'    ."            Janez Pucelj:       .                        >
Dvakrat Nace.
^Zakaj pa jokai, Nacek,« je vprašala KramarČ-kova Angclica mežnarjevega Nacka.
^Mati so mi rekli, da sem ,<lvakrat Nace', pa še za lase so me potegnili!«                                              _jg
^\
sZakaj so ti rckli ,<lvakrat Nace' in zakaj so te potegnili za lase?«
»Lonec sem razbil z požo.«
?Lanec si razbil z rožo?«
1 »Lonec z rožo. Šmamice smo delalt. Oče so stali gori na lestvi čisto na vrhu Marijinega oliarja in postav-Ijali lončke z rožami po policah. Mati so pa ztiolaj stali in podajali rože očetu. Jaz sein jih pa v cerkev znajial. Pa ko sem nesel najlepšo — v Šoli so jo bili dobili — in sem bil že pri vratili, priteče tisti farovski
^^-^^^^^^— 155 -x_^-_-_-,.-_-w-_-w
pesek, tisti Rolfek, ki se znierora poteplje, iu mi po-tegne rabec iz žepa. UstraŠil sem se, se ozrl, pa že *em pal Čez cerkveni pr&g, lonec z rozo pa v črepine. Ma^ti so pritekli, nie zgrahili za lase in rekli: Ti si vendar ,<lvakrat Nace'. Pa še solska je! Kaj bodo reJcli učenik!«
Nacek se je med pripovedovaiijem smilil sam sebi ia toliko toliko, da mu niso solze zalile žalostne zgtadbe. Nekajkraii je moral kar prenehati, <\a si je obrisal mokri noeek.
>E, Ie nič se ne jokaj, Nacek! Saj nisi nalasč! Ves, čc bi bil nalasc! Veš, kaj so rckli gospotl v šoli? če kdo kaj po uesreči uhije, ni grch!-;.
¦ 7.a. lase so me pa Ie in še ,<lvakrat Nace' so mi rekii.*
¦ Na, Nacek, rožičev in bonbonov. sanno ne jokaj,« je  rekla   Angeiica,  ki   so  dama  imeli   štacuno  in   je zmeraj imela kaJc rožiČ a!i bonbonček.
Nacek je brž preraouna]. cla je pametno, če jo uboga, se je premagal in možato potisnil nazaj vase vso svojo bridikosit.