DATACIJA IN ETNIČNA OPREDELITEV GROBIŠČA V SIEGHARTSKIRCHENU Josip Korošec Že leta 1905 je v S ieghartskirchenu v neki gom ili bilo n ajd en ih osem ­ n a js t grobov. G radivo je bilo v lite ra tu ri v ečk rat om enjeno, različno se je pa opredeljevalo. V novejšem času je gradivo zopet objavil M itscha- M ärheim in postavil novo opredelitev n a tem elju podrobne analize m a­ te riala .1 Časovno postavlja grobišče od konca VIII. ali začetka IX. do začetk a X. stoletja. V oljan je pa, da ga etnično pripiše Nemcem. Po M itscha-M ärheim u n aj bi grobišče pripadalo m a jh n i naselbini v nepo­ sredni bližini, ki je ob stajala le iz ene hiše (Einzelhof). V te j dom nevi ga p o trju je n ek aj fragm entov naselbinske keram ike, ki so n ajd en i na n ek ro ­ poli in ki so izdelani iz g rafitiran e zem lje. O poro, da je grobišče g er­ m ansko, pa vidi poleg ta k šn ih fragm entov k era m ik e tudi v n ek aterih dru g ih lončkih, n ajd en ih v grobovih, ki po njegovem m nenju prip ad ajo n ajm lajšim tipom na tem grobišču. Iz teh vzrokov sodi, da se tudi ostala k eram ik a, ki bi se sicer m ogla, k ak o r sam pravi, označiti kot av arsk a ali slovanska, m ora označiti kot germ anska, k e r tak šn i dom nevi n asp ro tu jejo lončki, k i se m orajo označiti kot germ anski.2 P ri analizi gradiva je M itscha-M ärheim točno pokazal na analogije, ki jih im am o v okviru avaroslovanske k u ltu rn e skupine te r n a drugih slovanskih najdiščih. P rav ta k o opozarja tudi n a druge identične in so­ rodne najdbe izven okvira slovanskih kultur. Tem bolj je zato čuden in n erazu m ljiv njegov sklep, v k aterem se n aslan ja le na n ek aj objektov, ki bi poleg tega b ili tudi še n ajm lajši, k a r sam izrecno podčrtava. A ko ponovno analiziram o gradivo s tega grobišča in se tu d i strogo držim o analize, k i jo je n ap ra v il M itscha-M ärheim , bom o pa videli, da je slik a popolnom a drugačna. U poštevati m oram o tudi, da bore m alo vem o o sam em grobišču in da im am o zadevno samo m a teria l na razpolago, za k a te re g a pa ne vemo, v kakšnem odnosu in k ak o je bil n ajd en v p o ­ sam eznih grobovih, ali pa tu d i izven n jih .3 Vsega so našli 11 lončkov. Ne 1 M itscha-M ärheim , D as karolingische G räb erfeld von S ieg h artsk ir­ chen, N.-Ö., und seine B edeutung fü r die m ittelalterlich e Siedlungs­ geschichte (Archaeologia A ustriaca, H eft 13, 1953, 21 sl.). 2 1 . c., 35 sl. 3 1 . c., 21. vem o pa, ali so res vsi n ajd en i v grobovih in kakšno je bilo gradivo, ki jih je sprem ljalo. M itscha-M ärheim je vse te lončke razd elil v dve skupini. Po njegovem m nenju se p et lončkov ra z lik u je od ostalih, a šest lončkov je mogoče u v rstiti v keram iko pozno av arsk ih grobišč. N esporno je, da se teh šest lončkov n e samo m ore, tem več m ora priso d iti avaroslovanski k u ltu rn i skupini. Toda tudi m ed lončki, ki jih je M itscha-M ärheim izločil k o t germ anske, sta dva,4 ki im ata le nekoliko bolj stisn jen o obliko in sta za rad i tega videti tudi nekoliko b o lj široka, glede n a one, ki im ajo čisto ja jča sto ovalno obliko. G lede n a splošno profilacijo ram ena, ki se nekoliko ra z lik u je od klasičnih form slovanske keram ike, jih p rištev a nem škim izdelkom IX. stoletja. Podobno sklepa tudi še o enem lončku, k i je v osnovi ja jča sto ovalne oblike in o katerem sam priznava, da se m ore iz v aja ti iz k asn o av arsk e keram ike.5 V resnici bi bilo mogoče te lončke tolm ačiti tudi drugače, ako se pač ne bi našli skupaj z ostalim i, k aterim slovanski, ali recim o avaroslovanski k a ra k te r ne m orem o odrekati. V tem p rim eru pa tu d i ti trije ali b o lje le p rv a dva kažeta le n ek i tipološki d e ta jl ali mogoče neko lokalno razvojno tipološko formo, k i vsaj za sedaj na drugih po­ dobnih najdiščih ni prišla do takšnega izraza. Toda sorodnosti im am o tudi že danes v D evinski Novi Vesi p ri B ratislavi,6 k a k o r tu d i na n ek aterih d ru g ih m estih.7 V kakšnem odnosu bi n aj b ili pa tak šn i lončki s karolinško keram iko,na k atero se poziva M itscha-M ärheim , k i n a v a ja le en lonček z B avarske,8 in k ateri n a j bi b il nekako soroden om enjenim lončkom iz S ieghartskirchena, bi bilo pač mogoče tolm ačiti n a razne načine. N ikakor se pa ne bi upal ne po obliki ne po o rnam entiki izločiti te tri lončke iz ostale keram ike, tako k a k o r je storil M itscha-M ärheim , k e r p red stav ljajo , sk u p a j z ostalim i šestimi, celoto. O staneta samo še dva lončka, k i sta vid eti nekako tu ja slovanski keram iki, ki se pa n a te m elju dokaj slabe fo to g rafije ne m orejo še točno oceniti.9 E den od n jih ,1 0 ki ga M itscha- M ärheim izloča tu d i iz ostale karolinške k eram ike, bo pa p red stav ljal sam o neko tipološko posebnost in bo spadal v k ro g ostale k eram ik e tega grobišča in tudi v krog ostale avaroslovanske k eram ik e. Že M itscha-M är­ heim n a v a ja paralelo s Slovaškega, k je r je v grobu 30 v D evinski Novi Vesi n ajd en a podobna oblika.1 1 V endar je p a na te j lo k a lite ti n ajd en o več 4 1. c., sl. 1, 1, 7. 5 1. c., sl. 1, 11. 6 Eisner, D evinska N ova Ves, B ratislav a 1952, sl. 7, 6; sl. 9, 2; sl. 14, 5; sl. 24, 1; sl. 27, 3; sl. 37, 3, 8; sl. 55, 5; sl. 60, 1; sl. 61, 1, 4; sl. 96, 2; sl. 99, 1. N ek a teri od teh prim erov k ažejo samo n a možno razvojno form o, ker ne smemo pozabiti, da je D evinska Nova Ves po E isn e rjev i d ataciji k akor tu d i po gradivu sta re jša od našega grobišča. 7 P oulik, S taroslovanska M orava, P ra h a 1948, T. XVI; T. XVII, 4, 6; T. XXI, 3, 4; T. XXIV, 2; T. XXVI, 3; T. L il, 1, 2; T. LXX, 5; T.LXXVII, 10. - R azp rav e SAZU III, L ju b lja n a 1953 (Predzgodovinsko in staroslovansko grobišče p ri T urnišču v bližini P tuja), T. XIX, 29; T. XX, 32; T. XXIII, 39; T. XXIV, 40. 8 G erm ania 1936, T. 42, sl. 2/2. ° A rchaeologia A ustriaca, 1. c., sl. 1, 8, 10. 1 0 1. c., sl. 1, 8. 1 1 Eisner, D evinska Nova Ves, sl. 9, 3. podobnih in tudi sorodnih oblik.1 2 D rugi lonček bom o pa tako glede na obliko kak o r tudi glede na tehnično izdelavo težko našli m ed in v en tarjem slovanske keram ike.1 3 O blika te posodice je kroglasta, dno kom aj nazna­ čeno, u stje pa le nekoliko navzven upognjeno. Izdelana je pa iz zem lje, k a te ri je bil prim ešan grafit. M itscha-M ärheim išče sorodnost v kroglastih k aro lin šk ih loncih na zahodu, ki pa tudi, k ak o r sam om enja, kažejo p re ­ ce jšn je tipološke različke. Sorodnosti v obliki s švedsko keram iko iz B irke p a zopet ne p rih a ja jo v poštev zaradi drugačnega tehničnega dela.1 4 1 5 * G ra- fitira n e posode se sicer om enjajo na raznih lo k a lite ta h nekako v X. sto­ le tju , sovpadajo pa po obliki z ostalo keram iko. Toda mnogi prim eri, ki jih n av a ja M itscha-M ärheim , so zopet identični s slovansko keram iko.1 8 Sodeč po dokaj nejasni sliki bi lonček iz S ieghartskirchena mogel biti tu d i predzgodovinski. Podoben prim er bi m ogel b iti tudi z dvem a fra g ­ m entom a tu najdene tako im enovane naselbinske keram ike, k i sta orna- m e n tiran a s plastične reb ri.1 7 Tudi teh pa zarad i nejasn ih slik ni mogoče točno opredeliti. Menim pa, da ne sodita n ik a k o r m ed ostalo keram iko, tem več sta veliko zgodnejša. P ri analizi n a tem grobišču n ajd en ih zapestnic pokazuje M itscha-M är­ heim na analogije iz avaroslovanskih k ak o r tudi kotlaških nekropol. N av aja pa tudi podobne p rim ere iz B irke na Švedskem .1 8 Do podobnih sklepov je prišel tudi p ri analizi uhanov in ostalih kovinskih n ak itn ih predm etov.1 9 N etipični za o p red eljev an je so pa v tem pogledu noži, k a te rih je n ajd en o p recejšn je število, čeprav M itscha-M ärheim n av a ja analogije iz slovanskih najdišč.2 0 Podoben p rim er je v sa j danes tudi s koščenim i ornam entiranim i cevčicami, ki so mogle b iti u p o rab ljen e v razne nam ene.2 1 A nalogije im ajo pa tako n a avaroslovanskih nek ro p o lah kak o r tudi drugod in celo v predzgodovini. N ekoliko več podatkov nam m orejo nuditi ste­ k len e jagode,2 2 posebno posam ezni tipi, med k aterim i so b iseri v obliki k ap ljic , v paličicah se stav ljen i biseri te r posam ezne druge oblike, ki so v K aran tan iji, na B alkanu in Panonski ravnini tipične predvsem za razne slovanske k u ltu rn e skupine. D rugo v p raša n je so tako im enovani m ille- 1 2 1 . c., sl. 23, 4; sl. 42, 3; sl. 66, 7; sl. 100, 3; sl. 103, 1. — M itscha-M är­ heim n av a ja sicer tudi neke sorodne oblike s Švedskega iz vikinškega grobišča v B irki (Arbm ann, B irka, T. 239, 3; T. 244, 6), k i jih p a že z geo­ g rafsk eg a gledišča ni m ogoče povezovati. 1 3 A rchaeologia A ustriaca, 1 . c., sl. 1, 10. 1 4 l.c., 30. — A rbm ann, B irka, T. 223, 4; T. 225, 1, 2; T. 226, 2, 3. 1 5 A rchaeologia A ustriaca, 1 . c., 30. 1 8 K er mi vsa^ literatu ra , ki jo n av a ja M itscha-M ärheim , ni dostopna, o p ozarjam na lonček, ki ga prin aša na sliki 12 in k i im a na dnu plastičen zn ak v obliki križa. N ikakor se pa ta lonček ne m ore izločiti iz slovanske k eram ike, ne glede nato, k a te ri etnični skupini je p rip ad al tisti, ki ga je u p o rab ljal. 1 7 1 . c., sl. 2. 1 8 1 . c., 31, sl. 6. 1 9 1 . c., 32, sl. 4. 2 0 1 . c., 32, sl. 3. 2 1 l.c., 33, sl. 7. 2 2 1 . c., 34, sl. 8, 9 in b a rv n a priloga. fio ri biseri in biseri z očesi, k ate rih je na tem grobišču najdeno k a r devet prim erov. Res je, da so d o k aj česti, v saj v posam eznih prim erih, tudi n a dru g ih lo k a litetah avaroslovanske in dru g ih slovanskih k u ltu rn ih sku­ pin, v en d ar so tu ji slovanskem u in v e n ta rju VIII., IX. in X. sto letja te r jih zato m oram o im eti le kot uvoženo blago. Iz celotne analize m oram o pač sklepati, da je etnična opredelitev, k a k o r jo je n ap rav il M itscha-M ärheim , zgrešena. Vse tipične predm ete, ki služijo za opredeljevanje, m oram o po celotnem značaju, k ak o r tu d i po geografski legi najdišča p rip isati avaroslovanski ali p a postavaroslovanski k u ltu rn i skupini, kam or sodi večina gradiva od k eram ike, zapestnic, uhanov, steklenih biserov in s tem v zvezi seveda tu d i nožev. Povezava in dom nevne analogije na Švedskem , ki jih n av a ja M itsclia-M ärlieim , so zanim ive, ven d ar p a brez pom ena. Tudi za o p red e ljev a n je atipični p red ­ m eti, k ak o r so m illefiori biseri, koščene cevčice in noži, ne govore proti tem u, da ne bi m ogli biti zastopani tudi na avaroslovanskih grobiščih. T uji slovanskem u in avaroslovanskem u gradivu bi mogoče bili p re j om enjeni lonček te r oba fragm enta keram ike, ki pa, k ak o r sem že om enil, po vsej v e rje tn o sti ne sodijo v zgodnji sred n ji vek, k e r nim ajo n ik a k ršn e časovne povezave z ostalim gradivom . M itscha-M ärheim d atira sicer grobišče v čas od konca VIII. ali začetka IX. do začetka X. stoletja, k a r p a nik ak o r ne u streza sam em u gradivu. A ko bi tu bili pokopani prebivalci le ene hiše, potem bi b il vsekakor za 18 grobov m ožen razpon 100 let. Toda v sam em g rad iv u nim am o nobene opore, da bi mogli grobišče raztegniti celo na začetek X., niti v drugo polovico IX. stoletja. V vsem gradivu ni nam reč nobenega predm eta, k i bi g a v sa j približno mogli p rip isa ti kotlaški ali pa b elo b rd sk i k u ltu rn i sku­ pini. Res je pa, da ni n ajd en tu d i noben okov ali jeziček od pasice, k i bi d o v o ljev al opredeliti gradivo v polno VIII. stoletje. V endar je pa ves značaj predm etov skupaj s keram iko takšen, da grobišče bolj prib ližu je avaroslovanski k u ltu rn i skupini, k ak o r pa kakšni kasnejši. V n ajsla b ­ šem prim eru bo grobišče spadalo v p o a v a r o s 1 o v an s k o ■ kulturno skupino, časovno pod konec VIII. in na začetek IX. stoletja. Še k asn ejše d a tira n je bi pom enilo, da sodi grobišče v eno prehodnih skupin, za k a r pa p rav tako nim am o nobene m aterialne opore. N avidezno m lajše form e v keram iki n ah a ja m o tudi na drugih najdiščih, k a r p a m oram o o b jasn iti na drug način.2 3 K ončni edino možni sklep je, da gradivo iz S ieghartskirchena sodi v o k v ir avaroslovanske k u ltu rn e skupine te r da nim am o tu nikakšnih elem entov, ki bi dovoljevali, da ga etnično pripišem o Nemcem, čeprav so ti te d a j že naseljevali posam ezne tam k ajšn e k raje. 2 3 Zadevno p rim e rja jm o sam o gradivo iz T urnišča p ri P tu ju (Razprave SAZU III, L ju b lja n a 1953, 223 sl.), k je r so n ajd en i tu d i lončki, ki bi jih m ogli pripisati celo X. in XI. stoletju, a so bili v istem grobu skupaj z ostalim i, k i spadajo v prvo polovico IX. stoletja. ZUSAMMENFASSUNG Datierung und ethnische Bestimmung der Grabstätte in Sieghartskirchen G elegentlich der neuen V eröffentlichung und A nalyse des M aterials von der kleinen G rab stätte von S ieghartskirchen (N.-Ö.) versuchte M itscha- M ärheim den Beweis zu erbringen, dass dieses M aterial zeitlich zu den deutschen A nsiedlern vom Ende des 8. bzw. vom A nfang des 9. bis zum A nfang des 10. Ja h rh u n d e rts gehört. D a nur 18 G räber gefunden w urden, die eine Z eitdauer von 100 Jah ren für die G ra b stä tte voraussetzen, schliesst er, dass in der N ähe sich n u r ein Einzelhof befand, dessen Einw ohner hier beg rab en w urden. W enn m an jedoch dieses M aterial analysiert, sieh t man, dass es m ei­ sten teils in die Sogenannte K eszthely-K ultur gehört. Von den fünf Töpfen, die M itscha-M ärheim w egen ih rer etw as gedrungenen Form und einiger an d e ren Einzelheiten ausgeschieden hat, gehören ebenfalls alle au sser einem, in die gleiche K ulturgruppe. D a fü r gibt es m ehrere Analogien. Auch das restlich e M aterial gehört vollkom m en in diesen K ulturkreis, w obei zw ar die M esser und M illefiori-Perlen als atypisch ausgeschieden w erden m üssen. Dies gilt auch fü r die Knochenhülsen, obwohl auch solche Gegen­ stände in der K eszthely-G ruppe gefunden werden. D ie Anschlüssung an die Vikinger G rabstätte in B irka (Björkö?) in Schweden ist wohl inte­ ressant, jedoch wegen d er A nalogien aus d er nächsten U m gebung nicht entscheidend. D em nach k an n diese G ra b stä tte aus dem Bereiche der K eszthely-G ruppe nicht ausgeschieden w erden. D em M aterial nach k ann diese G rabstätte ebenfalls nicht m it dem A nfang des X. Jah rh u n d erts d a tie rt w erden, sondern w ird w egen der A bw esenheit von G ürtelbeschlägen und R iem enzungen in das E nde d er K eszthely- o d er N achkeszthelykultur ge­ hören. Es gibt kein E lem ent, w odurch diese G rab stätte m it Ü bergangs­ oder sogar späteren G ruppen angeschlossen w erden könnte. In A nbetracht dessen wird die G rabstätte in das Ende des V III. oder in den A nfang des IX. Jahrhunderts gehören.