LETO \II. \ LJUBLJANI 1. in 15. MARCA 1 «>43-XXI Sten. 11-12 JII!lll||||!lll!l|l!!lll!IHlll!|lll!ll!ll||||!ll!l!l|||||lll!Nl!||||!llin!lll|l|lllll!l!!lli Škofovska palica ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana z grbom in geslpm CRUCIS PONDUS ET PRAEMIUM - KRIZA TEZA IN PLAČILO 1883-1943 p.Ke,v&\/iš&nif Ob Vaši šestdesetletnici se hoče slovensko dijaštvo, ki mu je Marija Zvezda vod* nica, še tesneje strniti okrog Vaše pastirske palice, z iskreno željo in vročo proš* njo k Jezusu in Mariji, da bi se nad Vami in vsemi Va* širni ovčicami spolnil tudi drugi del Vašega pr ero* Skega škofovskega gesla »Križa teža in plačilo« ZA KRISTUSA Z MARIJO pod vodstvom svojega škofa! Naš dobri pastir Hudo je bilo po prejšnji svetovni vojski v Marijanišču. Višje-šolci so se vračali v zavod z bojišča. In v teh hudih razmerah je prišel za prefekta dr. Gregorij Rožman. Ko je prvič prišel med nas, je spregovoril le nekaj besed v pozdrav, a spregovoril tako, da smo začutili v novem prefektu dobrote in ljubezni polnega, a obenem odločnega vzgojitelja mladih duš. To so nam izražale njegove besede, še bolj pa poteze obraza in živahnost njegovih oči. Skrben kot oče. Večidel je živel in delal z nami. Često se je s svojim prodirnim pogledom zazrl zdaj v tega zdaj v onega izmed svojih gojencev, kot bi hotel prodreti do dna njegove duše. In je tudi prodrl. Ljubezen do mladine mu je tako zaostrila pogled. Odkrival je v nas težave in viharje, bolečine in iddosti, poraze iu zmage. Ko je z vso obzirnostjo z nami govoril o tem, kar^ smo sicer tako skrivali v sebi, smo 11111 z lahkoto in tako radi zaupali vse. Čutili smo v njem več kot razumevajočega očeta. Umetnik v oblikovanju mladih duš. Kako ognjevito in prepričevalno nam je govoril pri raznih sestankih! Njegove kretnje, plamteče oči, živahna in jasna beseda — vse to nas je prepričevalo bolj kot s prisego podana beseda. Kako prepričevalno nam je govoril o dolžnosti do dela, o ljubezni do naroda in o delu za narod! Kako nepozabno nam je govoril o lepoti fantovega življenja, o njegovem ponosu in časti. Ob njegovi besedi so se razvnele naše duše, naše oči so blestele, naš pogled je bil nanj prikovan. Bil je umetnik, ki je koval in oblikoval naše duše kot nihče drugi. Čutili smo, kako smo rastli ob njem! Svečenik. Naj večji nam je bil pred oltarjem, ko je maševal ali nam govoril o Bogu in o Mariji. Takrat je vso svojo dušo in svoje srce položil v svoje besede in kretnje, v svoje oči. Šiloma je naše misli in želje trgal od zemlje in jih dvigal v božje višine, v katerih je živel sam. Znal nam jb v dušah odkriti, da smo zares rojeni za Boga in da more le Bog postati resnična radost in moč naše mladosti. Vedno več se nas je zbiralo pri njegovih kongregacijskih sestankih, da je končno kapelica postala premajhna. Ko smo legali spat in se je poslovil od nas, je hitel v kapelo ter tu molil za nas, molil često pozno v noč in se z Bogom boril, da bi nam dobro bilo. Prijatelj telesno in duhovno ubogih. Čeprav je bil zaradi svoje dobrote sam vedno brez sredstev, je rad sprejemal siromake, se razgovarjal z njimi kot s starimi dobrodošlimi znanci, poslušal njih tožbe o gorju in težavah ter jim od tega dajal, česar je sam premalo imel. Čudili smo se in pri sebi sodili, da to ni prav, zlasti da preveč dragocenega časa žrtvuje za te nepoznane mu goste. A on je ostal prijatelj ubogih. Kolikokrat je — zlasti pozneje, ko je zavod zapustil — hitel v trdi zimi, v bla tni pomladi ali jeseni dolge ure hoda v hribe, celo v daljne Slovenske gorice med naše kmečke in delavske fante, da jim predava, zlasti da jih v duhovnih vajah zbližuje z Bogom. Še preden je postal škof, je dodobra poznal mladino naših župnij. Mi smo postali njegovi. Kdo bi se čudil, če se ga je oklepalo vse? Kdo bi se čudil, če je popol-noma preoblikoval prej tako čudno duhovno podobo mlade družbe zaupanih mu dijakov?" Le zelo zelo redki so se mu odtujili. A še ti so morali vsaj v srcu priznati, kako velik je on, in kako majhni so bili sami. Tiho, skoraj skrivaj so zapustili njega in zavod. A on je zrl za njimi z bolečino v duši kot Kristus, ko ga je zapuščal mladenič. In tako je bilo povsod, kamor je prišel. Vse je pridobil, vse osvojil; zato se ga je vse, zlasti pa mladina, oklepalo kot najboljšega prijatelja in vodnika. On je naš škof. Bil nam je oče, bil je mojster naših duš, naš svečenik, prijatelj ubogih. In to ne samo nam! Vsej slovenski mladini. Še v večji meri kakor prej, nam je vse to danes kot škof. Ne more sicer med nas, kot je prihajal svoje dni. A vemo, da se v molitvi z Bogom razgovarja o nas, vemo, da se s svojimi žrtvami in v svojem trpljenju bori z Bogom za nas, vemo, da je kakor nekdaj, tako tudi danes ves naš! In mi smo njegovi! Njegovi načrti so naše naloge! Njegove želje so nam ukazi! Mi smo njegovi, njegovi v svojih molitvah, v svojem delu in žrtvah! Mi smo njegovi: vsi ena sama armada poti vodstvom svojega škofa! Zato je njegov prazmik — njegova šestdesetletnica — tudi naš praznik. Pravljična gora Peca, pod katero se je v vasici Dolinčicah dne 9. marca 1883 rodil škof dr. Gregorij Rožman. .;š» Svet/ oče £// A//. govori in blagoslavlja . . . »Blagoslavljam vse, ki so vam dragi, blagoslavljam vaše domove in družine, blagoslavljam narode in kraje, iz katerih prihajate, blagoslovljeni naj bodo posebno vsi, ki od te vojske trpijo, najprej pa ubogi otroci. Blagoslavljam trpeče na frontah, v ječah in v izgnanstvu. Blagoslavljam vas iz polnosti srca in prosim Najvišjega, naj vam podeli v obilnosti vsega, kar potrebujete za dušo in telo.« Vilko i ajdiga Usmiljeni Samarijan (Ob četrti obletnici kronanja papeža Pija XII.) »Kateri izmed teh treh, se ti zdi, je bližji tistemu, ki je padel med razbojnike?« On je dejal: »Tisti, ki mu je skazal usmiljenje.« Jezus mu je rekel: »Pojdi in tudi ti tako delaj!« (Lk 10, 36. 37.) Človeštvo je padlo med razbojnike. Napuh, lakomnost, nečistost, nevoščljivost, požrešnost, jeza in lenoba so njihova imena. Ranjeno in strto leži na tleh, oropano vsega lepega in zdravega. Neizmerno trpi in prosi, da bi se ga kdo usmilil. Kdo bo njegov usmiljeni Samarijan? Tisti, ki je v Jezusovem imenu prelomil z vsem farizejstvom in zato ne dela razlike med prijateljem in sovražnikom, kadar sta oba v stiski: papež, namestnik samega Jezusa v Cerkvi božji. Tudi njemu se je zasmilila množica žalostnih, ponižanih in razžaljenih, množica otrok brez starsev in ljudi brez doma. Pomagati mora. Hoče... 'Ko je Pij XII. sedel na Petrov prestol, so bili časi že hudi. Vsi so se ga zveselili, ker so iz vsega, kar so o njem vedeli, po pravici sklepali, da bo nosil njihove bolečine in čutil z njimi. Saj je bil že prej dober kot domač kruh. Kakor Filip Neri je najrajši zbiral okrog sebe prav v njegovi cerkvi zanemarjeno rimsko mladino. Ko je zabesnela pretekla svetovna vojna, je pomagal papežu Benediktu zdraviti njene rane. Ko pa so ga postavili za papeževega zastopnika v Nemčijo, revežev in bolnikov ni nikdar pozabil. Obiskoval je jetnike po taboriščih in njihove grobove hodil blagoslavljat. A ko je zabesnela druga svetovna vojna, je bil izbran sam za Petrovega naslednika in vrhovnega oskrbnika božjih skrivnosti na zemlji. In po pravici so se ga trpeči zveselili: bili so in so se danes prvi deležni njegovih dobrot, najprej nadnaravnih darov, pa tudi navadnih naravnih, ki jim pravimo kruh, obleka, knjiga... Vsem je postal usmiljeni Samarijan. Sam sem ga večkrat videl. Vedno isti vtis: mož božji, ki izgoreva za druge. Naj sprejema vladarje ali preproste vernike, vedno je isti dobri pastir, ki se sklanja k svojim ovcam. Čim manjša je katera od n jih, toliko niže se skloni. V septembru 1942 je bilo srečanje posebno lepo. Dovolili so nam vstop v eno manjših sob sicer tako velikega Vatikana, da bi bilo vse bolj domače in prisrčno. Bilo nas je malo, saj veste, da v gneči nima 011 časa in ti ne prilike za bolj intimen razgovor. Vstopil je točno ob devetih zjutraj. Zakaj ne bi padli na kolena, če pa je zasijal beli talar Kristusovega namestnika in poglavarja svete Cerkve. Brez vseh formalnosti in uvodov je začel z avdienco. Kako? Tako kakor smo si vsi želeli. K vsakemu je stopil in ga najprej dvignil k sebi, da sta se laže pogovarjala. Vse si mu lahko povedal, kar je težilo srce ali skrbelo dušo. Na vse je pritrjeval z glavo, češ da te je dobro razumel in da ti hoče dobro. Desnica se mu je dvignila v blagoslov, brž ko si imenoval drago ti ime ali težko zadevo. Govoril je tako tiho in obzirno, ker je razumel tvojo željo, da sosed tvojih skrbi slišati ne sme. Kako je bil vsak srečen, ker je lahko vse povedal in je videl, kako resno si papež zapominja vsako tvojo prošnjo in zadevo. Če si kdo ni upal vstati, je globoko sklonjen z njim govoril in če treba tudi dolgo. Materi je pobožal otročička, saj ga je zato prinesla, ker je slišala, kako blagoslov Pija XII. ozdravlja. Malo predrzna gospodična ga je poprosila, če bi ji dal rožni venček in -— takoj ga je poslal iskat. Neki duhovnik mu je s severa pripeljal pokazat svoje najboljše fante. Pred njimi se tudi Pij XII. vzravna, kakor da je nabor in jih je treba za boje potrditi. V avdienci je bila veččlanska družina. Koliko si da sveti oče z njo opraviti! Mater povprašuje o otrocih: če imajo dovolj jesti, kako žive, kakšne poklice si bodo izbrali. In potem se zopet vrača od zadnjega k prvemu in se vsakemu daje kakor da ni nikogar več, ki čaka nanj. Tako zelo dober in tako človeški se mi je zdel, da sem si moral klicati v spomin: namestnik Jezusa Kristusa, naslednik sv. Petra, poglavar sv. Cerkve, vladar Vatikanske države, najvišji učitelj, duhovnik in pastir... Sama od sebe pa mi je prišla misel: svetnik. Pa ni bila samo moja. Mnogi pravijo tako. Nekoč pa je bil sprejem v veliki dvorani. Sveti oče je prišel opoldne, že ves truden in izčrpan, saj je sprejemal in se sklanjal k človeštvu že od devete ure dalje. Da pa je res vedno oče vseh, smo posebno jasno videli v čudovitem blagoslovu, ki so nam ga podelile njegove v križ razpete roke: »Blagoslavljam vse, ki so vam dragi, blagoslavljam vaše domove in družine, blagoslavljam narode in kraje, iz katerih prihajate, blagoslovljeni naj bodo posebno vsi, ki od te vojske trpijo, najprej pa ubogi otroci. Blagoslavljam trpeče na frontah, v ječah in v izgnanstvu. Blagoslavljam vas iz polnosti srca in prosim Najvišjega, naj vam podeli v obilnosti vsega, kar potrebujete za dušo in telo...« To je Pij XII. — usmiljeni Samarijan trpečega človeštva. Mauser Karel Samogovor Pojdi dušu — sama sva, pojdi duša — romajva, romajva do Jezusa. Zunaj je večer in mraz — sveča vere že gori, — še pred jutrom srečal bo Jezus naju sred poli. V treh hodili je lahko; — On ho nosil najin križ. Vstani duša! Ne bojiš menda se poti v nebo? Venčeslav M. Vrtovec D. J. Ta mesec praznujemo praznik sv. Jožefa »Slišiš, vzemi si ga za zgled in za zavetnika! Pri ‘njem je bilo vse tako preprosto in možato, samo po sebi umevno. Ljubil je Boga iz vsega srca, z vso dušo, in Jezusa tudi. Ljubil je »Marijo, svojo zaročeno ženo« stokrat bolj kot sebe. O sebi pa ni nikdar visoko mislil, ko da komaj prihaja kje kdaj v poštev. In prav zato je storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, za Jezusa in Marijo. Živel je za druge. Ubog je bil in s tresočo se roko je lomil otroku in ženi kruh, ki ga ni bilo nikdar preveč. In vendar ni tožil nemirno in nikdar ni šel nihče praznih rok od njega. Ilude in grenke preizkušnje razuma in srca mu je Bog pošiljal na pota .njegovega življenja. Toda 2)^Satna uKa Znamenje preroka Jona. Oh ta prerok Jona in njegova čudna usoda! Kolikokrat je na dnevnem redu študentovskih debatnih ur, kadar drugega ni pri roki. Saj je njegova zgodba vsaj v glavnem vsem znana. Bog ga je poslal oznanjat pokoro v poganske Ninive, on pa je hotel uteči božjemu naročilu tako, da se je ukrcal na ladjo, ki je nameravala odpluti ravno v nasprotno smer, proti zahodu- A med vožnjo je nastal hud vihar. Nastala je nevarnost, da se ladja razbije. Mornarji so zmetali v morje vse, kar se je dalo, da bi ladjo olajšali. A vihar se ni pomiril. Preprosti možje so bili prepričani, da se bogovi srdijo na katerega izmed njih. Sklicali so vse, tudi Jona, ki se je bil skril v osrčje ladje, in predlagali: »Ču j te, žrebajmo, da zvemo, zakaj nas je zadelo to zlo!« In glej, žreb je zadel — Jona. Takoj jim je moral povedati, kaj je zagrešil. Skesano jih je prosil: »Vzemite me in me vrzite v morje! In morje bo odnehalo od vas, ker vem, da je zaradi mene prišel nad vas ta veliki vihar.« Jn vrgli so ga v morje. A Bog ga je čudežno rešil: požrla ga je velika riba, ki ga je čez tri dni izbljuvala na suho. Tridnevno Jonovo bivanje v trebuhu ribe je Jezus sam uporabil kot ponazorilo za prerokbo o svojem vstajenju po treh dneh bivanja v grobu. (Prim. Mt i 2, 38 do 42.) To je znamenje preroka Jona, ki ga Jezus obljublja nevernim Judom. A prerok Jona Sveti Jožef Lever L., Zasip nam je lahko še v drugem pogledu znamenje! Znamenje, ki je bolj potrebno temeljitega razgovora in spraševanja kakor pa njegova čudna rešitev. To znamenje je njegov skriti greh, ki je bil kriv vse nesreče! Ali ni tudi moje in tvoje življenje, sestra in brat, kakor ladja, ki jo premetavajo viharji? Zakaj? Vzrokov iščemo dostikrat daleč proč. Tudi pomagati si hočemo z mnogimi žrtvami. A viharji se ne pomire. Kaj pa če je tudi v ladjici mojega osebnega življenja skrit prerok Jona —■ nepokorščina, greh, ta in ona napaka, ki je ne maram popraviti? Misliš, da je kaka druga rešitev, kakor odvreči tega Jona? Ne! Vihar se ne bo pomiril prej, dokler tega ne storiva! Pa tudi našo skupno usodo dostikrat primerjamo ladji na morju. In glej, tudi to ladjo je zajel velik vihar! Rešiti se ga hočemo z velikimi žrtvami: marsikaj smo že odmetali, marsičemu se že odpovedali. A izboljšanja ni in ni. Kaj če morda krivec vsega gorja še vedno mirno spi med nami. In če bi tudi mi žrebali? Pa bi žreb zadel — tebe? Zakaj pa ne? Moreš reči, da si brez greha? In en sam greh je tako veliko zlo, da ga vse človeštvo z vsem možnim trpljenjem ne more samo popraviti. Torej -r- sem lahko Jona — jaz ali ti. In prav zaradi mene se ladja človeštva lahko potaplja! Prav zaradi mene in mojega morda nikomur znanega greha vsi trpe in umirajo... Tudi to je znamenje preroka Jona! Če ne za šolsko debatno nro, pa za postno premišljevanje, zlasti pa za duhovne vaje, ki jih opravljamo te dni. Dro! sveti mož ni spraševal, čemu to in zakaj ono, marveč je v živi veri in s čvrstim zaupanjem upognil svoja ramena za vsa bremena; saj je vedel, da so od Boga, ki je dober in zvest in vsemogočen. Zato tudi pobitosti ni poznal. Bridkost je poznal, bridkost, a obupavanja nikdar. Kar Bog stori, vse prav stori. Kakor se bršljan oklepa krepkega debla, tako so se njegove roke oklepale Previdnosti in Boga. Če bi se bil oklepal majavega trsta, bi bil z njim vred omahnil, tako pa ni. Bil je mož trdnosti, odpornosti in vztrajnosti. V Bogu zasidram. In vendar tako prisrčen in čist in mehak, otroško vedra, mlada duša. Zato mu je zopet in zopet tudi sredi hudih dni posijalo sonce popolne tolažbe in radosti. Glej, Bog ga je postavil za gospodarja svoje hiše, svoje dežele in svojega ljudstva. Tudi našega! Da bi bil vsem varuh in svetla luč! Daj, stopi ob sredah vsaj, ki so njemu posvečene, v cerkev in razmišljaj med mašo o vsem, kar veš iz njegovega življenja. Spoznal boš in doumel marsikaj!« (Iz postnega pisma prijateljem v knjigi »Iz tistih dni«, str. 52.) Knjigo bivšega urednika »Naše zvezde« in velikega prijatelja dijaštva p. Vrtovca ponovno vsem priporočamo. J. Riboulet Nasveti za duševno delo Zatajuj samega sebe! Stari so rekli, da je modrosti deležen le junak. Če boš borben in pogumen, boš uspel. Slabotnemu so sojeni le polovični uspehi. Herkulu — tako pripoveduje bajka — sta se na razpotju življenja prikazali dve ženski, ki bi ga bili radi zvabili za seboj. Lepa in zapeljiva mu je obljubljala samo užitke, druga pa ga je klicala k junaškemu, strogemu in truda polnemu življenju. Herkul je prvo odklonil in se odločil za drugo. In glej, postal je junak, ki ga je slavila vsa Grčija. Morda si doslej manj zavestno izvrševal svoje dijaške dolžnosti. Toda sedaj si v dobi, ko odloča volja. Le-ta pa je toliko svobodna, kolikor je prosta strasti. Zato je zatajevanje abc duševnega dela in nadnaravnega življenja. Po njem si rešimo vse svoje zmožnosti. Posebno pa velja: »Blagor čistim, ker bodo Boga gledali.« Avguštin z vsemi svojimi talenti ni prišel do resnice, dokler si ni očistil srca. Plato je dejal: »Postati čist in umreti.« Zato se bori vztrajno zoper vsa zla nagnjenja svoje narave. Naj ti grde misli ne zasenčijo luči razuma, srce naj goji le plemenite želje in varuj se vsake nelepe besede. Veliki slikar Corot se je bal celo vsake dvoumne besede. Prepričan je bil, da vsako predajanje nižjemu človeku škoduje umnosti in da tak človek more postati morda še slikar, nikdar pa ne umetnik. Dionizij Cochin je pisal 1. 1871. svojemu očetu: »Kako sem vam hvaležen, da ste me naučili verovati v Boga. Če bi mi vera ne nudila pomoči, bi se potapljal že davno v omejenosti in grdi živalskosti.« Oče pa mu je odgovoril: »Človek dvajsetih let misli, da bo obvladal svet s svojo mislijo, besedo in deli. Toda le polovico teh želja pride od zgoraj; druga polovica prihaja od spodaj. Zato pa je treba bolj in bolj osvoboditi dušo, telo pa devati v sužnost, v sladko sužnost dela in čistosti.« Vsako popuščanje čutnosti je škodljivo. Počut-nost mori duha in mu vzame polet. S tem je hotel zamoriti kralj Nabuhodonozor mlade Hebrejce, ki jim je bil nevoščljiv njihove duševne svežosti. Zahteval je, da jim skozi tri leta dajejo za hrano mnogo mesa in vina z njegove lastne mize. »Jejte, pijte in zredite se!«, take ideale so jim predložili. A ti so jih odklonili in rajši živeli od vode in preproste zelenjave. In ostali so duhovno sveži. Najbolj h valežna so premagovanja srca, domišljije, spomina, jezika in oči. Vsak dan se ti nudi prilika za to. Ne boj se! Po tej poti boš resnično zorel v moža. Z žrtvijo človek zapušča sebe in se bliža Bogu. »Vsa drama moralnega življenja je v tem, ali ostanemo v sebi, ali se zapustimo,« pravi Gratfy. Treba je umreti sebi, če hočemo okušati večne resnice. To misel je zelo lepo izrazil veliki mislec Male-branche: »Če hočemo videti Boga in se z njim združiti, moramo umreti, ker nihče ne more živeti in videti Boga. Umrjemo toliko, kolikor zapuščamo telesnost, ukazujemo molk čutom, domišljiji in strastem. Večna modrost je prikrita živim. Tisti pa, ki so umrli svetu in so križali svoje meso in njegove grešne želje, ki so križani z Jezusom in je svet z njini križan, z eno besedo, tisti, ki imajo čisto srce in je njihova domišljija brez umazanosti, bodo uživali resnico.« ./. 11 besnil, Pom(aJ y duŠi Stal sem v cerkvi in molil. Zunaj se je mračilo in sneg je škripal od mraza. V cerkvi pa je bilo tiho in mračno. Mirno so dogorevale sveče, ki jih je prižgala Bog ve katera drhteča roka, in jagode rožnega venca so drsele med prsti. Pa med mojimi ne. Kajti stal sem tam zadaj skoraj pri vratih, zravnan in s pogledom uprtim v oltar. Poklek- (MxiLjO.KibL