SLOVENSKI
\r
I
G-lasilo »Učiteljstev društva za slovenski Štajer.11
Izhaja 5. in 20. vsakega meseca na celi lil Za ozimiiila sc plačuje od navadne vor-poli in velja za celo leto 3 gld., za pol	I	stice, če se natisne enkrat, 10 kr., dvakrat
leta 1 gld. 00 kr.	III	14	kr.,	trikrat	18	kr.
Dopise sprejema odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.w
Štev. 24. V Mariboru 20. decembra 1870. Letnik IV.
Koncem leta 1876.,
ko moramo vabiti zopet na novo naroče vanje, dovoljujemo si našim spoštovanim čitateljem in dobrim prijateljem spre-govoiiti nekoliko obširnejšo besedo, in sicer v tej nadi, da bode dobro sprejeta pri vseh, katerim je namenjena. — Štiri leta že izhaja „Slovenski učitelj", štiri dolga leta potuje po svetu in se ponuja slovenskim učiteljem. Večinoma je bil dobro sprejet, rad bran in spoštovan, vsaj pri onih, ki so izdajateljem enako v resnici vneti za napredek slovenskega narodnega šolstva in za boljše stanje slovenskih učiteljev. Prinašal je različno gradivo za šolsko rabo in za razjasnenje raznih šolskih razmer. Priobčeno gradivo je bilo po večjem tako, kakoršni so njegovi sode-lovalci — slovenski učitelji, katerih izdelke smo vsikdar radi priobčevali, čeravno se vsem to in ono morda ni dopa-dalo. Toda mi smo tega načela, da morajo časopisi tudi vadnice biti raznim pisateljem — začetnikom, h katerim se prištevamo skoro vsi Slovenci, ki smo po šolah le slabo svojega materinega jezika se učili. V poslednjem času smo pa tudi morali marsikaj došlega prederžati in skrivati pred belim dnevom, ker so začele razne gosposke tudi šolske liste marljivo čitati, iskaje v njih prestopkov zoper brezštevilne §§. Čeravno ima naš list obilo prijateljev, in tudi obilo duševnih podpornikov, namreč sodelavcev, vendar bi radi s to številko daljno njegovo izhajanje pretergali. Zakaj pa? Vsaj ne morejo slovenski učitelji, večinoma še
24
slabo doti rani, toliko časnikov, toliko raznih društev podpirati, toliko novih knjig kupovati — in potem še v skerbi biti radi svojega domoljubja in bati se gotove zamere pri raznih predstojnikih. Najboljše bi radi tega bilo, da bi se oba slovenska učiteljska lista v enega samega združila, Toda za bodoče leto se na eni strani to porazumljenje še ni moglo dognati, na drugi strani je odbor „Učiteljskega društva za slovenski Štajer“ obvezan, da „ Slovenskega učitelja" še v bodoče izdaja.
Zavoljo tega pa vabimo torej na naročbo našega lista tudi za leto 1877. z uljudno prošnjo, da se nam naročnina, ako le mogoče, naprej pošlje. Ob enem pa ponavljamo še to priserčno prošnjo, da bi nam vsi naročniki poslali vso zaostalo noročnino, ki znaša za leto 1874., 1875. in 1876. nad 600 gld. Vsled tega je pa tudi odbor „ Učiteljskega društva za slovenski Stajer“ v precejšnji zadregi, ker mu ni bilo mogoče, da bi bil vse tiskovne stroške poplačal; zelo neljubo mu je, ko bode moral radi počasnih plačeval-eev z novo došlimi novci stari dolg poravnati. Podpirajte nas torej, prijatelji, lepo Vas prosimo!
Vsa naročnina naj se izvoli pošiljati društvenemu blagajniku, g. Štefanu KovaČiČ-U, nadučitelju v Središči (P o 1 s t r a u).
Občna zgodovina
za višje razrede narodnih in meščanskih šol.
V nemškem jeziku spisal prof. dr. Nfitoliczkft. Poslovenil Ivan Lapajne.
IVovi vek.
(Dalje. fCi5n.fr;
§ 17. Marija Terezija.
Leta 1745 je imela Marija Terezija to veselje, da jo bil njen soprng Franc I. od volilnih knezov za nemškega cesarja izvoljen. Potem so bila mirna leta, v katerih je velika kneginja v marsičem cesarstvo popi avljevala. Podpiral jo je njen izverstni minister Kav ni c. Sredi izpeljevanja mnogih modrih planov je bila motena s sedemletno vojsko. Pruski kralj Friderik je cul o sovražni zvezi Avstrijske, Ruske, Francoske in Sakske zoper Prusijo. Zato je hipoma z vojsko napadel Saksonsko. V tej vojski se je skazal Friderik izverstnega vojskovod jo, ker se je bojeval zoper veliko moč, in vendar je večinoma zmagoval.
Občutljivo je bil pobit blizo Kolina (1757) in od maršala Lavdona pri Kunersdorfu (1759). V spomin na zmago pri Kolinu jo cesarica ustanovila vojaški red Marije Terezije.
Vsled oslabljenja obeli oblasti se je sklenil leta 1703. mir v Hubertsburgn (grad na Saksonskem), vsled katerega je Šlezija ostala lastnina Friderika.
Dve leti potem je umeri cesar Franc I, kateremu jo bila Marija Terezija tako udaua, da je do svoje smerti (1780) černo obleko v znamenje žalosti nosila. Vladala je 40 let. — Čeravno je Marija Terezija veliko z vojskovanjem truda imela, vendar je v svojih deželah jako veliko na korist svojih podložnikov storila. Največ je skerbela za omiko in odgojo mladiue. Pomnoževala je narodne in višje šole. Odpravila je natvcznico (Folter), suž-nost in tlako zmanjšala. Marija Terezija je bila med vsemi vladarji najboljša, kar jih zgodovina pozna. Bila je prava mati svojim podložnikom.
§ 18. Cesar Jožef' II.
Jožef II. sin velike cesarice Marije Terezije, je bil rojen
1.	1741. Njegov čverst in velik duh se je že v mladosti dal spoznati. Na nemški prestol je bil 1. 1765 izvoljen, ob enem je bil sovladar z Marijo Terezijo. Po smerti poslednje je pa postal, 39 let star, samovladar avstrijskih deržav. Jožef II. je bil iz-verstui izgled plemenitih knezov, pravi oče svojega ljudstva. Po mnogem potovanji po svojih deželah jih je dobro spoznal, še predno je vlado nastopil. V koče ubornega kmeta je večkrat, pogledoval, še celč za plug je bil pri neki priliki prejel, da je s tem pokazal, kako spoštuje kmetski stan, ki je perva podlaga deržavi.
Tudi tuje deržave si je bil ogledal. Bil je namreč v Rimu, Napolju in Florenci, poznal je Fraucosko, Špansko in Švico in bil tudi na Ruskem.
On je živel samo za to, da bi velikost in moč svoje dedne deržave povzdignil. Najplemenitnejše delo njegovo je bil tolerantni ukaz, po katerem jo protestantom in judom enake pravice s katoličani dovolil. Druga postava, po kateri se je Jožef II. velikega dobrotnika izkazal, je bila, da je sužnost (nesvobodno podložnost) popolnem odpravil. Skerbel je za oberti in industrijo ter pospeševal kupčijske razmere. Vsa mesta so se v poslednjem obziru začela bolj gibati. V glavnih mestih je ustanovil boluišnice, ubožnice in odgojelišea za sirote. Odpravil je pa veliko nepotrebnih samostanov in iz dobljenega denarja je ustanovil nove potrebne cerkve in šole.
Te in enake naredbe so napotile papeža Rij a VI. o veliki noči leta 1782 v Beč. Celi mesec je tu ostal in Jožef II. ga je v cesarskem dvoru z veliko slovesnostjo pogostoval, in imel je priliko prepričati se o najčistejših namenih cesarja Jožefa II.
Nov kazenski zakonik je prišel na svitlo, ki ni bil ve?, tako strog, in v katerem se je sodba na smert omejila; vendar je bil cesar Jožef II. tega načela, da pred postavo so vsi enaki. Pomuoževal in zboljševal je šole, ter skerbel za dobre učitelje. Nemški jezik, katerega je bolj čislal od francoskega, je hotel pri vseh narodih upeljati. Pa ravno to njegovo prizadevanje jo pri nenemških narodih naletelo na velik upor.
Temu velikemu knezu pa ni bila sreča jako naklonjena. Njegove novosti se niso dopadale niti Ogrom niti Nizozemcem, kateri so mu poslednje leto njegovega vladanja veliko brit-kosti delali. Tudi je bil še naposled v turško vojsko zapleten.
Umeri je 20. februarja 1790. Njemu je sledil brat Leopold n.
Cesar Jožef II. je bil zelo žlahtna duša. Javno je rekel, da rojstna predstva brez zaslug nemajo nobenega pomena, v njegovih očeh so mu bili vsi ljudje enaki. On sam se je o razmerah priprostega ljudstva osebno prepričati hotel, in pomagal je, kjer le mogel, kakor to stori pravi človekoljub.
Vert na Dunaji, ki je bil samo plomenituikom odločen, odperl je za vse ljudi z napisom: „Vsem ljudem za razveseljevanje posvečen kraj od njihovega častitelja,“
Ko so se žlahtni gospodje pritoževali, da uimajo več prostorčka, kjer bi bili nemotljeui med seboj, odgovoril jim je cesar: „Ako bi hotel jaz samo med svojimi, sebi enakimi živeti, moral bi se podati v kapucinsko rakvo, kjer moji pradedi počivajo.“
Za svoje dobre namene užival je le pogosto nehvaležnost, kar je tudi sam prcvidel. „Na moj grob“, tako je umirajoči cesar govoril, naj se napiše, da tu počiva knez, čegar nameni so bili najčistejši, pa je imel to nesrečo, da so mu vsi načerti spodleteli. »Se le njegovi potomci so začeli njegove zasluge prav čislati.
§ 19. Friderik Veliki.
Sveteča zvezda v teh časih je bil tudi Friderik II., kralj pruski, in nevarni protivnik Avstriji. Po svojem očetu je bil podedoval dobro vojsko, precejšnje zaklade in uredjeno deržavno upravo. Sam se je pa potrudil, da je pruski deržavi pridobil veljavo v Evropi.
Potem ko si je Šlezijo stalno pridobil, znal je skozi 23 let mir ohraniti in v tem času je veliko koristnega storil za svoje dežele. Vladal je 46 let in v tem času svojo deržavo dobro uterdil, čeravno se ni v dosego svojih namenov pravih sredstev posluževal.
V svojih prostih urah pečal se je z učenimi in duhovitimi možmi. Ljubil je pesništvo, godbo in znanosti, posebno zgodovino. Ljubil pa ni skozi in skozi svojega nemškega maternega jezika, dopadala se mu je marveč francoska omika, kajti govoril in pisal
je večinoma francoski in najrajše s Francozi občeval. Umeri je v svojem 74. letu (1786).
§20. Francoska ru volu ci j a.
Oskerbovanje francoskega kraljestva je bilo vsled obilih vojsk Ljudovika XIV. in velike potrate Ljudovika XV. v jako slabem stanji. Bil je v tem obziru velik nered in denarja je od leta do leta bolj primanjkovalo. Davki so strašno rastli in tlačili največ ubogo ljudstvo, le plemeuitniki so imeli najboljše deržavne službe. Iz teb slabih razmer nastala je velika nezadovoljnost in razdraženost.
Ljudovik XVI. (1774—1793), oženjen z Marijo Antoneto, hčerjo Marije Terezije, je imel odkritoserČno voljo, pomagati svoji deržavi, toda bil je preslab za to. Naposled nastane punt in druhal parižka je naskočilo Bastilo, star grad, v katerem so ječe bile (1789). Vsled toga so plemeuitniki iz Pariza se izselili.
Kralj je stanoval v gradu Versailles (Versčl), dve milji od Pariza. Prikazovati so se začela republikanska zahtevanja, katera so vzbujali posebno tako zvani Jakobinci. Kralj je videl svojo nevarnost, zato je hotel zbežati iz dežele. Toda blizo meje ga je spoznal nek poštar, in kralja so kot vjetnika v Pariz tirali. Prevratna stranka je kraljestvo odpravila in Francosko za republiko razglasila. Nesrečni kralj je bil na smert obsojen in umorjen leta 1793 (pod gvilotino). Ista žalostna osoda je doletela kraljico Marijo Antoneto. Zdaj je začela strašanska vlada na Francoskem. Z veliko kervoločnostjo se je razsajalo proti vsem prijateljem kraljestva. Najhujši je bil llobespierre. Vse seje odpravilo in pokončalo, kar je spominjalo na star red. Novo časoslovje ali nova doba se je vpeljala, začenši raČuuiti s pervim dnevom republike, nov koledar z novimi mesci in dnevi se je vpeljal, še celč kerščansko vero so bili odpravili. Naposled so se pa razsajalci sauii sperli in med seboj vojskovali, sam Robespierre je bil ob glavo djao. Angleška, Avstrija, Pruska, Sardinija, Španska in Nemška — vse te deržave so se obernile zoper Francosko, pa vendar so Francozi povsod zmagovali; še celč nemških pokrajin ob Reni so se bili polastili, premagali Holandsko in Belgijo, uderli na Nemško in gospodovali čez vso Italijo.
§ 21. Napoleon Bonaparte.
Napoleon B o na p ar te je bil leta 1769 v Ajaccio (Ajačo) na otoku Korziki rojen, njegov oče je bil odvetnik. V vojaških šolah sc je že odlikoval, posebno je napredoval v matematiki in zgodovini. V vojaški službi pa se je povzdigoval od stopinje do stopinje vojniško časti, 17 let star je bil poročnik že in 24 let star pa general. To visoko mesto si je bil s svojimi izverstnimi vspehi pridobil pri oblaganji Tul o n a. Oženil se je bil z udovo nekega generala in njena rodovina mu je pripomogla, daje dobil verbovuo poveljstvo nad armado na Laškem.
Tukaj se je bojeval z izvcrstninii vspelii, da jo kralj sardinski moral ž njim mir skleniti. Na svoje vojake je imel neznan upljiv, znal je v njih častilaliomnost obuditi, pa tudi jim je bil sam izglcd velike pogumnosti. Junaško delo njegovo je bilo naskok na most čez Ado pri L odi. če ravno so avstrijski vojaki neprenehoma streljali, deri je s svojimi granadiri naprej z vskli-kom: „Živila republika*' in Avstrijci so se morali umakniti. Ta zmaga je vso Italijo s strahom navdala.
Leopoldu II. jo sledil na Nemškem in Avstrijskem prestolu Franc II. (1792). Ta je poslal zoper Bonaparta izkušenega generala Wurmser-ja, toda ta so jo moral veliki francoski moči vdati in jej terdnjavo Mantvo izročiti. Bonapartc je deri potem urno skozi Štajersko in Koroško proti Beču.
Med temi vojskami na Italijanskem je bil junaški brat cesarjev, nadvojvoda Karol, francosko vojsko na Nemškem večkrat pobil, da se je unstran Ueue umakniti morala. Naloženo mu je potem bilo, da bi Francoze tudi na jugu krotil. A ker tega ni mogel, sklenilo se je s Francozi pomirje v Ljubnem (Leoben, 1797) in potem pa mir v Kam p o Formi o. V tem jo bil cesar Belgijo in Lombardijo Francozom odstopil, a zato dobil republiko Beneško, katero je bil Bonaparto premagal.
Francozi so se zdaj oroževali zoper Angleško. Da bi vznemirjal Vshodno Indijo, ki je bila francoska, šel je Bonapartc v Egipt (1798). V tej vojni je dobil otok Malto in mesto Aleksandrijo. Napotil sc proti Kairi, zmagal Mameluke pri piramidah in vzel ravno omenjeno mesto. Bonaparte je šel tudi črez Sueško ožino, da bi si Sirijo podvergcl. Prišel je tudi do mesta St. Jean d’Acre (St. Žan Dakr.), pa se je moral vemiti, ker se jo bila kuga med njegovo vojsko pričela. Francoska republika je vedno bolj kazala svojo moč iu oblast. Francozi so vzeli papežu Piju VI. njegove dežele in je spreobernili v rimsko republiko; papeža samega so pa kot jetnika peljali na Francosko, kjer je tudi umeri. Vsled to prevzetnosti so se Avstrija, Rusija iu Anglija zopet zvezali zoper Francoze. Osem mesecev so te oblasti dobro zmagovalo nad francosko republiko. Kar se Bonaparte poverue nazaj na Francosko, ker je bil s takim veseljem sprejet, kakor da bi bil on mož, ki bode Francoski zopet pomagal. S pomočjo svojih zvestih vojakov odpravil jo takratno deržavno svetovaistvo in deržavno vlado ter vpeljal novo ustavo (24. dec. 1799), v kateri je bila njemu kot p er v emu konzula vsa deržavna oblast na deset let izročena.
Iu res se je vojna sreča zdaj popolnem na francosko stran oberuila. Rusija so je bila z Avstrijo in Anglijo razdvojila; Bonapartu se je bilo torej največ le z Avstrijo bojevati. Nekako tako kakor Hanibal je šel čez Alpo v Italijo, kjer je Avstrijance pri Maringu odločno pobil. Ž enako srečo so se bojevali Francozi na Nemškem. Za to je bil primoran cesar
Franc, skleniti s Francozi mir (Luueville 9. februarja 1801), v katerem se je poterdil mir Čampo Formio in Francozom se odstopile pokrajino ob levem bregu Rene.
Tudi Anglija je sklenila mir, Bonaparte je skerbel zdaj za notranji red in stranke na Francoskem zedinjeval, ter skerbel za marsikaj, kar je ljudstvu koristilo. Ob enem je gledal na to, da bi si pridobil samovladarstvo. 2. avgusta 1802 mu je bil konzulat za vse njegovo življenje izročen. Od tega častnega zaupanja do cesarske krone je malo manjkalo. Senat ga je iz hvaležnosti 18. maja 1804 za dednega cesarja Francozov razglasil. Napoleon I. je tudi papeža nagovoril, da ga je v Parizu za francoskega kralja kronal.
Ker je pa samovoljno z evropejskimi deželami postopal, je napotilo druge oblasti do nove zveze zoper njega. Taka samovoljnost njegove velike moči je bilo to, da se je postavil za kralja Italije in svojega pastorka Evgena podkralja laškega imenoval. Napoleon se nemudoma napoti z vojsko proti Reui, da bi Avstrijo zopet zavernil. Prišel je celo do Dunaja in vzel to mesto 11. novembra 1805. Obernil se je na Moravsko, kjer so bile avstrijske in rusko trume pod vodstvom svojih cesarjev; pa v bikti pri Slavkovem (Austerlitz, 2. decembra 1805), kjer so si trije cesarji nasproti stali, premagal jo Napoleon. Skleniti se je moral ž njim mir Požunski.
Avstrija je pripustila v tern miru Bcničausko na Italijo, Tirolsko na Bavarsko, svoja posestva na Svabskem tudi Bavarskemu, Virtenbergu in Badnu, Baversko in Virtenberško ste postali kraljestvi, Badensko pa nadvojvodina, kajti te dežele so se bile z Napoleonom združile. To zmago je porabil Napoleon tudi za to, da je obdaroval svoje sorodnike. Napolitansko si je bil pridobil in ga izročil svojemu bratu Jožefu. Iz holandske republike je naredil kraljestvo in ga izročil svojemu mlajšemu bratu L j ud o-viku. 12. julija 1806 seje šestnajst nemških knezov odpovedalo nemškemu cesarju in kraljestvu, združilo v zavezo, ter Napoleona pripoznali za svojega protektorja (varuha). S tem je bil konec storjen tisočletnemu nemškemu cesarstvu. Cesar Franc
II.	je odložil čast nemškega cesarja, in pred že (1. 1804) prevzel naslov: Franc I. cesar Avstrijski.
Napoleon je sklenil tudi Prusko ponižati. Združene Pruse in Saksonce je bil pri Jeni in Auerst&dtu (14. okt. 1806) premagal in prišel v Berolin. Volilni knez Saksonski se je na to ločil od Prusko in za to dobil kraljevski naslov. Prusija je sklenila s Francozi nesrečni mir v T i 1 s i t u . v katerem je morala odstopiti vso dežele mod Labo in Beno in deželo, ki so bile po-pred poljskega kraljestva. Iz poljskih provinc je Napoleon ustanovil kraljestvo Varšavsko, katero je izročil Saksonskemu kralju. Iz dežel med Labo in lleno in še iz drugih je ustanovil
kraljestvo Westfalsko, ki gaje dal svojemu najmlajšemu bratu Hi.ro ni mu.	.	.
Na Portugalskem je odstavil kraljevsko rodovino, na Španskem . je odstranil Burbone in špansko krono izročjl svojemu bratu Jožefu, in sjojega svaka M u r a ta je imenoval za napolitanskega kralja. Spaujolci so se pa hrabro branili tlačitelja in zapodili novega kralja, ravno tako čversto so delali Portugalci. Po vsem pirinejskem polotoku je razsajala vojska, ki je po petih letih s tem končala, da so Francozi deželo zapustiti morali.
Cesar Franc I. je to zamotanje Napoleonovo na Špauskem porabil za novo vojsko, zoper toga zmagovalca vsega sveta. Napoleon je prišel na ^Bavarsko in nadvojvodo Karola primoral, da sc je umaknil na Cesko in Dunaj je bil padel žo drugokrat v francoske roke. Nadvojvoda Karol pa je prišel med tem pred Beč in tu pri As p emu dosodaj nepremagljivega Na polen a porvikrat premagal. Vendar je Napoleon svojo vojsko hitro pomnožil in potem zopet zmagal pri Vagramu. 14. oktobra 1809 sklonil se je v SchOnbrunnu dunajski mir, v katerem je Avstrija Francozom 2000 kvadr. milj odstopila.
Za hrabro Tirolce, ki so bili svojo deželo trikrat od Bavarcev oslobodili, se je bilo odpuščen je v tem miru pogodilo; toda Andrej Hofer, pogumen Tirolec se je še dalje bojeval, toda bil izdan in premagan. Francozi so ga bili v Mantovo odpeljali in ustrelili. Napoleon je stal zdaj na verhuncu svoje velike moči. Nihče se mu ni upal zoperstavljati, on je ravnal poljubno s prestoli in deželami. Manjkal je pa cesarju lastni sin, kateri bi mu bil naslednik na prestolu. S svojo pervo plemenito ženo Josipino ni imel otrok, zato se je poročil z nad-vojvodino Ma r i j o L j u d o vi k o (1. 1810), hčerjo cesarja Franca
I.	Potem je dobil 1. 1811. sina, kateremu je dal naslov kralja rimskega. Napoleon je hotel imeti svetovno kraljestvo. Rusija edina mu je bila še na potu.
Prusijo in Avstrijo si pridobi Napoleon, da se združen z njima bojuje proti severnemu Rusu. Kusi so bili pri Borodiui premagani in umaknili so se doSmolenska nazaj. Napoleon je šel v Moskvo, toda Rusi so bili mesto sežgali in Francozi niso mogli tu prezimiti. Vračali so so nazaj in hodili po pusti deželi, kjer jiin je živeža primanjkalo. Terpeli so lakoto in mraz in ruski kosaki so jih hudo nadlegovali. Napoleon je zapustil ostanke svoje vojske in se verni] nazaj v Pariz. Prusija se je najpervo pripravljala, da pribojuje izgubljeno svobodo. Kralj Friderik Viljelm III. je klical ves narod na boj in sklenil zavezo z Rusijo, b kateri je tudi Švedija in Anglija pristopila. Napoleon je konec aprila 1813 zopet z vojsko prekoračil Reno in zmagal pri Ltltzen-u in Bautzen-u. Avstrija je hotela posredovati; toda brez vspeha. Zato je pa tudi Franc I. svojemu zetu vojsko
napovedal, da bi vendar Evropa k miru prišla. Francozi so bili potem večkrat pobiti. Naposled je Napoleon vse svoje trume pri Lepši ki zbral, pa bil tu 16. in 18. oktobra 1813 odločno premagan. Avstrijski vojskovodja je imel verhovno poveljstvo tudi nad rusko in prusko vojsko. Zedinjini monarhi, Franc 1. Avstrijski, Aleksander I. Ruski in kralj Friderik Viljelm III. Pruski so bili sami navzoči.
Napoleon je iz Lipsike hitro pobegnil prek Rene domu. Ponujeni mir je Napoleon odbil, zato so zavezniki 1. 1814 šli črez Reno na Francosko in po mnogih kervavih bitkah pridejo 31. marca 1814 v Pariz, kjer je Renat na ukaz zaveznikov odstavil Napoleona in njegovo rodovino od francoskega prestola. Napoleonu so izročili otok Elba kot samostojno kneževino, in njegovi soprugi pa vojvodine Parma, Piacenza in Guastala. 5. maja je bil na francoski prestol postavljen L j ud o vik XVIII, ki je dobil Francosko v tistem obsegu, kakor je bila pred rcvu-lucijo. Da se je vse poravnalo, sklical se je na Dunaji shod (kongres). V tem se je med drugim določilo, da stopi na mesto prejšnjega nemškega kraljestva „zaveza nemška", obstoječa iz 38 samostojnih deržav. Napoleon se je iz otoka Elba zopet vzdignil in prišel 20. marca 1815 v Pariz, odkoder je Ljudovik XVIII. zbežal. Na Dunaji zbrani monarhi zberč svoje vojske in se podajo na Francosko. Na Italijanskem so premagali Avstrijci Murata, ki je bil Napoleonove stranke; bil je potem, ko se je Napolja polastiti hotel, ustreljen. Napoleon se je pa na Nizozemskem bojeval s Prusi in Angleži, katere je najpervo premagal, a potem so se ti združili, da so Napoleona popolnem pobili pri Waterlo-u. Enajst dni po tej bitki so zavezniki drugikrat prišli v Pariz. Napoleon je bil pa po sklepu evropskih oblasti peljan na otok Helena v Atlanskem morji, kjer je po prestanih velikih bolečinah 5. maja 1821. umeri.
Zdaj so tudi njegovi sorodniki vse krono in dežele zgubili. Njegov sin „ kralj rimski“ je umeri pri svojem dedu Francu I. Napoleonovih kosti prah so pa prinesli v Pariz 1. 1840, kjer so ga slovesno shranili v cerkvi invalidov.
Da bi se mir stalno vzderžal, sklenili so monarhi Avstrije, Rusije in Prusije „sveto zavezo1', v kateri so obljubili, drug drugega podpirati in svoje deržave v keršČanskem duhu vladati.
§ 22. Napoleon III.
Po smerti Ljudovika XVIII. sledil mu je brat Karol X. (1824—1830). Pod njegovo vlado izbujale so naredbe njegovega ministerstva veliko nevoljo. Ministerstvo je radi tega hotelo ljudstvu s tem vstreči, da si je Francoska pridobila Algir v Afriki. Vendar je bilo nezadovoljstvo tako veliko, da je nastal
1.	1830 v mesecu juliju punt. Tri dni je trajal boj po parižkih ulicah, kraljevske trume so bile deloma pobite, deloma so pa
*
na stran ljudstva pristopile. Karol X. se je na to za-se in za sina prestolu odpovedal. Deržavni zbori so pa vojvodo Ljudo-vika Filipa Orleanskoga za kralja izvolili. Ljudovik Filip pa je irael neprenehoma boje, nekoliko s priverženci stare dinastije (legitimisti) nekoliko z republikanci. Na ta način so bili vedni prepiri. 22. februarja 1848 nastal je v Parizu punt. Vojaške trume so se združile z ljudstvom; Ljudovik Filip se je na korist svojega vnuka, grofa Parižkoga, odrekel prestolu. Toda ljudstvo ni hotelo od hiše orleanske nič vedeti, pripodilo je iz Francoskega in d r u g o francosko republiko pod vodstvom Lamartina oglasilo.
Tudi pod republiko so bili prepiri in boji po Parizu. Že
10.	decembra 1848 je bil z veliko večino glasov princ Ljudevit Napoleon Bona par te za predsednika republike izvoljen. Ljudevit Napoleon je bil drugi sin nekdanjega kralja holandskega, brata Napoleona I. Rojen je bil leta 1808. Za časa propada strica, komaj 7 let star, moral je^ iti v prognanstvo. Živel je več let na gradu svoje matere v Sviciji in stopil kot stotnik v armado. Po smcrti „kralja rimskega1', pozneje vojvoda Reichstadtskega je bil on postavni ded Napoleonove družine. Dvakrat se je skušal postaviti za vladarja francoskega, zato je bil v ječo do smerti obsojen. 6 let je bil zapert, toda kot zidar preoblečen se mu je posrečilo na Angleško zbežati. V drugi francoski republiki je zmagal prejšnjega predsednika Cavaignac in bil torej sam predsednik. Leta 1851 se mu je posrečilo, da mu je bilo predsedništvo na deset let izročeno. Pa že decembra 1852. so ga dednega cesarja F r a n c o z o v proglasili. Imenoval se je Napoleon III., ker je „rimskega kralja" kot Napoleona II. uračunil.
§ ‘23. Nikolaj I. in Krimska vojska.
Leta 1852. je zasedel ruski prestol Nikolaj I. On je pospeševal enako svojemu predniku vse, kar more pospeševati blagostanje deržave. Na izhodu si je skušal pridobiti vedno več in več upljiva in dežel.
Že leta 1828 je bila rusko-turška vojska. Cesar Nikolaj je obsedel Moldavijo in Valahijo in Turke tudi v Aziji napadel. Turki so so hrabro branili. Leta 1829 je šel ruski general Dijebič črez Balkan, vzel Adrijanopol in sc napotil proti Carigradu. Sultan je na to sklonil mir, v katerem ste so Donava in Pr ut kot meje med obema deržavama določile. Leta 1830 so sc uperli Poljaki z veliko vstajo. DijebiČ je hitel z veliko rusko vojsko Poljake krotit; ti so si sicer hrabro bojevali, pa pri Ostrolenki vendar bili premagani. General Dijebič je hitro potem na koleri umeri. Za njim je knez Paske vi č Varšavo premagal in vstajo popolnem potlačil. Poljakov se je na to mnogo izselilo ua Angleško, Francosko in celo v Ameriko. Paskevič je bil postavljen za
namestnika v Varšavi. Leta 1846 je nastal punt tudi v K rake vi, na to se je ta slobodna deržavica Avstriji pridelila.
Cesar Nikolaj je Turkom leta 1853 zopet vojsko napovedal, ker se je Sultan branil, Rusiji v to privoliti, da bi gerško-kato-liški narodi v Turčiji pod njenim varstvom bili. Rusi so preko-račali mejno reko Prut. Bili so pa na več krajev od Turkov pobiti, in zahodni oblasti, Francoska in Angleška ste se zvezali s Turčijo, da se ne bi Rusija preveč podstopila. Tej zavezi je tudi Sardinija pristopila. Avstrija se ui boja sicer udeleževala, a postavila je svoje trume v podonavske kneževine. Zahodne oblasti so Rusijo na poluotoku Krimu popadle, da bi imenitno terdnjavo Sebastopol dobile. Zavezniki so potem še večkrat zmagovali. Pa velik dež in zima sta nadlegovala njih trume zelo. Prezimili so na Krimu in nadaljevali oblegovanje Sebastopola.
2. marca 1855 pa uagloma umerje cesar Nikolaj, kateremu je sledil sin Aleksander II. Francozi in Angleži so pod vodstvom maršala Pelissier-a vzeli Sebastopol, da si so sami velike zgube imeli (8. septembra 1855).	30. marca 1856
je bil sklenjen v Parizu mir. Po tem je Rusija Sepastopol sicer dobila, toda se zavezala, da ne bode ob Černem morji mornarskih arsenalov (orožnic) imela, in tudi ne več ladij nego Turčija.
§ 24. Revolucije na Dunaji, na Ogerskem in Laškem.
Po 431etnem vladanji je umeri Franc I, cesar Avstrijski, leta 1835. Njegov naslednik je bil njegov sin Ferdinand I, ki jo bil že leta 1830 na deržavnem zboru v Požunu za oger-skega kralja kronan.
Leta 1848, so bile revolucije po vsej Evropi; tako tudi na Avstrijskem. Tirjatve so bile: Ljudsko zastopstvo, tiskovna svoboda, pravica zborovanja, narodna vojska (nationalgarda), verska svoboda. Vsled vstaje na Dunaji 13. marca 1848 moral je der-žavni kancelar knez Metteruich Dunaj zapustiti in na Angleško potegniti. Cesar Ferdinand je na to času primerno ustavo obljubil. Ob istem času so se delali v Milauu poskusi, da bi se Italija od Avstrije odtergala. Kralj sardinski Karol Albert, postavil se je na čelo Lombardov in vzel Milan. Benetke so se pa za republiko proglasile. Vsa mesta, Mantova in Verona so se vstaji pridružila. Rim in Napolj uapovesti Avstriji vojsko. Stari maršal Rad ec ki pa zmaga pri K us toči vstajnike, vzame V i če n c o in Milan.
Zdaj je bilo sklenjeno pomirje, katero je pa Karol Albert porabil za novo oboroževanje. — Pri No vari pa ga je Radeč ki z nova premagal, in na to je sledil mir (1849). Karol Albert je izročil vlado svojemu sinu Viktor Emanuelu, sam pa je šel na Portugalsko, kjer je umeri.
Tudi na Ogerskem se jc vnela kervava vojska, namreč med Madžari in Jugoslovani. Madžari so poleg tega hrepeneli
po polnej neodvisnosti, za kar jih je zgovorni Košut navduševal. Ban hervatski Jelačič je na Ogerskem zmagoval, zato mu je cesar izročil oblast čez Ogersko in razpustil ogerski deržavni zbor. Sočutnosti do Ogrov so pa vzbudile na Dunaji 8. oktobra 1848 novo revolucijo; cesar je zapustil svojo rezidenco in se podal v Olomuc. Knezu Wi ndi sc hgr Jitzu, ki je bil že popred upor na Češkem potlačil, izročeno je bilo verhovno poveljstvo, in njemu seje Beč po tridnevnem boju udal. Ogri, ki so hoteli Dunajčanom na pomoč priti, so bili pri Švebatu premagani. Cesar Ferdinand I. je zdaj vlado izročil svojemu osemnajstletnemu striČniku Francu Jožefu 1. Vojska se je zdaj nadaljevala proti Ogrom, ki so se bojevali pod vodstvom G5rgeya.
Istočasni upor na Laškem je bil vzrok, da se ni mogla dežela popolnem podverči. Zato se je Rusija na pomoč pozvala. Avstrijtki generali Hainav in Jelačič z ruskim maršalom 1’askevičem so bili upor zadušili. Gbrgey je položil orožje pri Vilagosu avgusta 1849. Košut, in polski generali Bern in D e m b i n s k i, ki so za Ogre se bojevali, so pobegnili čez mejo na Turško, druge glave vstaje so bile na smert obsojene.
§ 25. Kraneosko-i talij antika vojska zoper Avstrijo, 1859.
Po krimski vojski ni bilo takega prijateljstva med Rusijo in Avstrijo. Timveč se je pa Napoleon III. približeval Aleksandru II. To je svedočil novoletni govor (1859) Napoleona III. avstrijskemu poslancu v Parizu. Na prihodnjo vojsko je kazalo njegovo (Napoleonovo) oboroževanje, ženitev njegovega stričnika, princa Napoleona, s hčerjo Viktorja Emanuela in naposled sardinska oboroževanja. Sardinski minister Kavur je poleg tega javno se izrazil, da hoče Italijo od tuje vlade oprostiti. Med tem, ko je avstrijska vojska Tičino prekoračila pod poveljništvom grofa Gyulaj-a, prišli so v Genvi že Francozi na suho in Napoleon sam je na pomoč hitel.
Gyulaj seje po dveh nesrečuih bojih moral nazaj čez Tičino umakniti. Francozi so mu tako hitro sledili, da so ga 4. junija 1859 pri Magenti zopet pobili, da si so tudi sami velike izgube imeli. Zmagovalec, francoski general Mae Mabon, je dobil za to naslov: vojvoda Magentski. 8. junija sta prišla Napoleon III. in Viktor Emanuel v Milan. Gyulaj je moral skoro vso Lombardijo jima pripustiti. Cesar Avstrijski se je na to sam k vojski podal, da bi se poskusil z zavezniki v glavni bitki. Ta je bila 24. junija pri S o 1 ferin u. Čeravno se je sam cesar v nevarnost podal in čeravno so avstrijski vojaki čudovito hrabro se bojevali, so vendar se umakniti morali. V tej kervavi vojski je 300.000 mož s 500 kanonami se bojevalo.
Na to je ponudil Napoleon avstrijskemu cesarju nenadoma pomirje. Prt osebnem sestanku v Villafranki (12. jul. 1859) sta se pogodila o miru, kije bil stalno sklenjen v Ztlrich-skem
miru (1860), po katerem je Avstrija odstopila Lombardijo, katero je dobil kralj sardinski.
§26. Vojska v Schleswig-Holstoinn.
Že leta 1848 je imela Nemčija radi vojvodin S eh les wi g in H o 1 s t e i n vojsko z Danskim Friderikom VII. Danski kralj je namreč ti dve pokrajini k svoji deržavi pridružiti hotel. Že takrat so nemški vojaki raznih knezov pomagali Scbleswigu in Holsteinu, toda brez vspeha. In od leta 1851—1863 so bili ti dve vojvodini Dancem nekoliko podložni, in Danci so v nemške kraje Schlesvviga vpeljevali danski jezik, Ko je Kristijan IX. leta 1863 dauski prestol zasedel, podpisal je skupno ustavo za Dansko in Schleswig, in s tem Schleswig svoji deržavi pridružil. Velevlasti Pruska in Avstrijska ste zahtevali, naj se ta ustava prekliče, a ker se to ni zgodilo, napovedali ste vojsko Dancem in avstro-pruske trume so korakale proti severju.
Prusi in Avstiijanci so bili v posebnih bitkah na suhem in na morji premagali Dance. Avstrijsko vojsko je zapovedoval general Gablenz, ladijevje pa admiral Tegetthof.
Po kratkem prenehanji se je boj zopet nadaljeval, a Danci so bili na novo pobiti. Na to se je sklenil (30. oktobra) 1864 mir. Kralj Danski se je vsem pravicam do vojvodin Schlezwig in Holstein odpovedal.
§ 27. Vojska na Nemškem in na Laškem, 1866.
Radi odškodovanja pri vojski Schlcsrvig-Holstein se Prusija in Avstrija niste mogli porazumeti. Zato je nastala celč kervava vojska med prej prijateljskima deržavama. Avstriji se je bila večina nemških oblasti pridružila. Na pruski strani pa je bila Italija. Prusija je hitro delovala, poslala je vojsko na Hanove-ransko, Saksonsko in v Kurhcsscn. Upirali se jej te deržave razen Hanovera skoro nič niso. Avstrija je zbrala svojo armado (severno) na Češkem pod verhovnim poveljništvom generala Benedeka. Prusi so avstrijsko armado na treh straneh zgrabili in je v več bitkah potolkli, odločno pa 3. julija pri Kraljevem g rade n.
Na to so se pomikale pruske vojne čete brez upora proti Beču. Naposled, ko se je zopet na nov boj blizo Požuna pripravljalo, sklenilo se je pomirje.
Na Laškem, ki se je ob enem proti Avstriji bojevalo, je prišlo že 24. juni ja do glavne bitke pri Kustoci, kjer je zmagal avstrijski nadvojvoda Albreht. Italijani so bili tudi na morji nesrečni. Pri otoku Visu (Lisa) so se sprejele avstrijske in italijanske vojne ladijc, a zmagal je bil sovražnike, avstrijski admiral Tegetthof popolnoma. Tudi G a r i b a 1 d i ni s svojimi prostovoljci pri napadu T i r o 1 o v nič opravil.
S posredovanjem Francozov se je začela v Nikolsburgu glede miru pogajati, ki je bil potem sklenjen v Pragi. V tem miru je Avstrija odstopila od nemške zavezo in privolila v pre-vranavo Nemčije brez njenega udeleževanja. Scblezvvig-Holstein je Prusiji popolnem pripustila, Benečijo pa Italiji. Pruska je poleg tega dobila: Hanoveransko, Kurhesko iu Nasav ter Fran-kobrod ob Majnu.
§ 28. Cesar Maksimilijan Mohikanski.
Najimenitnejša španska naselbina v Ameriki jo bila Mehiko. Španija je pa ondi vedno huda tlrtčiteljica bila. To je bilo vzrok nezadovoljnosti. Leta 1822je bil Iturbide za mehikanskega cesarja izvoljen, ker je pa ta svojo oblast odložil, bila je potem republika vpeljana. Ko se je on vnovič hotel za cesar postaviti, bil je vjet in vstreljon. Leta 1836 je Španija pripoznala mehikansko republiko. Toda v tej deželi so bili vedni strankarski boji, prepiri in revolucije. Zato sklonijo Španija, Francija in Anglija pogodbo, po kateri hočejo to vlasti skupno vravnovati to deželo. Ker so pa drugo vlasti spoznale, da ima Napoleon posebne namene s to deželo, pripustilo so njemu vso to zadevo.
Francozi so se v Mehiki bojevali in osvojili v poldrugem letu terdnjavo Pueblo in 10. julija 1863. glavno mesto Mehiko. Predsednik republike Ju are c je bil med tem mesto s svojo armado zapustil. Francozi so na to sklicali zbor mehikanskib velikašev; ta je na prigovarjanje Napoleonovo deržavo za cesarstvo razglasil in avstrijskega nadvojvodo Ferdinanda Mak similijana za cesarja izvolil.
Maksimilijan je bil sin nadvojvode Franca Karla in brat cesarja Franca Josefa I. Rojen bil leta 1832 na Dunaji. Že kot otrok je imel veliko veselja do mornarstvo in bil v vseh znanostih dobro izobražen. On je podvzel več potovanj po morji in leta 1854 je bil postavljen na čelo avstrijske marine (mornarske vojske). Leta 1857. jo bil general goveručr lombardij-sko-beneškega kraljestva in se poročil z belgijsko kraljevsko hčerjo K ar loto.
Od leta 1859. je živel mimo na svojem gradu Miramar pri Teistu. Leta 1863 je pa obljubil sprejeti ponujeno mu me-hikansko cesarsko krono.
Leta 1864 (12. junija) je Maksimilijan prišel slovesno v Mehiko. Vladati je začel z vso resnobo in poštenostjo, da bi red napravil v razrušeni deželi; pa vendar se mu to ni posrečilo. Manjkalo mn je denarja, da bi mogel svoje naeerte izveršiti in republikance umiriti. Predsednik je boj z veliko serditostjo nadaljeval zoper cesarsko vojsko, v kateri je bilo mnogo avstrijskih in belgijskih prostovoljcev. Severno-amerikanske svobodno deržave niso hotele pripoznati cesarja Maksimilijana. Napoleon je naposled previdel, da bi se znal zamotati v velike vojske,
zato je še on odtegnil svojo pomoč in svoje vojake nazaj v Evropo poklical, da je Maksimilijan sam ostal. Cesarica Karlota jo bila zastonj prišla k Napoleonu v Evropo prigovarjat ga za daljno pomoč.
Cesar Maksimilijan se je zdaj sam bojeval s svojimi sovražniki. Republikanci so dobivali mesto za mestom. Cesar se je s svojimi malimi trumami hrabro bojeval, in se posebno sam pravega junaka skazoval. Toda po izdajalstvu je padel v roke svojih sovražnikov, ki so ga djali pred vojaško sodnijo in ga ustrelili. 19. junija 18(57 končalo je njegovo življenje; ž njim sta padla njegova zvesta generala Mejia in Miramon. Na dan Maksimilijanove smerti so dobili Mehikanci zopet svoje glavno mesto. Juarec je bil za predsednika republiko pripoznan. Umeri je leta 1872.
§ ‘29. N emško-francosk a vojska (1870-r-i871).,
Zadnji pruski vspehi od leta 18(5(5 so vzbujali zavist in ncvoš-Ijivost Francoske, zlasti radi rastoče pruske moči. Francoska vlada je pri vsaki priliki iskala vzrokov, da bi pruski z vojsko pretila. Malostna stvar jo bila, radi katere seje vojska vnela med omenjenima deržavama. Španjolci so bili leta 1868 svojo kraljico Izabelo s prestola pregnali. Špansko krono so ponujali različnim princem, toda zastonj. Naposled so hoteli izvoliti za kralja nemškega princa Leopolda Hohonzollerskega. Ker jo bil ta princ pruske kraljevske rodovine, bal sc je Napoleon 111. prevelikega pruskega npljiva in žugal z vojsko. Da no bi se evropski mir kalil, odpovedal se je knez Hohenzollerski že naprej tej volitvi. S tem pa francoska vlada še ni bilo zadovoljna. Francoski poslanec na pruskem dvoru je celo zahteval, da se mu obljubi, da pruski kralj svojim sorodnikom nikoli ne bo dovolil, špauske krone sprejeti. Vsled tega je bil razserden pruski kralj in ni hotel več avdijcuce dovoliti francoskemu poslancu, kar je smatral Napoleon za razžaljcnje in se za vojsko pripravljal. Napoleon je mislil, da bo imel opraviti samo s Prusom, pa zedinile so se vse deržave zoper njega. Oboroževanja so se tako hitro veršila na Pruskem pod generalom Moltkom, da so pruske vojne pred stale ob Reni, nego francoske. Napoleon je s svojim princem sam bil pri armadi; od začetka je imel mali vspeh, toda pozneje jo bila frauooska armada pod vodstvom maršala M a k Mah on a popolnem pokoučaua. Druga močna nemška armada pod vodstvom pruskega princa Friderika Karla je šla na terd-njavo Metz. Fianeozi so bili v dveh bitkah od nemške armado pobiti in naposled je bil maršal Raz ai n o (Ba zčn) v terdnjavi Metz obkoljen. Francozi so na to na drug način si hoteli pomagati, toda bili v veliki bitki pri Seda n n tako pobiti, da se je cesar Napoleon pruskemu kralju kot jetnik ponudil in se 100.000 mož francoske armado sovražniku vdalo.
Sredi septembra je stala nemška armada pred Parizom, kralj Viljelm je v gradu Verzelskemu stanoval. Zdaj je pa francoski narod vse svoje moči zbral. Komaj je bil Napoleon na Nemško odpeljan, oklicali so Francozi republiko, ter vse možke na boj pozvali. Pariz se je čudovito branil, na scverju so se pa zbirale velike čete, katere so se z nemškimi bojevale. Še celo vzetje Strassburga in terdnjave Metz ni spravilo Francoze v obup. V največji zimi se je bojevalo. Armade so prišle tudi od juga in od vseh strani se je napadal nemški sovražnik, toda vse zastonj. Vse armade francosko so bile pobite, in naposled se je moral sklepati mir z Nemci in dopustiti, da so šli v glavno mesto Pariz. Na prigovarjanje bavarskega kralja so ponudili nemški knezi zmagovalnemu pruskemu kralju nemško cesarsko krono in tako je bilo nemško cesarstvo z nemško krono zopet postavljeno. Sklenjeni mir v Ve r s a i 11 u in Frankobrodu je donesel nemškemu cesarju 5 milijard frankov in dve lepi pokrajini: Alzacijo in Lotaringijo ter stari deržavni mesti Strassburg in Metz.
Francoska republika si je bila izvolila za predsednika Thiers-a, pozneje Mac Mah on a. Napoleon pa ni dolgo živel po svojem propadu, umeri je i. 1873 na Angleškem blizo Londona.
Dopisi.
Iz Hočja pri Mariboru. Užo več ko pol leta nimamo tretjega učitelja, a najemščino za šolsko sobo vendar plačujemo. Eden učiteljev jo prosil iz Koroškega, ali baje ni bil od dežel, šolsk. sveta poterjen, ker ni znal dovolj slovenski. Tako je prav; Švabi naj Švabom služijo. Slovenski učitelji pa naj dobro premislijo prej, kakor bodo k nam so prosili, kajti blizo smo .zloglasnemu Radvanju1*; a težko je človeku dvom gospodarjme služiti, posebno še v takoj sobi (bog mi odpusti groli, ako no zasluži tega imena), kakoršna je tretjemu učitelju namenjena.
S časoma so bodo morebiti tudi naši „purgari“ prepričali, da jo dober učitelj mnogo vreden, in da ga ni moči kar iz rokava stresti.
Slovstvo.
(„Občna zgodovina za višje razrede narodnih in meščanskih šol.)*4
V nemškem jeziku spisal prof. dr. E v g Ne to lic z k a, poslovenil Ivan Lapajne. V obliki .Slovenskega učitelja11; strani 90; cena 25 kr., (pri desetih iztisih skupaj samo 20 kr). —Ta knjiga je ravnokar popolnem doveršena, namreč dotiskana in tudi vezana že. Dobiva sa za zdaj samo pri odboru .Učiteljskega društva za slovenski Štajer11 v Ljutomeru. Ako je bil morda katerih naših čita-teljev nevoljen, da se je šolska knjiga v našom časopisu priobčevala, jo pa zdaj toliko bolj vesel nove, lično, prepotrebne, slovensko
šolsko knjige, ki jo ponatisnjena iz „Učiteljau. Lo na ta način bilo je mogoče, knjigi tako nizko ceno postaviti; kajti nemškemu originalu, ki se tiska v več iztisih in natisih, jo cena 40 kr. — Knjiga jo za rabo učiteljem in učencem ljudskih in meščanskih šol, Upati jo torej, da jo bodo vsi tudi z veseljem sprejeli kajti cele občne zgodovine dosedaj v slovenskem jeziku še nimamo, razen Vertovec — Verne-tovo, ki je pa preobširna in prodraga za namene naših šol. 0 obsegu knjige ni treba govoriti, nemški učitelji jo najbolj čislajo; o slovenskem prevodu so nam beseda ne pristoji. Zatorej samo to rečemo: Prijatelji našega napredka: Kupiti si jo za-se, za svoje učence, za šo-larskein učiteljske bukvarn ico! Po pošti spreta velja 30 kr. poštni kolek stane namreč 5 kr.)
(Naznanilo in vabilo.) Za slovenske šole še nimamo potrebnega navoda za „nauk o gospodinjstvu", ki se mora tudi na ljudskih šolah kolikor toliko razlagati. V „društveni tiskarnici" (Voreinsbuehdrucke-rei) v Gradcu jo pa izišla pred nekojim časom nemška knjiga v tej stroki, ki se mora najboljša za namene naših šol imenovati. Učeni pisatelj, dr. vitez Hermann, svetovaloc v učnem mlnisterstvu je pisal v njej tako jodarnato in pa tako lehko razumljivo, da se je nemškomu učiteljstvu neznano prikupila. Dokaz temu naj služi to, da so med drugimi v ltotten-mann-u na zgornjem Štajerskem vzeli 1180 iztisov, v Liezcnu 420 iztisov, v St. Gallenu 400 iztisov. To izvrstno knjigo je namenil podpisani odbor v slovenskem prevodu v našem organu priobčevati, ako bi bil lastnik nemškega izvirnika brez vse odškodnino v to dovolil, kar pa ni. Toda sama društvena tiskarnica jo pa pripravljena, tudi slovensko prestavo založiti, ako bi se jej dalo upanje, da speča kacih 2000 eksemplarov. Da bi ta predobra knjiga tudi v slovenščini na svitlo prišla, vzel bode podpisani odbor precejšnje število teh knjižic, a ker to še ne bo zadostovalo vabi s tem vse gg. čitatelje, da se blagovolijo pri nas naročiti na to posl. Hermanovo gospodinjstvo, da bi se moglo toliko naročnikov nabrati, da se društveni tiskarnici v Gradci izplača, založiti jo. Cena knjižici bode menda 40 kr. Oglasila se sprejemajo do 1, feb uarja 1877. *)
V Ljutomeru 8. decembra 1876.
Odbor „Učiteljskega društva za slovenski Štajerk
Šolske novice in drobtine.
(Iz štajerskega deželnega šolskega sveta.) Iz seje 23. in 30. novembra naznanimo to, kar zadeva slovenski Štajer. Načelnikom krajni:: šolskih svetov naStudenčini in pri spodnji sv. Ku-nigundi se izreka zahvala pri stavljenji novih šolskih poslopij.— Simon K rop e j se imenuje učiteljem v Stopercah. Dvorazrednici pri sv. Vidu pri Ptuju in pri sv.'J ur ju na Ščavnici se razširite na tri razrede. — Starostne doklado se privolijo nadučiteljem: Jože Harle, Karol Udi, Jože Sehatz (Sac), Florijan Wratschko (Vračko) in učiteljem: Vido Majcen Ivan Jager in Anton Sket.
(Iz kranjskega deželnega šolskega sveta.) Iz soje 2. nov. Predsedoval je c. k. deželni namestnik in navzočih jo bilo 7 udov. —
*) Naj bi še drugi časniki to vabilo priobčiti izvolili.
Predsednik je otvoril sejo in pozdravil na novo sestavljeni šolski svet pri začetku šestletne dobe tor se nadeja, da se. bodo po prizadevanji šolskih oblasti in učiteljstva šolstvo napredno razvijalo. Pervi nalog bode sedaj dež. šl. svetu, da se na novo ustanove okrajni in po njih krajni šol. sveti, ter da nasvetuje okrajno nadzornike.*) Prestopi se k dnevnemu rodu. Razrešile so se prošnjo učencev za oproščenje šolnine na gimnaziji v Ljubljani, v Rudolfovem, v Kočevji in na višji realki v Ljubljani. — Učitelju na Robu se bode začenši od š. 1. 1877/78 plača povišala od 450 na j>00 gld ; učitelju v Hotederšici pa od š. I. 1876/77 od 400 na 450 gl. V Šmariji bodo drugi učitelj, ki se ravno kar ustanovlja, imel I. p. 500 H. od 1. 1876/77. — Prošnji dveh pomnoženih krajnih šolskih svetov, da so tam učiteljem poviša letna plača, ste se zavergli. Prošnja učiteljsko vdove-ki prosi za milostni dar, so jo vornila okrai. šol. svetu, kor je bila po. manjkljivo napravljena. Razrešilo so so tudi prošnje na zlajšanje kazni, (Napolnjena učiteljišča). V Celovcu jo na moškem učiteljišču ‘d45 pripravnikov in kandidatov, na ženskem pa 88 kandidatinj, V Ins-brucku pa na v obeh zavodih 270 kandidatov m kandidatinj
(Zagrobaško učiteljstvo) so hudo in to po pravici pritožuje, da jo mestni zastop vso službe na 12 učiteljskih po 700 gld. in 12 pod-učiteljskih mest po bornih 500 gld. razdolil.
(Iz Ljutomera.) Učiteljem našega okraja se še zdaj ni plačala dnina in potnina za okrajno učiteljsko konferenco 16.—18. avgusta v Ptuju. Kako jo to? Navadno jo bila konferenca 'la naš okraj v Ljutomeru, kjer je samo en dan trajala in komaj 20 gld. stala. Radi tega pa je bil le mali iznesek v proračunu okrajne šolsko blagajnico v ta namen odločen. Letos pa so morali vsi učitelji tega okraja po zaukazu okrajnega in po dovoljenji deželnega šolskega sveta v daljni Ptuj na celo tri 'dni iti, za kar jim gre odškodnina skupaj od kacih 200 gld. Toga denarja — neprelimimra-nega — |>a zdaj deželni odbor, ki jo edini mogoč podpornik, monda izplačati nočo in tako učitelji tega okraja potrošenih novcev že 4. mosco zastonj pričakujejo.
(Vabilo.) Učiteljsko društvo v Colji ima v čotertok 28. t. m. ob 10. uri dopoldne svoj glavni zbor. Na dnevnem redu so volitve v odbor in pogovor o zbolšanji drugega berila.
Celje 14. decembra 1876.	Odbor.
(Dolžnim naročnikom) smo si dovolili na napis denašnje številke dolžno naročnino z modrim svinčnikom zapisati.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učiteljska služba v Rajhonburgu do 20. decembra na kr. šol. svet; začasna učiteljska služba na dvorazrodnici (z ono paralelko) pri sv. Križu pri Kisli vodi (okr. llogački) s 420 gld. remuno-racije 180 gld., osebne doklado in prostim stan. do 31. dec. na kr. š. sv. Podučiteljska služba v Rajhenburgu (iSrazr., okr. sevniški) s 480 (360) in 40 gld. za stan. do 10. jan. na kr. š. svet. Fodučiteljska služba na tri-razrednici v Radgoni s 560 (420) gld. in stan. do 31. dec.' na kr. š. sv.
Na Kranjskem: Učiteljska služba v Hotederšici (1 r. š.) s 450 gl. in stan do 28. dec. na kr. š. sv.; učiteljski službi v N ud a n j e m s el u, Verboveui s 500 gld. in učiteljske službo v Ternji, Razdortem in Budanjah s 400 gold. in stan. do negotovega časa v Postojno na okr. šolski svet;
Na Koroškem: Učiteljske službo v Št. Danielu, v Slov. sv. Mihaelu, v Kazzaah, v Švaboku in v Rutinah —vso po 400 gld. in stan. do 25. dec. na okr. š. sv. v Velikovcu.
V Istri: Služba učiteljice v Jelšanah s 320 gld. in stanovanjem (ali 50 gld.) do 31 doc. na okr. š. sv. v Volovskem (Volosca).
*) To se jo že zgodilo.
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
N» Štajerskem: O. l‘V. Sletnenšok {iz Poberne), podučitolj v Vojniku; g. Slavko Flis (iz Tehar.), podučitoljVv Ptuju; g. S. Stupan (i/. Loč), zač. učitelj v Gorici pri Mozirji. G. Cagran, zač. podučitelj pri Malimul-lji; g. Miki, podučitolj v Ljutomeru bode iz službe izstopil in šel na vseučelišce prava se učit; g. Jos. Kotnik, (ljublj. uč. kandidat), pod-učitelj v Mozirji.
Na Kranjskem: G. Janc (iz Nevelj), učit Ij v Zgornjem Tuhinu; g. J. Gregorin (učit. kand.), učitelj v Zalogu pri Cerkljah; g. Ant. Ozimek (prej na Dobravi), učitelj v JJanjaloka; g. Florijan Kal iger (v Zdolah na Staj j.), učitelj v Mirni peči. G. Žvokelj, učitelj v Ribnici (np na Vidmu na StJ; s. Pajer, učitelj v Bardu, izstop iz službe.
Listnica uredništva: Nekateri gg. sodelalci naj nam ne zamerijo, c'a niso njih spisi v tem tečaju na vorsto prišli. V bodočem bodemo vso zaostalo tvarino porabili; „zgodovina“, katero smo danes dokončali, nam je dosta prostora vzela.
Učiteljska služba M
na enorazredni ljudski šoli pri sv. Janžu pri spodnjem Drau-burgu z dohodki IV. razreda iu prostim stanovanjem v šolskem poslopji se že večkratno razpisuje.
Prosilci, zmožni nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, naj pošljejo dostojno dokumentirane prošnje potem predstavljene okrajne šolske gosposke do 1. januarja 1877 krajnemu šolskemu svetu v sv. Janžu pri spodnjem Drauburgti (Post Windischgratz).
Okrajni šolski svet v Slovenjem Gradcu,
dne 8. novembra 187G.
Pervosednik: Strobach m. p.
Podnčiteljska služba
na dvorazredni ljudski šoli pri sv. Uu pri Turjaku z dohodki tretjega reda in prostim stanovanjem (ena soba v šolskem poslopju) se razpisuje.
Prosilci in prosilke, zmožni nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, naj pošljejo svoje dostojne dokumentirane prošnje poteiu predstavl jene okrajne šolske gosposke naj-dalje do 1. februarja 1877 krajnemu šolskemu svetu v Šent-llu pri Turjaku (Post Missling).
Okrajni šolski svet v Marenbergu, dne 8. decembra 187G.
1—3	Pervosednik; Strobach.
N"320' Učiteljska služba
na štirirazredni ljudski šoli v Slovenjem Gradci z dohodki II. razreda se zarad definitivnega imenovanja razpisuje, ker se do-sedaj le začasno oskerbuje.
Prosilci zmožni nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi Raj vpošljejo dostojno dokumentirane prošnje potem predstavljene okrajne šolske gosposke najdalje do 20. decembra t. I. krajnemu šolskemu svetu v Slovenjem Gradcu.
Okrajni šolski svet v Slov. Gradcu, dne 13. novembra 1876.
Pervosednik: Strobach tn. p.
8' *1' Učiteljska služba ~3
na enorazredni ljudski šoli pri Šent Janžu na Peči, z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem se že večkratno razpisuje.
Prosilci, zmožni nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, naj pošljejo svoje dostojno dokumentirane prošnje potem predstavlenje okrajne šolske gosposke najdalje do 5. januarja 1877 krajnemu šolskemu svetu v Šent Jauž na Peči (Post Wdllan).
Okrajni šolski svet v Soštajnu, dne 17. novembra 1876.
Pervosednik: Strobach m. p.
Učiteljska služba
na enorazrcdnici v Šent Hcmi s služnino IV. razreda in staniščem se razpisuje.
Prošnje se imajo do 15. decembra 1876 poslati krajnemu šolskemu svetu v Šent Herni pošta Podčetertek (Wiud.-Lauds-berg) poslati.
Okrajni šolski svet Šmarski, dne 28. novembra 1876.
Pervosednik: Haas I. r.
Učiteljska služba
na enorazredni ljudski šoli v Terbouji (Trofin) z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem se razpisuje.
Prosilci, zmožni uemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, uaj vpošljejo svoje dostojno dokumentirane prošnje potem predstavljene okrajno šolske gosposke najdalje do 8. decembra t. 1. krajnemu šolskemu svetu v Terbonji (Post: Saldeu-hofen).
Okrajni šolski svet v Marenbergu, duč 24. oktobra 1876.
3—3	Pervosednik	:	Strobach.
Lastništvo „Učiteljsko društvo za slov. 8tajer.“
Za uredil, odgovoren Drag. Lorene. — J. M. 1’ajk-ova tiskarna v Mariboru.
Die umfangreiehsten lini erprobteslen Lehr- und Lemmittel
fiir allc
Abstufungen des Zeielienunterriclites
an
Knabcn- und Madcheii-Vo)k8schulcii.
Von
Fraiiz Knapek,
Scliulvorstand in Znaim.
Der Zeichenunterricht bat heut*utage nicht nur als ein Hauptfaktor des Fortschrittos in der Kunstindustrie und als ein allgeraeines Bildungsmittel, sondern auch durch seine Einfiihrung als obligaten Lehrgegonstandes in der Schule eine so ausserordentliche Wiohtigkeit erlangt, dass es fUr jeden Leh-rer zur dringenden Pflicht wird, sich mit domselben eingaliend zu bcseluiftigen. Umsomehr muss es ihm aber auch erwtinscht sein, Hilrsmittel zu erlangen, die sich auf dem piaktischen Boden der Schule bereits bewahrt, die ihm cinen rationellen, vollkommen verlasslichen Lehrgang beim Unterrichte an die Hand gobcu. Solchc llillsmittol werdcn in den hier augez,eigten Werken dar-gcbotcn.
Die alleemein iisthetischo und industrielle Aufgabe des Zeichcnunter-richtes bcfrDdigend zu Iobcii und Aufgaben-Motive zu geben, \velche der Fassungskraft der Schiilcr entsprochen und ihr Erfindungs- nud Kombinationsvei* mogen machtig anregen, war der leitende Gedanke bei der Bearbeitung die-ser Werke
Methoden und Zeichenmanieren, die ieh schou im Jahro 1868 in der „Volksschuleu *) und in anderen Fachblkttern besprochen, sind in der Ncu-zeit von Fachautorit&ten anerkannt worden und auch durch die erflossencn gesetz-lichen Bestimmungen zu ihrer Geltung gekonnnen
Die von mir aufgestellte Methode und das Zeicbcnmaterial ist nicht et-was Ueberkommones oder Entlelmtes, sondern das Ergebniss ein er 25-jiihri-gen Lehrer^irksamkeit. W&hrend dieser babe ick durch 20 Jahre den Zei-chenunDrricht in der Volksschule geleitet und die bei den Schttlern erzielten Kesultate licfern wohl den sprechendsten Beweis fiir dio Giite desselben. Auch die Kollegen, die mioh beim Unterrichte besuclitsn, ttberzeugten sich von der Zweckma.ssigkeit der Methode und ihrer Erfolge.
Die meth. Handbticher cnthaltcn eine Saramlung von mchr als 1300 Formen, welche fiir ihre Verwendbarkeit schon dadurch eine Gewahr bietet, dass sie eigentlich aus der Schule hervorgegaugen ist, indem siimmtliche Formen bei Schiilcrn bereits goiibt u"d rein und korrekt ausgefiihrt wurdeu. Der Lehrer iindet somit fiir alle Abstufungen der Volksschule ein reiches in der Schulpraxi8 bereits erprobtes und verwendbares Material, welches den gesetz-lichen Anforderungen vollkommen entspricht.
Siimmtliche Eehrmittel zorfallcn in droi Gruppen:
A.) FUr die Bland der Sehibkr.
I.	Zeiciienhefte in 8 Nummern fiir das Freihandzeichnen an Volksschulen.
Mittelstufe 4 liefte k 7 Nkr., Oberstufo 4 Hcftc a 12 Nkr. 6. Auflage mit
260 Figuren.
Mittelstufe 1. und 2. Heft krummlinige Grund- und einfache Blatt-,
beito 71, 88, 178, 226, 276, 313, 521.
Bliitheu- und Fruchtformen. — Heft 3, zusamnieugesetzte Blattformen, tlic.il iveisc mit Fruchtca. — Uežt 4, gcvvorblichc Gegenstilndo. — Oberstufe 4 Heftc. Ileft 1, ornamentale Blattformen und Rosotten in glcichseitigen Drci-ecken. — Heft 2, Rosetton in Quadratcn. — Heft 3, ornanietalo Blattformen und Rosetten in regelmassigen Fiinf- und Seehsecken. — Heft 4, Verzicrun-gen fur Holzarchitektur, fiir Tapeziercr und ScblosBcr.
II. Uebungshefte fiir das Freihandzeichnen an Madchenschulen und zur Selbstilbung.
2.	Auflage mit 161 Figuren. Die ersten 3 Heft s sind mit jenen fiir Knaben geineinschaftlich, \veii sich die ersten Uebungen auf der Mittelstufe gleich bleiben; das 1. Heft der Oberstufe enthiilt gerad!inige Dessins, das 2. krumm-linige Dessins, das 3. Blumen, FrUchte, Langsn- und Eckverzierungen, Bor-duren, M nogramrae, sammtlich fiir weiblichc Handarbeiten geschmackvoll ausgefuhrt.
Die von mir im Jahre 1863 angeregte Manier nach Zeichenbeften mit vorgedruckten, stufenmassig geordneten Figuren zu zeichnen, liat eine viel-lache Anwendung von Fachmannern gefundcn, Die Vortbeile derselbcn be-stehen in Folgendem:
1.	Sind alle Schiller mit demselbcn Vorbildc zu gleicbcr Zeit bcschafti-get, vvodurcli die Disciplin sehr gefordort wird. 2. Kann nach don Zeichen-heften ein sistematischer Stufengang strengstens eingehalten werden. 3. Be-koramen die Schiller beim langercn Gcbrauchc derselben cino Sicherheit im Kontourzeichnen. 4. Kann das Zeichnen aus dem Gedachtnisse und in ver-anderter Stellung des Vorbildes besondors geiibt werdeu. 5. Kbnnon dcn Schulern aucli huusliche Aufgabon nacli don in dcn Zeiehenhoften vorkommen-den Formeleraenten gegeben werden. 6. Bleibt dem Lehrer die nothige Zeit zur Kontrole iim-ig. 7. Kann das Diktatzeichnen vielseitig angewondet we>’den. 8. Mit den Ideften der Oberstufe kann das Zeichnen nach Flachmodellen in Verbindung gebracht werden. 9. Das den verschiedenen Bildungsstufen ange-messene Grossenvorhaltuiss wird beobachtet 10. Durch Zusannncnstellung der Formelemente wird der Schiller auf der Oberstafe angenehm iiborrascht.
11. Die Mannigfaltigkeit von Elementarformen bildet seincn Gleschmack und macht ihn fiir das selbstilndige Frfindon und Combinireu der Formen fahig.
12. Wcrden die Scliiilor durch die Auordnung der Figuren und durch die gegebenen Anhaltspunkte zu einer okonomischen Raumboniitzung des P pieres veranlasst. 13. Konnen die Hefte in Schulen mit verschiedenen Sclliilerab-theiiungen zweckmassig verwendet werdcn. 14. Kann boi fahigeren Schiilern eine liohere Nunnner des Heftes angewiesen wcrden, wodurch cin gewissor Wetteiler entsteht 15. Verschafft sich der Schiller boi oinem sehr geringen Preise nebst deni Zeichenhefte eine Sammlung von verschiedenen Formen.
III. Zeichenhefte fiir das Freihandzeichnen in den Oberklassen der Volksschulen.
Mit einer Pergamenttafel zu Entiviirfeu, zum Diktat* und Gedachlniszeich-
nen. Preis 10 Nkr.
In Schulen, wo nach den Zeichcnheften mit vorgodruckton Figuren nicht gezeichnet wird, konnen diese Hefte, wclche aus blankem starken Papier und einer Pergamenttafel bestehen, verwendet werdon. Die Figuren aus dem metli, Haudbucho (XVI) \verden zuerst im grossen Massstabe auf der Pergamenttafel eingeiibt und nach vorhergehender allgemeiner Korrektur des Leh-rers in das Zeichenheft eingotragen.
Da aus einem Formelemente (nach meinem metli, liandbuchern) oft
4—6 audere Formen auf der Pergamenttalel entivickelt iverden, so kann die Zusammenstellung desselben Eleinentes zu einem harmonischen Gatizen dlc Schiiler durch mehrerc Zeichenstunden bcschaftigen, was fiir Klassen mit mehreren Abthoilungen besonders zu ompfehleu ist und vvodurch vici Papier ersparl wird.
Die Zeichenhefte mit Pergamenttafeln situl das zweckmaS3igste lintl billigste Zeichenmaterial. Die Pergamenttafeln dienei,: 1 Zu verschiedenen Voriibun gen der krutnmen Linien in verschiedenen I ngen- ttnd Grbssenverhaltnissen.
2.	Zur Entwicklung, Ableitung und Zusaminenstellung der Formen 3. Zum Zeichnen nach Flachmodelien oder gepressten Pflnnzenblittern. 4. Zum Zeich nen von Landkarten. 5. Zum Diktat- und GedUchtniszeiihnen. G. A la Aufle-ge- oder Unterlagblatt, damit das ITcft rein erhalten wird
Die Zcichnung wird auf dem Pergamcntpapicr ganz deutlich und cs kann, da Radirgummi daa Pergament nicht angrcift, die alte Zeichnung weg-gebracht und einc andere gozeichnet werden. Die Pergamenttafeln als ein ganz neues Zeichenmaterial baben sich bowillirt und sind bcim Untcrricbte \vcgen ihror viclseitigen VcnVendung und aus Ersparungsrficksicbten zn cm-pfchlen.
Was die Schiefer- oder elast. Papptafel fiir die Unterklasscn, das ist die Pergamenttafel fiir die Oberklassen der Volksschulen.
IV.	Universalzeichenheftft fiir die Ohersttife.
Mit einer Pergamenttafel zn EnUviii fen, zum Diktat- und Gediichtniszeich-ncn. 3. AufPgc. Prcis 12 N kr.
Die Hefte sind beim Massenunterricbte an Knaben- und besonders an Madchenschulen zti gebraucben.
Vorzuglich sollen sic verwendet werdcn: 1. Zu versebiedenen Enttviir-fen von Formelemcnten und deren Zusammenstellung. 2. Fiir das Zeichnen von Mu8tern zu Flecht-, Hilkel und Stickarbeiten. 3. Zum Zeichnen von Landkarten. 4. Zu Komponiei iibnngen, 5. Zum Diktat und Gediichtniszeich-ncn. 6. Zum Zeichnen nach einfachcn Flaclimodellen und gepressten Pflan-zenblattern. Die Hefte sind mit Randstigmcn, in der Entfernung von-J-"'" ver-seben und von der Eigentbiimlichkeit der Figur wird es abbaugen, ob man die Randstigmcn ganz, tbeilvveise oder gar nicbt in Amvendung bringen wird.
Folgende Figuren sollen den Gebraucli der Tateln versinnlicben:
V.* llebungshefte fUr das sligm. Zeichnen.
1. Heft^fiir	dio	Unterstufo	mit 1CU1	Punktvveite.	Preis 3 Nkr.
2. Heft fiir	die	Mittelstufe	mit 2C“	Punktweite	und einer	Pergamentta-
fel zum Diktat-	und	Gedachtniszeiohnen.	Preis 6 Nkr.
Damit sich	der	Anfanger	im Zeichnen besser	orientiren	kann,	ist	das
1. Ileft mit Randziffcrn verseben. Die \veitere Bedeutung derselben und die schulmassige Bebandlung der Figuren der Formensammlung findet der Leh-rer auf Seite 67 des meth. Handbucbes 1. Abth.
VI.* 100 stigm, Blatter mit Randzitfern in der Grosse der Zeicken-befte. Preis 40 Nkr. Netto. Diese Bl&tter sind ftir hausliche Aufgeben zu verwenden.
VIL* 100 Universalzeiohentafeln mit Randstigmen, auf starkem gut ge-leimten Papier, fiir jede Zeichenmanier venvendbar. 1. Grosse 1 fl. 50 kr.
2. Grossse 1 fl. — Dieso Tafeln dionen zu hfiuslichen Aufgaben in den Oberklassen und sind so oingeriobtet, wie jene der Universalzeichcnhefte. Sic baben den Vortheil, dass man ein boliebig grosses Netz dureb die Weg-
assung einzelner Punkte erhalten und dasB die Punkte nicht wie bei der Stigmografie in der Zeichnung erscheinen.
Vlil.* Rechen-, Schreib- unci Zeichentafel. Preis 16 Nkr. Diese ist fur die Schiller der Untcrklassen bestimmt.
IX* Rechen-, Schreib- und Zeichen-Mappe. Preis 30 Nkr.
Dicselbo ist 31°mlangund 23°"“ breit aus starkem Pappendeckel inwen-dig mit einer leeren und punktirton Schieferfliiche versehen und dient zu mannigfachcn Ucbungen im Rechncn, Scbreiben und Zeichnen und zum Auf-bcvvahren der Scluilschriften und Zeichnungen.
X. Geometrische Formenlehre nebst den wicbtigsten Regeln iiber das Ausmessen der Fliiclien und Kiirper fiir die Oberklassen der Volksschulen. Mit 95 Figuren. Vierse verbesserte Auflage. Preis 40 Nkr. Diese ist ein Auszug aus dem metli. Handbucbc III. Abtli.
B.) Fiir «lie Hand des Lclirers.
XI. Nlethodisches Handbuch fiir das elementare Zeichnen an allg. Volksschulen. 1. Abth (Unterstufe.) 2. Auflage. Preis 80 Nkr. Hiezu eine Formcnsammlung mis 117 Figuren Preis 40 Nkr.
Inhalt: 1. Bedeutung und Zweck de3 Zeichonunterricbtes. 2. Aufgabe und Ziel des Zeichenunterrichtes in der Volksschule. 3. Das Zeichnen und die Auffassung. 4. Die beim Zeichnen betheiligten Krilite. 5. Wann soli mit dem Zeichnen begonnen werden? 6. Wann soli auf dem Papiere gezeichnet werden ? 7. Die Ilausaufgaben. 8. Anivendung der verschiedenen Zeicbcnma-nieren; a) das stigm. Zeichnen, b) das Netzzeichnen, c) das Taktzeichnen, d) das Zeichnen naeh Diktaten, e) das Zeichnen auf Schieferflaehen, f) das Zeichnen aus dem Gediichtnisse, g) das Zeichnen nach dem einheitlichen Vorbilde, h) das Zeichnen in veriinderter Stellung des Originals, i) das ein-heitliche Zeichnen nach einiachen Modellen. 9. Vierzig allg. meth. Grundsiitze. 10. Di« darstcllenden Arbeiten in der Volksschule und das Verhaltniss des Ausschneidens zur Stigmografie und den Komponirtibungen. 11. Welche Be« handlung erfordert die Formenlehre und in welehcr Beziehung steht sie zu den Formcnarbeiten und dem Frcihandzeiehnen ? 12. Die Vor- und Nachtheilc der Stigmografie beim Zeichnen 13, Allgemeine Bemerkungen liber das Zei-chenmaterial 14. Berticksichtigung der Eigenthiimlichkeiten der kindlichen N tur. 15. Der Lehrstoff. 16, Der Lehrer. 17 Vertheilung des Lehrstoftes auf die einzelnen Sohuljahre. 18. Besondere Bemerkungen. 19 Lehr- und Lehrnmittel. 20. Methodischa Behandlung der Formenlehre und schulmassige Bohandlung der Figuren aus der Formensammlnng in den Zeichenheften mit Randziffern.
Wie der reiehhaltige Inhalt dieser Abtheilung zeigt, ivird der Lehrer nicht nur mit den mannigfachen Zeichenmanieren und Methoden des Elemen-tarzeiehenunterrichtes vertraut gemacht, soudern es iverden ilira in den 40 metli. Grundsatzen Winke gegeben, wie er diese schivierigo Disciplin auck bei den andern Unterrichtsstufen behandeln muss, ivcnn er einen gesieherten Erfolg envarten will
XII. Methoflischeo Handbuch fiir das elementare Zeichnen an allgem. Volksschulen. II. Abth. Mittelstufe (3. Klasse). 2. ivesentlieh umgearbeitetc, verbesserte und vormerthe Auflage mit 265 Figuren. Preis 1 fl.
Inhalt: 1. Handhabung strenger Ordnung und Disziplin 2 Beiviiltigung vou Unbeholfenheit, sclnverer Iland und Unreinlichkeit der Anfiinger. 3. Zeieh-nen nach Diktaten und theihveise naeh der Taktirmethode, ivelehe Methoden beim Elementarzeichnen die einzig moglichen sind. 4. Reihenfolge der Dik-tatzeichnungen nach Anleitung ausgewahlter planimetrischer Muster. 5. Anivendung der stigm Methode beim Elementarzeichnen. 6. Ausziehen der Zeichnungen. 7. Besondere Bemerkungen iiber das geometrische Zeichnen in der Volksschule, 8. Lehrgang ffir das Zeichnen auf der Mittelstufe; a) das Zeich-
nen mit geradeu Linion, b) das Zeichnen mit krnmmen Linien. 9. Besondere Bomerkungen zu dieser Abtheilung und Formensammlung. Riickschau. 10. Lehr- und Lernmittel.
Der praktische Theil enthalt eine ausfithrliche methodische Behandlung der Formenlehhre mit Aufgaben, Fragestellungen und Zeicheniibungen und zeigt, wie diesc auch auf den folgenden TInterrichtsstufen gehandliabt worden soli. Dieser Umstand und die zahlreicho Formensammlung, welche ausgewiihlte Formen fiir Flachmodelle entbiilt, macht das Buch jedem Volksschullohrcr empfeblens\vert.
XIII. Methodisches Handbuch fiir das elementare Zeichnen an Volks-SChulen. Mit besonderer Beriicksichtigung der Miidchenschulen. III. Abtheilung (Mittelstufe 4. Klasse). Zweite, wesentlich verbesserte und vermehrte Auflage mit 292 Figuren. Preis 1 fl. 50 Nkr.
Inlialt: 1. Das Zeichnen auf der Mittelstufe. 2. Bedeutung und Behandlung des Netzzeichnens. 3. Das Zeichnen an Miidchenschulen. 4. Die Bedeutung des Zeichnens nach Flachmodellen an Volksschulon. 3. Wio kann eine Schule mit einfachen Mittcln zu einer Sammlung von Flachmodellen gelan-gen? 4. Das Komponiren von Elementarformon. 7. Die Koloririibungen beim Žeichenunterriehte. 8. Kurze Theorie der Farbengebung. 9 Das Zeichnen an Volksschulen mit mehroren Schiilerabtheilungcn. 10. Vertheilung des Lehr-stofles fiir 3 Unterrichtsstufen. 11. Besondere Bemerkungen zu dieser Abtheilung und Formensammlung. 12. Lehr- und Lernmittel.
Der zvveite Abschnitt enthalt die Lehre von den geom. Formen in der Ebene mit besonderer Riicksicht auf das Zeichnen derselben mit freicr Hand und enthiilt 101 in Text eingedruckte Figuren. Die Formensammlung auf 16 Tafeln enthalt 205 Aufgabemotive zum Vorzeichnen an der Schultafel Da die zwei- und dreiklassigen Volksschulen wenigstens das fiir die Mittelstufe vorgeschriebcne Zicl erreichen sollen, so findet der Lehrer derselben mit dem Abschlusse dieser Abtheilung ein hinreichendes Material fiir das Zeichnen. Die im Inhalte sub 9 gegebenen Winke sind fiir die Schulen mit mehreren Abtheilungen, welche die schwierigste Aufgabe haben, besonders beachtenswert.
XIV. Methodisches Handbuch fiir das elementare Zeichnen an allg. Volksschulen. IV Abth. fiir die Oberstufe. Zweite, wesentlich umgearbeitete, verbesserte und vermehrthe Auflage.
Der Umfang dieser Abtheilung in neuer Auflage erfordert eino besondere Riicksicht auf den Klassenumfang der osterr. Schulen und veranlasste mich, dieselbe in Lieferungen erscheinen zu lassen.
Silmmtliche Lieferungen werden tiber 400 der mannigfaltigsten und an-wendbarsten geschmackvollen Formen zum Vorzeichnen an der Schultafel enthalten. Die meisten der Tafeln konnen aber auch als Vorlagen fiir die obersten Klassen beniitzt \verden. Das Format ist zu diesem Zwccko hand-lich und die Figuren, die zum Vorzeichnen dienen, in kleinerem Massstabe desshalb ausgefiihrt, damit jviele aufgenommen werden konnen und das VVerk — "veluhes auch in einzeluen Lieferungen nach Bediirfniss bezogen werden kann — nicht zu kostspielig erscheint.
Die Entwicklung der Formen ist aus der Grundform uud den Hilfsli-nien ersicbtlich und die meth. Bomerkungen folgen bei jeder Lieforung auf der innern Seite des Umschlages. Einzelne Abhandlungen iiber das Zeichnen auf der Oberstufe werden mit Schluss der letzten Lieferung in einom separaten Hefte erscheinen. Die Figuren sind mit Riicksicht auf das neue Meter-mass im Rahmen der gesetzlichen Bestimmungen entvrorfen und geeignet den Unterricht im Zeichnen in Bezug auf die Bildung des Geschmackes, des Er-findungs- und Kombinationsvermogens zu einem erfolgreichen zu machen.
Von diesem Handbuche sind bereits 4 Lieferungen k 65 Nkr. ersohie-nen und enthalten: 1. Lieferung mit 161 Figuren. Taf. I und II Gitter, Taf. III—V 90 ornamentalo simmetrische Blattformen. Dieselben konnen auf Pap-
pendeckel gezeichnet, vom Lchrer ausgeBchnitien und als Flachmodelle (be-sonders fiir Schulen mit mehreren Scliiilerabtheilungen) mit Vortheil beniitzt werden. Die Simmctrieachsc muss vvenigsens 60cm lang sein, \venn das Modeli von den Schiilern deutlich gesehen vverden soli. Fine Anwendung dicser Blattformen entbiilt die Tafel VI, so wie nocli viole Figuren der folgendcn Licferungcn. Tafel Vil entbiilt cino Verbir.dung iibnlicber Blattformen zn Rand- nnd anderen Verzierungen und in Tafel Vlllvverden sie zu Teppich-und Tapetenmustern angevvendet.
2. Lieferung Tafel IX enthiilt rosettenartige Finzeichnungen in gleich-seitigen Dreieeken, Taf X—XIII in Quadraten. Alle diese Formen lassen sich zum Diktat- nnd Geditchtniszeichnen venvenden. Taf. XIII—XVI ent-balten Zusammenstellungcn dicser Formen zu Paquetten, Teppich- und Tapetenmustern.
3. Lieferung (Taf. XVI—-XXIV) entbiilt bandartige Durcbscbiebungen und Verbindungen nebst vielfaehen Anwendungen.
4. Lieferung Taf. XXIV—XXVII entbiilt rosettenartige Finzeichnungen in einem iiber Fck stebenden Quadrate und im Rhombus; Taf. XXVIII und XXIX regelmiissige Ffinf- und Srcbsecke mit 66 geordneten Aufgaben-Moti-ven. Die Entivicklung wird auf der Pergamenttafel vorgenemmen und die harmoniscbe Zusammenstellung in das Reinheft iibertragen Bei den in dieser Lieferung gegebenen Diktaten wtirde die Grosse der Zeichenhefte fiir das Freihandzeicbnen (sub Nr. III) beriicksicbtiget. Dadurcb, dass viele Formele-mente in den Vielecken eincr Tafel entvvickelt werden, erspart man oft ein ganzes Heft mit blos harmoniseben Figuren, die gevvohnlich in den Zeichen-heften vorkommen. Fiir das Zeicbnen solcber Stcrnfiguren kiinnen auch die 90 simmetrischen Blattformen der 1 Lieferung beniitzt vverden. Die Poligone und die hieraus entwickelten Sternfiguren liegon einem reicben Schatze orna-mentaler Gestalten zu Grunde und verdienen beim Unterrichte alle Beaehtung.
Die weiteren Lieferungen dieses Handbuches kommen erst unter die Presse und vverden Aufgabenmotive fiir die Holzarchitektur, fiir rosettenartige Verzierungen, iiberbaupt das Mustergiltige, Karaktervolle und Schdne, wel-ches in der praktischen Anwendung begegnet und als Element des dekorativen Kunstgebietes zur Anregung des Geschmaokes und Schonheitssinnes dient, enthalten.
XV. Methodisches Handbuch fiir das Freihandzeichnen an Madchen-schulan. nebst einer Formensammlung mit 161 Figuren. Preis 1 fl. 30 kr.
Inhalt: 1. Bedeutung, Bchandlung und Ziel des Freihandzeicbnen an Miidchenschulen. 2. Das Zeicbnen nach Vorlagen, VVandtafeln und Flachmo-dellen. 3. Gebrauch der Universalzeicbenhefte an Madcbenscbnlen. 4. Literatur. 5. Lehrgang fiir 6 Unterrichtsstufen nebst meth Bemerkungen. Das Zei-chenmaterial fiir die ersten 3 Stufen ist mit dem der Knaben gemeinschaft-lich. IV. Stufe entbiilt geradlinige Dessins, V. Stufe krummlinige, VI Stufe Blumen, Friichte, Langen- und Eckverzierungen, JBordiiren, Monogramme. 6. Riickschau, 7. Lehr- und Lernmittel.
XVI. IVIethodisches Handbuch fiir den Vorbeneitungsunterrich im Freihandzeichnen an Knabenvolksschulen. Mit 266 Figuren. Preis 1 d. 30 kr.
Dieses Handbuch bespricht das Ziel des ersten Freikandzeichnenuuter-richtes in der Volksscbule nebst einigen Zeicbenmanieren, sowie das Zeich-nen an Lebrseminarien und fiihrt metli Bemerkungen zu den einzelnen Unterrichtsstufen nebst einem reichen Zeichenmaterial, \velcbes mit den Heftcn fiir das Freihandzeicbnen zusamrnenfallt. Dieses ist in einer strengen Stufen-folge geordnet, so dass der Schiller eine Sicberbeit im Konturzeichnen er-lialt. Lehrer, \velehe Zeiobenbefte mit vorgedruckten Figuren beim Unterrichte uicht verwenden, konnen mit Vortheil die leeren Hefte (III) beniitzen, indem Bie die ersten Voriibungen mit krummen Linien in allen moglichen Lagen nnd Riehtungen auf der oingelegten Pergamenttafel in grossem Massstabe zeiehnen und erst die schvvierigeren Figuren in das Zeichenheft iibertragen
lassen. Don Schiilern und Schiderinnou, \velche das dargebotene Zeichentnate-jial dieser zwei Handbiicher durchmachen, kanu mit Beruhigung eine schvvie* rigere Vorlage in die Hand gegeben werden.
C.) Filr licliriuittelsaitiinlaiigen.
XVII. Elementarzeichenscluile fiir die Schiilcr der Volks- und Gevverbc-scbulen. 3 Abtheilungen a 82 kr.
Die Elementarzeichenschule ist eigentlioh eine Sammlung geom, Formen in ibrer Anwendung; nur die 3. Abth. entlnilt Ornamente, Fruclit- und Pflan-zenformen.
XVIII.'1' 46 sinimetrische Flaclunodelle. Preis eines Modelles angestrichen 30 Nkr. unangestrichcn 25 Nkr. netto.
Die Flachmodelle, deren Simmetrie-IIauptachse 340"1 lang ist, dienen zur Unterstiitzung des Zeichnens nach dem 6. und 7. Zeichenhefte, kbnnen aber als selbstiindige Formelemcnte fiir die Mittelklassen, sobald sicb die Schiilcr die nothige Sicherbeit des Auges in der Punktsetzung und Linienfuhrung an-geeignet liaben, beim Massenunterricbte, besondcrs mit mehreren Abtheilungen, beniitzt werden.
Nach den im metli. Handbuelie (16) gogebcncn Motiven kann sicb dio-sclben jeder Lehrer aucli in Pappendockel in einer angemessenen GrbsBe aus-schneiden.
Durcb die Einfiihrung diesor Flacbreliei-Modelle in den Oberklassen uu-serer Volksschulen wird emo cmpfundeno Lilcke im Zeichenuntcrrichte aus-gefiillt, indem die sch\vierigo Aufgabe, die ein Lehrer mit mehreren Schviler-abtheilungcn liat, bedeutend erleiehtert und die Schiller in der halben Zeit noch einmal so weit gcbracht iverden, als dies bisher der Fali war. Ein ver-stadnissrichtigos Angeben der Schattenlinion kann auf dieser Unterrichtsstufe nur durch Flachmodelle erzielt und der Unterricht razionell betrieben werden.
In dem Zeichnen nach der vvirklichen Form liegt der Schwerpunkt eines korrekten fruchtbringenden Zeichenunterrichtes.
Die angefiihrten Lehrmittel sind nach meiner vieljahrigen Erfahrung auf dem praktischen Boden der Volksschule entstanden und werden auch fiir denselben passen. Sie sind in den Fachbllittern des In- und Auslandes giin-stig beurtheilt und von den Unterrichtsbehorden empfohlen ivorden.
Die mit einem Sternchen bezeichneten Artikel sind nur direkt vom Ver-leger zu beziehen und es iverden den Abnehmern angemessene Perzente zu-gestanden. Die iibrigen sind in Commission von L. W Seidel & Sohn in Wien und durcb alle soliden Buchhandlungen des In- und Auslandes zu haben
Einzelne Figuren aus den Zeichenheften und dem metb. Handbuche fiir das Freihandzeichnen an Knaben- und Madchenschulen.
I
Druck von M. F. Lonk in Znaiin.