rad čuje vsakdo, ki ima vse pridobiti in ničesa zgubiti, zalegadel je jako sposoben, da pridobi za se široke vrsle delavskega in kmečkega ljudstva. Zanimivo je vedeti, kaj vse hočejo socijalni demokratje. Svojim zastopnikom v novem drž. zboru so tako-le načrtali program delovanju, katero treba najprej dognati: »Splošno, direktno, tajno in jednakn volilno pravo za parlament, deželne zbore in občinske zaslope, odstranitev kurij in volilnih razredov — odstranitev gospodske zbornice, Svobodno izražanje misiij v pisan in govoru: brezizjemno tiskovno svobodo, odstranitev objektivnega zasledovanja in koleka za časopise; svobodno kolportažo, nadalje popolno društveno in zborovalno svobodo, brez izjem in opomb. Odstranitev vseh izjemnih zakonov; temeljito preosuovo domovinskega prava, odpravo zakonov o »vagabundih" in odgonu. Brezplačni, obligatorični in brezkonfe-sijonalni pouk v ljudskih šolali; razbremenitev občin pri plačevanju učiteljev in imenovanje dotičnih državnim uradnikom; brezplačni pouk v vseh srednjih in visokih šolah, Iočenje cerkve od države. Razširenje varstva delavcev na delavce vseh strok: veiemduslrijo, rudokopstvo, promet, rokodelstvo, domačo obrt in trgovino: Pred vsem, da se vpelje zakonitim potom osemurni delavnik in 3G urni nedeljski počitek. Prepovedali se ima oddajati delo n.i dom, nadalje se mora prisilili podjetnike ustanoviti delovršbi*. Temeljito in svobodno obrtno in rudo-kopno nadzorništvo s sodelovanjem delavcev. Preosnovo delavskega zavarovanja. Zavarovanje se ima razširiti v slučaju bolezni in proti nezgodam na delavce vseh strok. Ustanovi in izvede naj se zavarovanje za starost in sicer za vse mezdne delavci? in tudi druge državljane, ki so zavarovanja potrebni. Uprava vseh blagajn naj se izroči zavarovancem. Odstraniti se morajo vsi pogini zakoni proti poljskim delavcem; posebno pa po-selski red. Popolno koalicijsko svobodo za vse delavce vseh delovrsb. Odstraniti se ima indirektni davek in eolninn, kakor ludi premije privilegiranih kapitalističnih skupin; vsi davki, ki so naloženi na propotrebne življenske potrebščine, in ki obtožujejo ljudska stanovanja. Vse javne potrebščine se imajo pokrili s naraščajoči m davkom, davkom premoženja in dedSčine. Vsacemu naj se pusti minimalni znesek za življenje. Odstraniti se morajo davčno privilegije denarnega knr-iinla in veleposestva in malega kmeta se mora varovati obležilve. Brezplačno pravno pomoč pri vsfrti sodiščih in instancah. Vslvari in izpelje naj se zakon, da so uradniki, ki ovirajo politične pravice posameznikov ali celili društev, ostro kaznujejo. Stalna vojska naj se nadomesti z oho-rožcujem ljudstva. Pred vsem se mora znižali vojaška služba tia dve leti pri vseh vojnih oddelkih. Vojaški kazenski zakon se mora popolnoma preosnovali; družine rezervistov se mora odškoditi. Prihodnji državni zbor se bode tudi .bavil s pogodbo Ogcrskc. Dasiravno se gre sedaj le za interes dveh izkoriščevalnih skupin, vendar bo le delavsko ljudstvo plačalo troške. Zatoraj se mora proti krivični obležitvi tostranske državne polovice energično nasprotovali, in novo pogodbo se mora takoj izkoristiti v lo, da bo parlament p.adzorovni zunanjo politiko, posebno pa vojaški proračun". Veliko lepih rečij! Moj Bog, kdo bi rad ne plačeval davkov, manj delal, boljo živel itd.? To se vse lepo sliši, ali kako naj se vse lo izvede, o leni ni še nihče znal povedali pametne besede. — Sicer pa moramo priznati, da večina naštetih zahtev je takih, katere naglašajo tudi druge stranke, ii. pr. mi Jugoslovani vseh barv. Da bi dosegli le toliko, bili bi zadovoljni menda tudi socijalni demokratje! Proti socijalni demokraciji so iznašli prav radikalno sredstvo. Brez šale, v »Primorskem Listu" otl 11. t. ni. se to bere! Ko so namreč narisali »socijalno- demokratsko revolucijo", so zaklicali iz polnega srca: »Prijatelji, posebno čč. gg. duhovniki, priporočajte, širile „Primorski List" med svojim ljudstvom !" — In vendar dela uprav »P. L." v vsakem pogledu najizdatnejšo reklamo za socijalno demokracijo in njena glasila! S samimi frazami mladih, neizkušenih kaplanov se pač ne bo oviralo napredovanje socij. demokracije, pač pa se ljudstvo le še bolj opozarja na njo. Tako piše tudi zadnji »P. L.»: ,D.i se boste na lastne oči prepričali, kolika nevarnost nam preti od socijalne demokracije, naroČile si tudi »Delavca*. Ako vas ne po-drami naša beseda, vas bode predramil gotovo »Delavec". — Kaj Se! Od desetih nerazsodnih Citateljev jih gotovo pojde šest za »Delavcem", tako mamljivi so nauki in zahteve socijalne demokracije za vse trpeče sloje; — povsod tam pa, kjer so tako nasprotni duhovniki, kakoršni so mladi kaplani okoli »P. L.*, so pa za socijalizem še ugodnejša tla, ker taki služabniki Gospodovi sveti stvari vsak hip le škodujejo, ker od sebe le odurno odbijajo človeška src;', ne pridobe pa nikogar. Doslednost! — Zadnji »P. L.* piše; »V Rožni dolini so že otvorili drsalnico. N a led!" Tuk6 vabi „P. L." v — »greh*! Ali mladi gospodje okoli »P. L." ne ved6, da na ledu pride v doliko mladega sveta obojega spola (— čujle grozo: obojega spola!—) več nego na vsakem tistem preklicanem plesu? In koliko je tu »skušnjav", koliko poželjivih pogledov, vzdihov, skrivnih želja, stiskanja rok, skratka: sam »greh*! O, ta »ferderban* svet! In vse lo priporoča »P. L." Na indeks, na gromado ž njim-* Smcšnost .ali zloba 1 — Po vseh mestih je ukoreninjena navada v gosposkih hiš.di, da uče plesati že —otroke od kakega 12. — L; leta naprej. Prirejajo se celd otroške p., .ne zabave* otroške maskerade, v Trstu celd otroški korso na debeli četrtek! In ni ga človeka, ki bi se nad tem spodti-kal! Tako je pri drugih narodih! Tudi pri goriških Lahih je takd, a še nikdar nismo črtali v ullrnklerikalni »Eco", da bi klicala ogenj in žveplo na prirejalce takih zabav ne na libte, ki jih naznanjajo! Pri Slovencih je izjema tudi v tem pogledu. Nekaj rodbin naše čitalniške gospode hoče tudi prirejati take zabave za s v c j e otroke, v kar ne bodo iskali šele dovoljenja »P. L.* Naznanilo je prinesla jedna gospa v naše uredništvo in prosila, naj se priobči že v »Primorcu". To se je zgodilo! — Ali takoj je zagrmel velepobožni »P. L." in vzdihoval: »Lep nauk!" — Sledil je seveda takoj branjevski »pejtegasem", ker je dejal: »Potem se šluli, da tak list ni zabranjen. Stran s »Sočo* in nje sinom »Primorcem*. — Kje se tu dasta ločiti smešnost in zloba »na katoliški podlagi", naj razsodijo č"delji sami. Hujskarlje p* cerkvah. — Vsi blagoslovi, vsi neverjetno pretkani napori niso pomagali »Primorskemu Listu*, ki je moral zategadel zopet povišati ceno. Vrhu tega so zagnaii ob novem letu zopet nov hrup — strahovito škandalozen io v na naročnike. Ti »osrecevatelji naroda* imajo naše ljudstvo za strašno neumno, ker menijo, da bo še vedno verjelo v take »Blažere iegne11; časi vraž in praznih ver izginjajo, a lega ne morejo prav ver>ti listi, ki so se doslej debelih ob nevednosti ubogega našega ljudstva. In vse take spletkarije pokrivajo z imenom — nadškofa goriškega. »P. L." sam je razglasil škofi za svojega agitatorja, dasi ni verjetno, da bi mogei kak škof priporočati tako duševno revo, kakor je sedanje giasilce treh »iikaduiiiičuo izobraženih" kaplanov. Saj je vendar previsno, da bi se vsak i-erkivni dostojanstvenik Io kompromitoval pred razumnim« ljudmi, a — kaj Vse bi verjele »bruiniiu rvčice* nevednega ljudstva, lo itak nima nikake trajne cene. Nekateri gospodje pa so škandalozno zlorabili prižniee in spovednire za — lov na naročnike »P. L." proti .Soči" in .Primorcu*. Hudič in pekel, smrten greh. -- to so bila najmanjša sira*'l.i za tinte, ki bodo čilali »S." in »IV. V Diljali so morali celo misijonarji prihiteli n:i pomor. Na Št. Viški gori je župnik Valcntiričič kar besnel proti »S.* in .P." ; sam je tekal po hišah in silil ljudi, da bi vrnili naša lista. Tudi ljubu-šenjski vikar Leban je straši! ljudi s smrtnim grehom. Da, celo doli v furlanskem Fiumi-čeln je župnik prepovedoval »Sočo". ¦ -Prosimo svoje prijatelje natančnejših poročil, ob enem pa, da se nikjer ne udaj.ijo »radi ljubega miru"; ako nekateri gospodje no morejo živeti brez prepira, naj ga pa imijo! Postne novice. — Pri poštnem uradu St. 3 v Gorici (v Gosposki ulici) bo kmalu dodeljena tudi brzojavna postaja za oddajanje brzojavk. To je zopet prav lepa pridobitev. — Slovenci smemo bili zadovoljni, da smo začeli prvi drezati za napravo te poštni; in brzojavne podružnici.* v (ioriri, — Upanje je tudi, da telefonska zveza se kmalu razširi v iiiteruib.inno, t. j. Goric, bo zvezana s Testom in tako ludi z Dunajem. Švlu potem i.o v Gorici več naročnikov! Vsak zdravnik, odvetnik, vso kavarne, gostilne itd. bi morali imeti telefonsko zvezo! Brzojavne postaje dobe na spomlad tudi poštni uradi v Uihembergu, v Dorn-bergu in v Št. Petru. V Bilja h se osnuje n o v poštni urad, katerega so želeli volilci pri znanem volilnem shodu obeh gg. državnih poslancev dr. Gregorčiča in grofi Coroiiiuija. — Vsled te nove pridobitve bo imel bližnji Št. Peter jedno poštno zvezo na dan več. — Služba c. kr. poštarja v Bilja h je že razpisana. Plača bo 150 gld, za urad 40 gld. Varšrinc je treba polož ti 200 gld. Prošnje treba poslati ravnateljstvu v Trstu. Doslej po mestih ni bilo nikake dostavnim? za pisma in nakaznice; odslej pa bo treba plačevati v Gorici od 20. t. ni. naprej: od nakaznice do 2 gld. po f kr., nad 2 gld. po 3 kr. Ako kdo dobi kakrat več nakaznic, plača za eno (ako je nad 2 gld. vredna) 3 kr., od vsake druge p,i po 1 kr. Enako bo plačevati od čekovih nakaznic poštne hranilnice. Kdor pa hoče sam pošiljati po nakaznice ua pošto, plača I gUi. mesečne pristojbine. Tiste stranke, ki plačujejo že za navadna pisma, bodo tudi Za-naprej oproščene le nove pristojbine. — Kdorkoli ima torej kaj več posla s pošto, plača najmanj 12 gld. na leto. Lep davek! Hvala lepa! Državni poslanec Spinčic se j_- dotaknil v svojem govoru jalo kočljivih dogodkov v poštni upravi na Primorskem. \prašal jl»: .Prvič: Ali je res neka manipniantinja v Trstu iz razlogov, katerih tu navajali ni umestno, bila odpuščena, kmalu potem pa pri poštnem uradu v S. Lorenzo del Pase-iKitico vender-le sprejeta kot ekspeditorica, in ravno tako tudi kmalu potem zabeležena za službo v Trstu? Jeli znano visoki poštni upravi, da, kakor druge poštne urade, tudi onega v S. Lorenzo nadzoruje isti nadko-misar, radi katerega je bila navedena mani-pulanlinja odpuščena iz službe v Trstu? Je li drugič znano visoki poštni upravi, da je bila v Trstu nameščena Karolina Oa-leari zaradi pri skonlriranju bajt- najdenega primanjkljaja 10 gld. 35,;, kr. odpuščena in da kljub opetovanim prošnjam vendar ni bila sprejeta več, če tudi je znano, da pri skonlriranju samem ni biLi izključena pomota, da je celo isli dan od c. kr. poštnega uradnika bila potrjena? Jeli tretjič resnica,to, da je ta Karolina C.ileari žrtva omenjenega nadkomisarja, kakor mnogo drugih oseb? In če to ni resnica, zakaj vendar poštno oblaslvo ni sililo na to, da bi se njegove in proti njemu pri kazenskem sodišči vložene ovadbe dalje preiskovale in s pravilnim postopanjem končale, temveč so se vrgle ,ad acla?* Je-li četrtič res, da neki postni sluga v Trstu z imenom Gorlalto, kateri je hudo obdolževal nadkomisarja, ravno po pomoči tega nadkomisarja, ni bil prav nič kaznovan, kakor bi moral bili, ampak se mu je koj po onem dnevu, s katerim je potekel rok za rekuz do ministerstva, katerega je sploh na prigovarjanje pustil poteči, dala trimesečna predplača ter so ga pustili v Trstu, kjer se je vedel kot »prijatelj* gospoda nadkomi- sarja. Meni-li najvišja poštna uprava, da je imenovani nadkomisar z Gorlattijem postopal tako iz krščanske ljubezni, z Gorlattijem, kateri je pred tem bil pisal, da se hoče zaradi spletk gospoda nadkomisorja usmrtiti?* »Slov. Narod" dostavfja: Tudi mi pravimo: Tako je! Koliko se je te o tem in istem nadkoiuisarju pisalo po naših listih, govorilo v deželnem zboru, razpravljalo pri sodiščih! Lahko rečemo, da že vrabci leta in leta čivkajo o teh rečeh po strehah blizu ccs. kr. pošle. Cela vrsti užaljenih in oškodovanih oseb se je Že pritoževala zaradi tega nadkomisarja. Pa vse zaman. Razširila se je celo verjetna govorica, da se ga tisti, ki so nad njim, ''-'.»]L, in da r,e sami vedd, zakaj. Saj bi v lar drugače ne bilo mogoče, da se. ovadbe proti njemu niti disciplinarno ne preiščejo, take pritožbe, katere, če so resnične, ne bi dopuščale, da bi tak »uradnik* le še jedno uro osla! na svojem mestu! Sedaj, po govoru poslanca Špinčiča, mislimo, da se vsaj konečno gane najvišja poštna uprava. Stvar je v zbornici obudila toliko ogorčenja, da je gospoda pri tržaškem ravnateljstvu ne bo več pritajiti mogla. Torej naj pride metla, pa prav raskava! V Št. Audrežtt poučuje g, Andrej V o grič, povnvodja »Goriškega Sokola", novi pevski zbor, ki S'.-'-» za zdaj 15 udov : ti prav redno prihajajo k vajam. Zo par mesecev je bil pouk v teoriji, zadnji čas pa pričel tudi že pevski pouk, — Pevski zbor je kupil pri narodni tvrdki Lenarčič & 0d na Vrhniki nov harmonij, ki stane le 70 gld., a je prav krasno delo. Narodna tvrdka Leuarčičuva se je s tem najbolje; priporočila. Opozarjamo pevska ::i bralna društva, naj si omislijo take harmonije. Iz Šcmptisn smo prejeli te-le vrstice: »Gospod Miks Klodič vitez Sabladoski, sin c. kr. deželnega šolskega nadzornika v Trdu, je bil imenovan c. in kr. nadomestnim poročnikom pri slavonskemu pešpolku št. 7H. Baron Siskovič, naborni okraj Osek. — Častita mo! Pri onem pešpolku sla nluzila dva Goricami, prej gospod Adolf Momiri pleni. Netifeld. ki ima sorodnike v šcmpasti, kot polkovnik, in g. Karol Cibej kot nadomestni poročnik, sedaj c. kr, notar v Komnu. -— Ta novica razveseli marsikaterega Goricami.* S Trnovega pri Kobaridu nam pišejo: »Tukajšnje starašinslvo je v seji dne 3. t. m. enoglasno imenovalo visokoroduoga gospoda Miroslava grofa M aren/ i j a. c. kr. okrajnega glavarja v Tolminu, za njegovo neumorno delovanje v korist tukajšnjega okraja, va častnega občana/ AiiKflJitko petje. — 1/ Sol« pri Tirnicah se nam piše: ,N\» dan novega lela nas je izuen.iililo zares migeljsko pelje mešali« ga zbora tukaj nje šolsko mludinu pod vodstvom g. učitelja Ig. Bajta pri sveti maši v cerkvi sv. Mihaela v Selu. Omu torej mučili pevce in poslušalce z latinskimi mašami, ko je slovensko petje tako lepo?" Kopotanjc * lecc. O praznikih je pripovedoval j,, čruiški dekan ua leči o nekem goriškem iu ljubljanskem krivem pro« roku. Seve, u-cina ga niti razumela ni. — Tudi čruiški kaplan je iskreno priporočal svojim ovčiram: »Primorski List". In vsa taka sredstva nič ne pomagajo — slabi stvari! Naravno! Iz Ajdovščine smo prejeli pojasnilo na napad nekega našega dopisnika, da sedanje društvo vžitniuskih zakupnikov je zavrglo vse prejšnje laške tiskovine in laški pečat; vse je zdaj slovensko. To moremo potrditi mi sami, ker vse tiskovine je priredila naša tiskarna. — Bes pa je, d.i je fi-n a u č n i ekonom- l pošiljal nemško -laške bolete, toda še te so od novega leta naprej nemško-slovenske. V tem pogledu so se pritoževali že pred par leti v hribih. Čudno, da se je finančna oblast vspela tako grozno visoko, da vsaj I. 1B'J7. daje nemško-sloven-ska potidila za prejele novce! Ta oblast, ki bi morala biti najprej pravična in poslrežljiva, je najbolj žagi izena starokopitnica! - Društvu ajdovskih zakupnikov gre torej vsa čast, ne pa morebitna graja! Tako naprej! Najnovejie vesti. Dunaj 14. januvarja. V finančni komisiji je vprašal grof H irrach naučnega ministra barona Gautsrlia, kaj se zgodi s slovensko gimnazijo v Celju, ker je poslanska zbornica odklonila za njo potrebni kredit. Minister je odgovoril, da je obstanek gimnazije za tekoče leto zagotovljen, pole m pa da pride stvar zopet v parlament. I) u n a j 14. jamivarija. Poslanska zbornica je v današnji sofi nadaljevala, razpravo o proračunu železniškega ministerstva. Ko bi ar je priporočal zgradbo proge Div.iča-Škofta Loka-Otovee in zvezo Škofje Loke s Pod-brdorn za slučaj, da se zgradi proga skozi Bohinj. Steinvender je priporočal po-slatmem iz Ccške. naj podpirajo Predelsko progo. Dunaj 14. januvarja. Pri včerajšnjem dvornem obedu je ces.ir dlje časa govoril z drom. Ltiginjo in izrazil svoje veselja, da pojenja legar v Pulju. Društvene vesti. Slovenska Čitalnica v Gorici priredi v predpustnem času lela 1897. naslednje veselice: 16. januvarija, 23. jamivarija in 30. januvarija bodo domače plesne zabave s svi-ranjem na klavirju. Začetek bode ob 8. uri zvečer. P. n. dame so naprošene, da pridejo v domači obleki. )5. februvarija hode plesni venček v priprostlh kostumih. 28. februvarija pa bode običajni ples, za katerega se izdajo posebna vabila. K obilni udeležbi vabi odbor. Opomba. Vstop je dovoljen le drošt-venikont in na ime povabljenim gostom. Ne-udje, ki žele udeležili se katerega plesa, naj se obrnejo za vstopnico do katerega odbornika. Loterija ženske podružnice sv. C. in >{. bo uprav velikanska. Se vedno prihajajo darovi, jeden krasnejsi od drugega. — In izdanih je le 3000 srečk po 20 kr. Za toliko in takošnih dobitkov bi moralo biti vsaj 20.000 srečk t — Srečke se prodajajo le na Goriškem in v Trstu. V Gorici so na prodaj v .Goriški tiskarni", v obeh prodajalni-cah g. JeretiCa in v prodajalnici gospe Drufovke na Travniku! Le po njih, dokler jih je kaj! Zadnje dni so došli ti-le darovi: Pisateljica gospa Pavlina Pajkova na Dunaju, naša rojakinja iz Solkana, dve elegantno vezani knjigi svojih »zbranih spisov*. — G.Cna Klementina Hrovatiniz Gorice elegantno izdelano obešalo za obrisaco s krasno izsivanim napisom „Bog živi Slovenijo!" in z umetno izšivano obrisaco (I. ročno delo). — Gnspa Josipina Rovan dva krasna steklena stolička za konfete in sladčice. — G.Cna Marija Pižon iz Skednja, gojenka llf, tečf:<» na učiteljišču, vec krasno izdelanih skupin suhih cvetlic. — G.Cna Leopolda Korsič etui iz ptiša z šivalno pripravo. — G.čna .Marija Rune, vrtnarica v Podgori, posodico iz finega porcelana za sladkor — G.cna Milka Vodopivee dve elegantni vazi za cvetlice. ¦ G-čna Pavi« Leban lepo torbico (lastnoročno delo). Gospa Ivanka Kocijančič v Podgori i buteljke izbornega vina. — G.Cna Malviua PTapar v Podgori Satuljo knnfotor. — G.Cna Roz.ilija Kranjec pisalno pripravo (stolček za peresa izrezljan, I. roCuo tlelo). — Gospod major IaaSevič \ umetne vezane male priproge, (I. ročno delo svoje soproge. — Neimenovana gospodična I gld. ¦ * Posodice za dezert je darovala goto mladu Četo telovadcev, pevcev in tamburaSev obeh spolov. Ustanovil je deMsi in dekliški bčuj za petje in glasbo; tamburaSkomu zboru priraste že za prvo prihodnjo ves- liro vrč novih moCij, do velike noCi pa gotovo osem. Zadnji čas je pouk trikrat na leden. Prihodnji teden prične dekiiftki tečaj, za kateri se je priglasilo že do dvajset deklic. Č is za priglasitev je še do nedelje tedni. —- Najprej se bo poučevala teorija, potem pa t-iin-biiranje in petje. Na tak način dobimo v Gorici veiiko izborilo izurjenega naraščaja, da ne bo vedno takih težav, l.akor doslej, ko bomo hoteli prirediti kako Zabavo ali kako narodno slavnost! -Rojaki podpirajte »Sokola* v takih prizadevanjih! tatoMiji predpnst bo inii'1 »Sokol* te-le zabave: plesne vaje t"„ sjl.iu Iti. t. m, It. in 21. februvarj.1. vselej o5. Ako primerjamo obojna števila, I razvidno najbolj, ali zavod napreduj« ali ne. | Denarnega prometa je bilo tekom leta I I.s9ii. okoli pol milijona goldinarjev I (teta 1895. pa &5.8G1 gld.) 1 Is računa bilance naj navedemo za sc- I daj naslednja Števila: sedništvu odpovedal, a je bil zopet enoglasno izvoljen. V odbor so bili voljeni: č. g. Andrej Žnidarčič, vikar, Ant. Bele, učitelj, Ba-dalič, A. Rijavic, a. Saniokec in J. Vouk. Društveaikov ima društvo 44. Naročeno je na 10 časnikov. Dva časnika pa sla darovana. Slovenska Čitalnica r Cerovem bode imela svoj občni r^or v nedeljo dne 24. t. m. Iz Sv. Križa. — »Bralno društva" je imelo dne 3. t. ni. svoj letni občni zbor. Navzočih je bilo precejšnje število društve-nikov, katerih je bilo v pret. letu 70. Društvo je imelo dohodkov čez 135 gld. in stroškov 125 gkl. Za društveno zastavo se je nabralo čez 0 gid. Za prihodnje leto se je naročilo 10 časooisov. V odbor so se volili gg. Pet. Medvešček (pteds.), Rad. Sinigoj (tajn.), Ant. Spelt (blag.) ter Kar. Bdlja, Iv. Rusija, Fran. Vovk in Iv. Palik. Prebrani časopisi se bodo dajali drust-venikom na dom proti majhni odškodnini. Po zborovanju je pevski zbor zabaval društvenike, dokler se niso razšli z željo, da bi se društvo tudi v prihodnje lepo razvijalo. Ako se posreči društvu dobiti primemo dvorano, nadejali se je, da tudi v letošnjem predpustu priredi ' primerno veselico kakor lan. leta. Vabil« k oliiUifcmu zboru žen. podružnice sv. Cirila in Metoda za Ajdovščino. — Gospe in gospodične družbenice ženske podružnice družbe »v. Cirila in Metoda za Ajdovščino z okolico so tiljuiiuo vabljene k letnemu občnemu zboru dne 17. januvarja t. I. ob 3, pop. v dvorani društva »rMmosli* v Ajdovščini po naslednjem dnevnem redu : I. Sporočilo društvene tajnice. 2. Sporočilo društvene blag.ijuičarice. 3. Volitev novega odbora za I. 1S'J7. !¦. Morebitni predlogi in nasveti. Načeluišlvo. I« Loknvra pri Ajdovščini. Bralno in pevsko dnulvo se je ustanovilo ob velikem številu zborovaleev. Vsa ča>t našim vrlim občiuarjeiii, da so se ni prvi glas ude-težili v tako velikem številu občnega zbora. Bog »b>!, da bi društvo lepo evello. raslo ter obrodilo obilega sadu. * dnižbiu odbor so bili izbrani ti-le gg.: ,l.in. A. Toin.tfic predsednik, Jože Vidmar podpredsednik, Štefan Keikoč. Anion .Sovine, Anton llmelak, Pran Rebek m Kruesl Čbej, odborniki. ni le središče slov. šbijcrja, temveč tutji v Celju štiri peline ljudi slovenski govori*;,~&L. Derschatta je poleni naglašal, da je celjsko vprašanje važno za vse avstrijske Nemce": dokler bo v Avstriji nemški čutečih mož, te sramote za nemslvo ne pozabijo. Občina v Št. Juriju ob juž. žel. je 4. t. m. priredila svojemu županu g. dr. Ipavcu, povodom njegovega imenovanja cesarskim svetnikom, veliko serenada in sijajen banket. G. dr. Ipavic je že četrt stoletja župan v Št. Juriju. Koroška. — Prva božičnica »Narodne šole" družbe sv. Cirila in Metoda v Si. Uu- | pertu pri Velikovcu se je vršila 30. decembra p. 1. prav sijajno. »Mir* piše, da po vseh slovenskih krajih vsiljujejo slaboglasno .Baacrnzeiluug" našim kmetom, mnogo izlisov tudi zastonj. Ta list pa piše tako nesramno o kat. cerkvi in o duhovnikih da bi mu moral vsak pošten Slovenec pokazati vrata in nikakor ne bi ga smel trpeti v svoji hiši. 1 Gotovina konec leta l!s%. | Vrednostni listi .... 1 V poifcni hranihi. naloleno S Za kupljeno hišo štirje de-* teži........ gid. gld. lii.ll« { lil.U«) T.siM ( nydtt) 3.140 ( ~. ) ¦i.«HH» j .-¦¦ ) V rentralni posojilnici . . . Pri društveiiikih je i«po-¦j >ojencga...... i Vrednost jKihištva . . . 100 ( .- ) 30!«.73«» (1'.<5.3SO) Hi f -. 90) :r.;k:«i7 J Pasiva: S Vrednost deležev konec : leta 1K>6......31.200 ( 36.6C0) '¦} Hrai.itae vloge.....3t5.'j65 (iCv.uvdi l 277.10;» I Ako odštejemo spodnji znesek (L77.1 fti) I od zgornjega (3,i4.367), dobimo 57.i'0ž gld. | Ud zadnje svote se mora še odšteti znesek I vseh do 31. decembra 1S96. nepotegujenih •| hranilnih cbrestij in nepotegnjene deiežnine ^ter že ?a leto lhf-7. predplučanih obrestij. -iDošteli se pa morajo vse do 3 L decembra ||lM>i. neporavnane obresti raznih dolžnikov. JjNa ta način dobljena s\ota kaži.. koliko znaša j, premoženje goriške ljudske posojilnice. Iz naslednjih števil je raziidno, kako e ie posojilnica razvijala v zadnjih desetih letih. 'iianu ptvim ¦»•¦n.irns prr.ntet. Bl.-atlilllf \lfip» . *r,-d(J(«,t di>l.'ž.'V ** ~.jih . «887. 188*». 1*S'». H7JS15 W.:j«6 94.-.I7 3J».«*>.1 31.!>70 *7.4M S.»itO IO.»mI> 1XM>,s ;c*.r»is 4.VSS3 &,.:;& isoi. i>«9ž. i^>:?. »'S.S9S lSLfifii I0.8H" M.3:«i 77.57i IMkM«,* 16. ton iaw) w.:>m MJS82 t04.0U l>(i.\»y& 1895. 18'.K). :*.!»f.o 15.H70 81.50Ž liKCkV* žl.5«) 14^.7« t i69.^H „koii 500.001.1. l&V0!i3 347>.9«A. 26.66fJ 31.200. 195.3.S0 308.7:». Ni mi treba povdarjati, da ima poso-pmca tudi čedalje več reservnegi zaloga. K. O. S. *i» i?k . nt> ,,ru5tT»* ˇ- Osckn je imelo mm.,;.'... '"' .svoj ttl obCni zbor- p,ea 2b°-ZITmT*^* s 4 ,,obilki' Predsedni-P Fag«oeI, župan, na kar ge' je pred- Osta!a Slovenija. Trat. - Policijski organi ho uveli hišno preiskavo v prostorih »Lega Sociale-democr.dica*. Zaplenili ho par zabojev soei-jalisličnili okbeev, s katerimi se poživljajo \oblci i\ kurije, tla naj o dižaviio/.lMii.skih volitvah glasujejo za .socijaliio-deniokralUke kandidate. Ob enem je bila bišmi preiskava na htaliovanju vodje .laikih" »orijnlistov, črkoslavca Pčekarja. Tam so tudi zaplenili par izlisov omenjenega oklica. 1'ceknrja so Za^lišali in potem pustili na slobodo. (Tudi v Gorici je redarstvo zaplenilo nekaj lakih okbtev. l'tedu.| Vlada je dovolila za »Kmetijsko družbo za Trst in okolico* 2000 gld. podpore. Vendar nekaj! Cesir je podelil vrhovnemu ravnatelju uvstr. .laovda* v Ti>tu pl. IVidilu naslov dverucga svetnika, ravnatelju Janiiiu pa red železne krone tretji ga razreda. Nadsvelnik pri finančnem ravnateljstvu v Tr»tu, g. Lmiovik Hočevar, je imenovan dvornim svetnikom in iiuaiičnim ravnateljem v Zadiu. Hočevar je zaveden Slovenec in je vsled svoje marljivosti še Jako mlad prišel na to mesto. Odbor za Martelaučev spomenik je prosil, da sme napravili na spomenik slovenski napis. Magistrat je to prošnjo odklonil. Odbor se je na to obrnil na nana^l-5 ništ\o, ki je dovolilo slovenski napis in ud-l redilo, da se mora javiti to odboru s slo-| venskim odtokom. I Istni. — V Pnlju je umri poilui kon- \ trolor gosji. Prane P»ergant (SloVener} za lega rji nt, slar 10 let. Do lam je služboval v Ljublj.iui, bil je dober naro Injak in jako priljubljen. Hodi mu žemljica lahka. Ister-->ki deželni zbor bo menda le še lelos zboroval v Poreču. Grof liadeiii se je namreč izrekel proti zastopniku islerskega veleposeslva Uartohjii, da se drugo leto premesti v Pulj. Italijanom gotovo lo ne bo všeč, ker v Pu!„n ne bodo mogli tako lahko dobiti JjUiiij za demonstracije, proli slovanski manjšini. Dijakom v Puljii se je od ravnati-lj^lev raznih šoS javilo, da se počitnice radi lega rja raztegnejo do 15. t. m. Kranjska. — C. kr. poštna in brzojavna uprava ustanovi v Ljubljani telefonsko zvezo. Telefon bo najprej le krajeven, a če se izkaže potreba, napravi se tudi zveza z Dunajem in s Trstom. v Rovlah nad Logatcem se jo i^lano-viio novo pevsko društvo »Planinski glas", za katero vlada v občini ttplo^no zanimanje. V tekočem letu se narcde vodovodi v Novem mestu, Črnomlju in Logalcu. V Trnovem pri Ilirski Uistrici so ustanovili mlekarsko zadrugo. Sajcrska. — Štajerski Nemci so pač srečni ljudje, nobena druga reč jih tako ne teži kot dvojezična gimnazija v Celju. So bi se jim slabo godilo, bi se ne brigali v toliki meri za tako malenkost, ki jim nič ne škoduje. V deželnem zboru je pri razpravi o začasnem proračunu tožil grof Lamberg, da se je osnovala ta gimnazija le za to, da se. škoduje Nemcem. Če bi šlo za slov. kulturne potrebe, bi se bila osnovala ista v Žalcu ali pa v St. Jurju ob juž. žel. Potem pa je napadel grofa Wurnbrandla. ker ni takoj izstopil iz koalicijskega minislerslva, ko se je izreklo za lo dvojezično gimnazijo. Odgovarjal mu je posl. dr. Srnec, ki se je čudil, da so Nemci tako napihnili to malenkostno stvar. Napaka je le bila, da se vsa reč ni zvršila kar eksekutivnim polom. Zahteva, naj bi se gimnazija osnovala v Žalcu ali Si. Juriju, je razzaljiva za Slovence. Celje je vendar primeren kraj za dvojezično gimnazijo; to mesto Razgled po svetu. Državni »bor. — Seja poslansko zbornice od 5. l. m. je bila dosti znamenita, toliko v šolskem pogledu, kakor tudi v marsičem drugim. Glasovalo se je n srednjih šolah. Tu so Nemci stavili predlog, naperjen proli takozvaui slovenski gimnaziji v Celju in so zmagali z 11 glasovi večine, torej 109 proti 91). Med prvimi so bili nemški liberalci, nemški naprednjaki. anliscmilje in nemški narodnjaki. Med onimi 9S pa Poljaki, Cehi, Slou-uei, Hrvati in par nemških konservativcev. Obžalovali je, tla je manjkalo pri tem glasovanju mnogo slovenskih poslancev. Od članov nemške katoliške stranke se ni nikdo udeležil glasovanja. Vspehil glasovanja so Nemci Imruo ploskali, a posl, dr. Sušter-šič jim je zaklir.il: »Sram Vas bodi!", na kur so Se bolj kričali. V razpravi o ljudskem šolstvu je govoril po-d. Spinčii- ter je slikal bedno sta nje ljudskega šolstva po Mri in postopanje oblasti. Ivoucem svojega govora je onn lijiil tudi slovenskih šol v Gorici in v Trstu. Govorniku so (iritijrvali iu reslilali Hrvatje, Slo-verni, Čel i i in Poljaki. Za SpiinV-em je govoril posl. lvoblar o šolstvu ua Koroškem, Stirskem, v Tr«lu in Gorici. Tudi la govor je bil odobravali, Dne 7. t. m, je zbornica sprejela resolucijo, s katero se poživlja vlada, naj uvaži vprašanje za pndeljeuje pravice javnosti češki šoli u a II ii naju, V Celju, ua slovenskih tleh, je že dvojezična gimnazija zločin proli ma 1'sleli nciušlv.i; tako je menila zbornica pred lednnin dnij; sedaj pa, ko je prišlo še par poslancev nii Dunaj, je prišla do prepričanju, da uili na Dunaju ni naslova, pod katerim bi smeli nasilno ovirati katerikoli nemški narod v kulturnem razvoju. Na to je pričela razprava o proračunu bilančnega minislerslva. V razpravi j» uiler« peloval posl. grof Alfred Coroniul vlado. da ji misli razpustili družbo za namakanje ližiške r.ivaiii ter še neporabljeni denar porabiti za uravnavo hudournikov in za druge investicije v deželi goriški? (To interpelacijo smo omenili že zadnjič; priobčili smo jo pa doslovno v i. štev., ke je bila podana najprej v dež. zboru.- UzroK, da se ponavlja v drž. zboru, označuje interpelacija tako, tla tržaška vlada rada 'zavlačuje take sklepe in interpelacije dež. zbora, ki jej niso ljube. — Tudi !o interpelacijo smo razposlali v ital. prevodu po Purlauiji. Ako la ne odprti oči laškemu ljudstvu, je pomilovanja vredno!) Avstrija. 10. t. m. je dovršil svoje 70. leto nadvojvoda Rajner, bratranec našega tesarja. Nadvojvoda Rajner ni bil le izvrsten vojak, ampak tudi vnel pospeše-valelj zuanostij in iiniRtnoslij. Minister grof Goluchovvski potuje na poučimo povabilo eesarja Viljema v Rerolin, k;«r bo prisostvoval svečanosti reda črnega orla. Z Dunaja je došla 7. I. m. vest o siniti jednega prvih in najvišjih uradnikov Nj. Veličanstva, prvega kahiueinega tajnika, pravega tajnega svetnika in oddclnega predstojnika SteNtna pl. Pap.iV-a. Nad 40 let je bil v diž.tvui službi in od skleujenja pogodbe 1. 1MG7. je bil Papav kabinetni tajnik. V tem svojslvu je bil c-sanev svetnik v ogerskih poslih in posrednik med cesarjem in n;.rndom. Cesar sam je po-l.il brzojavko pokojnikovi udovi, v kateri izraža svoje globoko sožaljenje in omenja pokojnikovo dolgoletno in požrtvovalno službovanje. Ostale države. — Lelos slavi angleška kraljica GOIeluico svojega vladanja. Govori se, tla se hoče. pri tej priliki odpovedali prestolu v priti svojemu sinu princu vV.deškemu. Angleško prebivalstvo si pa tega ne želi, ker princ Waleški ni posebno priljubljen v Angliji. Ker sedanji turški sultan ofividno kljubuje velevlasliin in je skoro gotovo, tla je on sam zaukazal vsa pobijanja Armencev, so je zadnji čas v diplomaličnili krogih resno govorilo o tem, da bi ga odstavili in kakega sorodnika spravili na prestol. Posebno na to priganjajo posestniki turških vrednostnih papirjev, ker sedanji sultan neče nič slišali o kakem varčnem gospodarenju, temveč na milijone in milijone potrati za svoj harem. On hoče imeli denar, ako tudi uradniki in vojaki ne tlobti plače. Vendar pa ni verjetno, da bi se sporazumele volevlasli za njegovo odstavljanje. V Rimu je umrl te dni slavni hrvaški učenjak, kateri je izdal mnogo korenitih, zlasti na glagolsko književnost nanašajočih se spisov, dr. Ivan C r n č i č, kanonik v zavodu sv. Hijeronima v Rimu. Pri volitvah v francoski senat je bilo izvoljenih 69 republikancev, 13 radikalcev, 1S konservativcev in 3 socijalisli. Radikalni listi so z izidom volitev zadovoljni. Politična smer, katero je kazal doslej senat po svoji večini, se pa ni nič spremenila, kakor se sklepa po izidu volitev. V Nevvvorku se vrši sedaj škandalozna sodna razprava zoper uradnike mestne mrtvašnice. Ti uradniki so namreč vsa ona trup:a samomorilcev in drugih, katerih njih sorodniki niso reklamovali, prodajali zdravnikom, vseučiliščem, anatoiniškim zavodom, muzejem itd. Preiskava je dokazala, da je uradnikom nosila ta trgovina do 50.000 dolarjev na leto. Imeli so celo pravilen urad za ekspedicijo tega »blaga«. Kitajska vlada je sklenila, da v Kantonu ustanovi stolico ruskega jezika ter se je tudi že obrnila na guvernerja ruskega dela ob Amuru, s pvošnjo, da preskrbi učitelja. Razgled po slovanskem svetu. Hrvaška. — Stališče hrvaškega bana je jako omajano. Govori ...se že o njegovem nasledniku, ki bo najbrž sedanji minister za Hrvaško Kmanuol Josipovic. Zadnje mesece je ban večkrat ponudil ostavko, a ga je mi-nisterski predsednik RanflV nagovarjal, naj še ostane, dokler se ne dobi pripraven naslednik. UamTy bi bil odpustil bana, ali sam se ne spozna v hrvaških odnošajih in potrebuje Josipoviča v Pesti. Hoji se, tla bi uc mogel temu dobiti naslednika, ki bi bil Mud-jaroin tako udau in bi lako dobro poznal hrvaške razmere. To je baje edini vzrok, ki še vzdržuje K!meu-Hodervury-ja. V zadnji seji reškega mestnega zastopa je vprašal zastopnik Valušuik župana, po kakem pravu je ua ribjem trgu izvešena nmd-jarska zastava. Zupan je odgovoril, tla so to zahtevali ribiči sami, da pokažejo svojo lojalnost (!rj, S leni pa je bila tudi reč Končana. Dijakovarski škof tir. SlroBsinujcr jo prepovedal imuljurske propovedi v svoji ško-llji, ker je tistim lo namen razširjali mudja-ri/iicijo po Hrvaškem. Cesku. — V nedeljo 10. t. m, se je izrekel shod v Koliuu /a zjediiijenje vseh čeških strank s plemstvom vrtni in zu pur.i-ztunljeuje /. Nemci, tlu se doseže češko državno pravo. Sklicatelju škoda Hiegerjii so zborovalci prirejali velike ovaeije. Pr.ižka »Politik- javlja, tla so vrse meti dunajsko vlado in češkimi poslanci pogovori o uvedciijii češkega službenega jeziku. V inlu-tločeških krogih so nadejajo, kakor piše omenjeni lisi, tla se plemstvo in Mlmločchl združijo ter skupno izruče atlreso cesarju j, 189», povodom peldeiiellelnice njegovega vladanja, Dalmacija. — V Koloni je na sv, treh kraljev dan naslul poftur v pravoslavni hlolni cerkvi ter popolnoma upepelil cerkev in blizu nje se nahajajoči) topničarsko vojašnico. Samo ua cerkvi je škodi; preko 100.000 gld. V /mini so nekega župniku i/, okolice, ko su je vračal i/, mesta, kjer je bil pri zn-ilu^nicah za pok. dr. M. Kl.iičcm, napadli laški pohaliui z blatom iu gnjilimj jajci, a rcdarslvo ni hotelo posredovali. Župnik in njegovi župljaui so glasovali pri zadnjih volitvah za kandidata hrvaške stranke, Lopa osveta! IloNiiu-Hercegovini!. — V Mostam je umrl o. t. m. mestni župan Ibrahim beg KapelanoviO. v 5(>. letu. Ril je znan kot poštenjak iu mož jeklenega značaja, ter ga je radi tega vse meščanstvo spoštovalo. V Višegradu paje umrl taiuoSfiji zdravnik dr. A nI. Jehlička kot žrtev svojega poklica. V Višegradu iu okolici se je namreč pokazal legar, na tej bolezni je obolel mladi zdravnik — bilo mu je šele 3:2 let — ter tudi umrl. Poglavar deželne vlade je imenoval znanega brv. pesnika tir. Tugomira Alaupoviča pravim učiteljem na sarajevski veliki gimnaziji. Crinigora. — Kakor so poroča iz Ce-tinja. je odredil knez Nikola slavljenje 200-leliiega jubileja dinastije Petro vi ča-Nje-guša, katero je bilo svojedobno odloženo zu negotov ras, na i 1-. (2(1) jati., ker prav la dan črnogorski narod v največjem številu prihaja v Cetinje. PrLostovali bodo tej slav-nosli, ki bo imela edino le narodni značaj, zastopniki vseh krogov Črncgore. V spomin 400-lulnice obodske tiskarne je ukazal kinv., tla se na Cetiuju osnuje tlr-ž.mia knjižnica, ter je dal v to svrho 1000 gld. T.t ukaz se je premeuil v zakon, po ka-lerein «te pa poleg državne knjižnice osnuje tudi muzej. Knjižničar je prof. Filip Kcva-čevič. Srbija. — Minislerski predsednik Simič je razposlid okrožnico diplomatskim zastopnikom Srbije v inozemstvo, v kateri naglasa, da je premena vlade izvedeaa jedino le z oziram na notranjo politiko. Naloga novi vladi bode. da priredi preosnovo ustave. Kar se pa zunanje politike tiče, bo skrbela Srbija, da se obtlrže do vseh vlastij najbolji odtio-šaji, zlasti, da goji proti Rusiji tradicijonalnc, a proti Avstriji sosedno prijateljske odnosa je. Razkralj Milan je dospel v Belgrad, kjer misli ostali kakih 14 dnij. Kraljica Natalija, ki je svoj prihod že obljubila, pa neče prili v Belgrad. Bolgarija. — V sobranju je bil soglasno spre;el predlog v amnestiji (pomilošče-nju) vsem častnikom, ki so se leta 1886. izselili v Rusijo iu stopili v rusko službo. Častniki pa ne bodo služili v bolgarski vojski, temveč bodo uživali pokojnino. Z oziram na isto je predlagal vojni minister, da se častnikom !ela v ruski službi prišlejcjo onim, ki so jih doslužili v bolgarski vojski. Tudi ta predlog je bil sprejet. Pravda radi umora Slambulova se je končala s tem, da sla bila dva založen a Azov iu Tufekčijev obsojena radi sokrivde pri umoru na 3 lelno ječo. Georgejeva so oprostili. Govori se, da je Ilalevu in Talinu, ki sta baje prava morilca, policija dala priliko, oziroma čas, da sta pobegnila. Rusija. — Ruski car namerava ustanoviti najvišji svet, ki bo slal med minisler-stvom in med carjem ler bo carju pomagal reševati najvažnejša državna opravila. Pred- sednik najvišjemu svetu. bo po poročilu ruskih listov veliki knez Konstantinovič, ki je mdi temeljile naobrazbe splošno spoštovan. Književnost. »Slovanska knjižnica" izide šele 15. febr. v troj nate m snopiču. Prinese tudi životopisa in sliki obeh čeških pisateljic; sliko Rčhakove smo dali izgoloviti na Dunaju po fotografiji, katero je pisateljica sama podarila. »Knjižnica za mlutllin". ¦— 24. snopič izide 31. t. in. Skoro gotovo to podjetje preneha vsaj do julija, da se do tje pokrije vsaj polovica deficita z razprodajo dosedanjih snopičev.. »Popotnik" (glasilo »Zaveze" učit. društev) je nastopil 18. tečaj. List je prav dobro urejevan in zasluži, da se ga učitelj-slvo trdno oklepa. Naročnina znaša le 3 gld. na leto. »ljubljanski Zvon" je nastopil 17, leto v novi zunanji obleki, katero je naris«! učitelj risanja na goriškem učiteljišču g, A, Gvaiz. — Na prvem mestu prinaša divno Aškerčevo »Delavčevo pesem o premogu *; za njo sledi povest. »Kam plovomo«, ki prav mično pričenja. — »Lj, Zv.« Btano na loto gld. 4-00. „l)oin in svol" je izšel lotos v novi, prav lični zunanji opravi, List dela vso čast marljivemu uredniku dr. Fr, Liunpetu. —• Prva let. številka ima pot Bitk, med temi ze!6 krasno In veliko »Izpremoujenjo na gori", — Naročnina znaša gld. i'20, V vabilu pravi urednik: Četudi so našo javno razmero leposlovju neugodne, vendar zuconjnmo t. močnim pogumom X. letnik. Zaupamo v pomoč hožjo; zaupamo tudi trdno, da vstrajuo delo nebo brez uspeln. Naš program jo znan, Niknkoga vzroka ni, tla bi ga prouilnjali. Pač pa ga hotna v novem letu razširjali, Slovenci smo v podedujem času jako napredovali, Boveda v dohroni Iu H'abem. »Dom in uvel" no moro bili iltm-diuies kakor otrok, ki hI m samo igral; m> more bil) kakor stari ded, ki bi pripovedoval samo lepe pravljico, marveč bili mora kakor zrel mož, ki iimova in hoče delati za blaginjo svojega bližnjega, pa tudi odločno branili to blaginjo zoper vso krivične napade, Oznanjamo mir, ki j« pred vhohi polnmim iiušeiim narodu; a ui nam v mislili gnil1 mir, znamenje propalosli, ampak mir v wiglanjii k večnimi resnicami, h krščanskimi načeli, SI vls parom, para belimi): tudi miroljuben človek ho mora včasih spoprijeli z objestnimi nemir-ueži in napadniki. Zlasti so bomo priziulovnll podajati veliko poročil in novic; o znanstvu, umetnosti, novih iznajdbah, gospodarskih Izkušnjah Hd,, kukoršue bodo koristilo alovcnskim družinam, Potrebno, jako potrebno so nuni zdi, naročnikom poročati tudi o k m o t i a k o m vprašanju. Dovolj obljub, ireba dejanj 1 Zopot nujno prosimo prijatelje svoje, naj so potrudijo za našo stvar t besedo in pisanjem. Javna zahvala. Podpisani izrekam časlitcmu gosp. dr. A1 e k s. R o j i c u, zdravniku iu dež. poslancu v Gorici, zlasti kol zdravniku »Slov. podp. društva* za njegov trud, ki ga je imel z menoj ves čas moje dolge bolezni (pluč-nice), in po čegar pripomoči sem zopet srečno okreval, najtoplejšo zalivalo. — Vroče priporočam svojim rojakom — Slovencem v Gorici, ter po vsej vipavski iu soški dolini lega gosp. zdravnika, ki zures požrtovulno skrbi za bolnike in to jednuko za reveže kot za bogatine. Ob enem se zahvaljujem si. odboru »Slov. podp. dnštva" za redno in zdutno podporo za moje bolezni. V Gorici, 10. januvarja 1897. Gregor Hoškin, tiluduliS&m ulica, St. 15. Zahvala. Moj sin Anton, učenec IV. gimnazije, je dobil nevarno bolezen v kosti leve noge. Dolgo časa se je že zdravil, pa brez uspehu. — Ali g. dr. Keršcvani mu je naredil prav korenito operacijo, izčistil mozek iz kostij — in sin .mi je popolnoma ozdravil. Šlejem si zategadel v hvaležno dolžnost tem potom zahvalili preskrbnega g. dr. KerSc-vana in priporočati ga vsem, ki v takih okoliščinah pomoči potrebujejo. Na Brjah, 14. jan. 1897. Franc Ž rja L Oženjen vrtnar, zmožen popolnoma zelenjndarstva in cvetličarstva, se sprejme,dne 20. marca t. 1., mogoče da tudi še poprej, pri podpisanem vodstvu v službe. Plača znaša 3G0 gld. na leto s prostim stanovanjem, 20 gld. nadomestka za kurjavo, 10 odstotki od skupička od prodane zelenjave ter cvetlic. Slovenščine zmožen mora biti vinar v govoru in pisavi popolnoma. Istotako mora bili vseskozi pošten in trezen. Prošnje, s spričevali opremljene, pošljejo naj prošniki do 15. fobruvarja : Vodstvu deželne kranjske, vinarske sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novemmeslu , na Dolenjskem. , ______ J. Kravagna, ,B 3 posestnik" vinogradov in tavurne žganja r Ptujn (Štlrska) priporoča svote naravna vina, liter po 15 do 18 kr« pristni tropinovoc po 40 kr., sllvovac po 60 kr- Klepar Artur Makuc Tis Strclta 5tT. 1 t Goric! priporoča vinogradnikom svoje Škropilnica proti peronospori iz trdega bakra izvrstne sestave, katere se na lahek nnCin razstavi, dalje stroj za žveplan|e sodov (žveplav-nikJ-Solferraloie) iz cinkusicga železa, kakor tudi pripravo iz ni e d n e k o v i n e, s katero se varuje vino pred plesno h o in c i k a n j e ni pri točenju iz soda (kan). Prevzema v popravo vsakovrstne drage stroje po zmerni ceni. Prevzema vsa kleparska dela pri zgradbi novih hiš. itd. Gabrijel Piccoii lekarnar pri angelu v Ljubljani, IJunajska cesta Najvišje pniznsnje na If. mednarodni farm. riwstt.vi v Trasi 18915. London Pariz Že- nover I89i-l«'W. Kji>K'>n> Svetost I*»|»pž Lroti XIII. je .»poročil po mojem mlriivtiiku profeHorju dr. T. ;i p p o ti i - j u tukajšnjemu Inkiininrjii riCCOLI-ju v l^ubjnni najsrineUu zahvalo xn Njegovi Sveto.sti vpnaliitio tinkturo za želodec. Omenjeni zdravnik, kakor veliko družili odličnih profesorjev medicino so Pirredijevn tinkturo za želodec preskusili, ter jo priporočajo kot iz--rstn.> kropil« za želod« e, k ii l e r a k r «pč a ž «i o d c s-, p o m n o-Jnjo lek, ter pospeSujc unsbn vanj e in i i S če u je. - (*»na J steklenica 10 kr., 12 steklenic z r-viijmi 1 pW. .'tfi kr. postna pošiljntcv 10 steklenic (i |dd. 51) kr. Najvlije priznanje lekarju PICCOM-ju v Ljubljani kol jirirejfiviilcii Kapljic za zob«, katere je z zadovoljnim uspehom Nj. e. in kr. Visok, p roj a s na jinspn prextoliiiiiis:eiln.-;'dovii nmlvojvod Štefanija izvolila opetovniio uporabiti. Cena steklenici -10 kr., 10 steklenic I (.'Id. liU kr. , Vinarsko in sadjarsko društvo j ' za Brda - j s sedežem » Birici, ulica JSarzelllni št.20. priporoma po nizki ceni slavnemu občinstvu | svoja $u$Vtva . L *-------------------¦------------------------------------------------ °* * Posobna zaloga , * za kupoviilce in r.izjiiortajiiloo na deželi, «n « za krošnjarje m cunjarje. L « Najvačja zaloga f |J čevljarskih, krojaških, pisnrskih, popu- 21 « lovaluih in kadilnih polrehSfin. L $ Zimska obuvala. L $ Vozički in stoli na kolenih za otroke, n « Strune za godala. t • Posebnost: Semena za zelenjavo in trave. <* • Prosim dobro paziti na naslov: L | Na sredi Raštelja štv. 7. | srebrar v Gorici« ulica Morelli St. 17. Pr,poročil se premislili dn-hniSčiiii za iZKolovIjenje rrkienih posod in orodij po iiiijnovcjdii uzorai in najnižji ceni, kot: Molištn.nc, kelll.ov. mernikov, ild. ild. rtiaiv hm i popravka ter j h v mniju |io-sielueni In po/.lntl. lin hi zamen cjo tudi nitiij piciiiožiu' f rgovGG z vinom na veliko Anton Pečenko Vrtna ulica S — GORICA — Via Giardino 8 12 Cl. priporoča daimaiinsko vinc iz Jelše in Sibsnika, potem pristna bela jJ^&jtSp- furlanskih, In črna vina '^^jfP briških in iz 4?$žL Isterskih vipavskih, ^qT vinogradov. Dostavlja na dom iu razpošilja po ž-ileznifi rsa vse kraje avntro-o-ei»ke imma.-Iiij* v mi.IjSi od .Mi litrov naprej. Xa zahtevo poš.Ija tudi uzo.ee. Cana zmerne. Postrežba poitana. Anker I L i n i m a n t. Capsici compas. j§ !} iz Kiehterjet** lekarne » 1'rasi !; pripriznano kot izvrstno bol ubla-¦ iiijoče mazilo; z.i < U) kr., 7o || kr. in I jiid. s«.- dobi po vsi h lekarnah, j Nij se z.dileva to splo&no priijub-j Ijeno domače zdravilno sredstvo 'j vedrin le ;| RicMerjev liiiinieiit s »sidri m' |{ ki>t ..-.iino pravo in v/;iti:i i le tako ...ieU-ilico, ki je piv- [; videna s .hulnnii* kel ;*.ii.iik j zasilno znari.icn j Richtarjeva lekarna „pri zlatem leva" v Pragi. i T tt^TTTTT TVT'VVV®i"V<^TVvT*^sTV^r'VTTT*^*TT'TV i ks-* že vev S S 11» ] lekarna ,pri zlatem državnem jabolku1 na Dunaju I., Singer&trasse it. 15. 11sertioferjeve odvajajoče krogljlce p, laliko odvajajoče domače sredstvo. -'- Ti» kro-Ijice so iste, ki so znane občinstvu ;i.-,i>-J.-tij pod imeniku J. PSERHOFERJEVE KRIČISTILNE KROGLJICE in seizdelu-ri-:n • sntn> v lekarni „pri zlatem driavnem jabolku", Dunaj, 1. Sin;;erstr:is-e I o. — \\r-.i kanejo: f ik. x 15 kroglj. 21 ni., jeden zavitek 6 »k. 1 gld. B nč. - Ako r naprej pcJIje. ni treba plakati porto. instanc: 1 zavitek kropljie I «ld. 25. nč., i za- p;i{ .'lil n.V, :i zavitki 3 "M. X) n.'., t zavitki i (-Id. .*l) uč., o zavitkov 5 g!d. 20 nč„ 10 za- }:!d 2') ti'. (M.uij kot jedL-n zavitek se ne pošilja). 2«S .V-2 Prosimo, da m> izrecno zabteva kžRF*- ¦*- Pserhoferjeve odvajajoče krogljice "»Jtfl da ;ii.kr'iv vsake šk:t'Jj ce i^ti poilpis J. Psarholer v rudačih pismenih. kf»tere^a H Balzam za ozebliiu^^^L .„ ni,- Ia alcU , pllt irhofsr- iti krepi želodec, kadar je pokvarjen, I steklenica 22 ni!.. 12 steki 2 pl.L Masti io za rane, t stctiemea m nč. Fij:iker.ski|>r.sni prašek, ^v'* R5 *• .. ** TrpotfieV SOk, I ^Mcnha :,() kr. J j Halzaill Za iroItaiiOC, ,!, u^osi. ;...--.:n.n- i-r.i-l.. f} ll« sL 'i\'" 't'' 'i *' «,r-'n.. Tanrint'Iu^iiuskafM)riia(la,f;l'ru' J2 SfoIlov.KoIa-iin-paraf.j,..!.;',! ,.„v,.i.=,.:.,-: i... i^ijajru ""'^i*' S5 h.,A-x:i..i.;;. ii.k-.r.i ;.;¦! :;, «, si-Mt/U i«i. n»uiiMiiiii cinn/ ,,„,.a> , .„niVk :,„ g| ' (< l.r, ,<-", ;.,„•_. ^ „-..¦¦.. pro-'., ,,.,4 !.;».• pj 7r; ii-.č. U* (*n>iikn tinktura za ^cloilee. rniv^ivaliiaeistiliiasiii^J,'.^,;,, i-i; p. •i', i Z,' (!i e.'l" (iT f ni Z.iii!euiil,c tn.'liu tfi ('• lin j.t Razpošiljanja po posli srše se U/.i.ii, u Uvjm l*ri poViIjatvi denarja po poUnl liaka/.iilel sta ne porto dosti manj m% kakor po pot zelju. ""eMU S trn ymim w W m M jw »jr na ^r »r ar »r ur a« nw ¦« Jit j|x»«»at«^>irwre*»^»^iB^a|r)ajf »I I! H N :: N H II H M H N »I II II II t fcjKJ*a*z*jtaj*:aV**i«:ata*K»Yj*»KM*M blvaii, JIOS|H . prav \ OC»J!« DOZ enako popravo in pr.zlačenje ;-..p nižjih cenah. - Pošilja Muko bUvn in poštnine fiai iiikov slavijo Zdravnik Dr. M. Keršovani se je preložil v lastno hišo j it ulico Barzellini h. št. 2- M**-* zraven „Sloginih" zavodov. Ordinuje kot navadno. Fran Jakil, tovarnar kož v Rupi pri Mirnu, je preselil „ \ svojo zalogo kož s prodajo na drobno Iz Raitela v ulico Rabatta it. 2. (tik starega trga) v Gorici. Tsled analize našili izvedencev, ji; n-b kisela votla 9-2 KRONDDRFER med naravnimi klselicami prva v vrsti. — Zalogo v Gorici Ima ANGELO FORNIZZL 100 do 300 gld. mesečno Sre1S stanov in v vseli krajih s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. — Ponudbe pod „leichter Verdteiist* na Rudolf Mose, Wien. 8 3—3 V življenju se ne zjjudi več tako redka prilika, da bi se moglo dobiti le za 2 gld. te-le potrebne predmete, in sicer 40 komadov: l prinia-iua, najeleganlneja, lepo pozlačena, z Icj o verižico, ločno kazoča, z enoletnim jamčenjem: I lina zapestnica za dame iz pariškega duble zlata ; 1 najeleganlneja zakopčn ca za dame ume tac/me; 1 krasna zidana zavratnica za gospode; I igla za islo z umetnimi briljanti; '•'> komade eleganl-nib gumbov iz duble zlata r. umetnimi br.ljanli za prša; 2 imdianičnu ga\aba za lnanšcte, duble zlato s pateiiloviiiiim zapiia'.iiil.o.n : 2 krasna gumba za ovratnic« iz duble zbila ; 1 elegantni prsten za gospoda z lepim kameuom : ti rajli-nejilt barvanib žejinili lobc.ev; 1 kr;^no in lino obrobljeno žepno ogledalo; 10 linib angleških papirjev za pi.-ma in 10 zavitkov. '^JB^" Vs<.L krasn h predmetov stane z um vrni ousVj le 2 gld. in se dobe, dokler ¦<¦> v zalog . po polnem 3 8 t pirtzeiji: pri krakovski « r» :? trgovski iiišl F. WiR(iiseh v Krakuvu, (Krak.e.1. Postfacli Nr. 10 10/. Dr. Rosa balzam I jaMnaaaV za želodec ^aMBejajajraj iz lekarne B. FRAGNER-fa V PRAGI je splošno, že '.'0 let znano domače zdravilo, katero uzroča tek, olajtiije prebavo iu lebkn odvaja. ?ozor\ Vsi 1'"J" »so prevideiii z zraven • natisnjeno in zakonito priznano zaščitno znamko. Glavna zaloga: 2, 20-22 Lekarna 6. fRftGNER-ja „pri Črnem orlu" Mala s!r.nia. vogel Spiimove ulice. Velika steklenica L gid., mala 50 kr.; a pošto 20 kr. več. - Dnevno poštno razpošiljanje. Zaloga v vsrh lekarnah Avttro - O^erske. Velika Inomostska 50 kr!ioterija|žre banje 2Q. "¦¦¦¦^¦¦¦¦¦^¦¦¦i™"aaaa^ja^BPBaMa^j reDPuar ja 1897 ni dobitek rit" f\(\f\ *———*** gotovini iD.UUU kron po Mnkn M'' SrBčke P° SO kr. priporcfiafa A. V. Jona in Nlicblsfadter & C. i Gorici. Glavni dobitek v © © © © © •L © ©r © © © © © © ©i ©j I © © © © © 01 © © © © © © 0