ens List slovenskih delavcev v Ameriki. A . u Stev. ©1. USTOVA/ , 1. a^rg-u-sta 1900 J_,e>-fco "V" III. Humbert ustreljen. Na mestu mrtev. Morilec Angelo' Bressi iz P ra to. Loudon, 30. julija. Iz Rima se brzojavlja : Nuki Angelo Bressi ustrelil je včeraj (29. t. m ) v Monza italijanskima kralja llumberta, kralj umrl j« v par minutah. Monza, 30. julija. Kralj prisosto-val je neki atletični slavnosti t<--r zmagovalcem lastnoročno delil darila. Po slavnosti odšel j« z svojim pobočuikom na ulico ter j^dva zasedel ekvipažo, ko počijo trije streli. Judna kroglja pogodila je v srce, na kar je padel, ne da In sprogpvoril besadico. 1TAI.1JAXSKI KRALJ HUMBERT. Zavratni morilnc bil je takoj aretirati ; policija ga je morala čuvati proti razrajenemu ljudstvu. Bressi je izjavil, da je rodom iz Prato y Toskani. Kim, 30 julija, 44 uri zjutraj. \'«<8t o umoru kralja došla je v Rim ob polnoči. Prvi minister Saracco sklical je takoj izvanredno zborniško sejo, v kterej se ie sklenilo takoj v Monzo odpotovati. Prestolonaslednik Viktor Emanuel s svojo soprcgo Eleuo je na potovanju v Levaute. Humbert I. je najstareji sin p<* k<>jnega kralja Viktor Emanneia; rojen jo bil dne 14. marca 1Š44 v Turiuu, ko je bil njegov oče še kralj savoyski in Piemonta. Njegova vzgoja vršila se je v strrgo narodnem smislu ter je bil že v svojej prvi mladosti odbran prihodnjim kraljem zjedinjeue Italije. Radi tega se je vdeležil patrijotič-ne agitacije proti avstrijskemu tu-jem gospodarstvu ter se vdeležil kot stotnik vojske proti Avstriji 1. 1JS59, dalje se ju isto v vojski proti Avatriji J. ltSMJ kot generalni poročnik vojskoval, o kterej priliki je vodil svojo divizijo toli vspešuo, da ga je oče odlikoval. Po papeževem porazu v Rimu, imenovau je bil Humbert poveljnikom rimske divizije. Dne 9. januvarja 1»78 zasedo! je vladarski prestol. Kot prestolonaslednika ljubilo ga je ljudstvo, dočim kot kralj ui bil priljub ljen. Njegova soproga kraljica ,,Margherita" slovela je za časa avoje mladosti kot krasotica in je med množico naroda v obče priljubljena. Humbert bil je jedva leto dnij kralj Italije, ko ga je dne 17. nov. I87S v Napulju neki kuhar imenom Passanante zavratno napadel; toda gaje le lahko ranil Napadalca so takoj prijeli tur kaaiiHje usmrtili. Pokojni Biemark pridobil je Humberta za trozvezo (Avstrija, Italija, Nemčija), ker seje slednji bal sosedne Francije in doma* čih nasprotnikov, republikanske stranke. Lopovski Crispi, bivii miaiater-•ki predsednik imel je kralja po- polnoma v BVojej oblasti P" njegovem nasvetu potrdil je kralj Humbert najstrožje odredbe proti soci-jalistiškim delavcem, kteri so se za časa njegovega vladanja izborno organizovali, dočim je duvolil naslednikom Crispija, kteri so bili Bkrajno reakcijonarni, da odvzamejo parlamentu slobodo delovanja, kakor tudi slobodo tiska in javnih zborovanj. Tisoče agitatorjev Sicilije, Rima,Neapolja, Milana in dru-zih mest bilo je radi kraljeve mici-jative prognanih in usmrtenih. Viktor Emanuel, sedanji kralj Italije rojen je dne 11. novembra 1809. Pred štirimi leti poročil se jo b črnogorsko kneginjo Kleno Pe-troviČ-Njegoš, hčerjo kneza vladarja Ni kite, ki j^ stara 1'7 let. Mladi kralj je majhen in slaboten, isto med ljudstvom ni priljubljen. Rim, 30. julija. Papež Leon jo danes zjutraj ob 5. uri izvedel smrl. kralja Umberta m vek lik nil: ,, 1" boga družina l" Potem je služil sv. mašo za dušo umrlega. Podrobnosti o umoru italijanskega kralja. Morilec Bressi. Rim, 30. julija Truplo kralja Humberta leži danes v Kraljevi palači v Monzi. Truplo bodo prepeljali v Rim, kj^r s* bode vršit veličasten pogreb. Kakor strela iz jasnega je presenetila Humbertova smrt ne samo italijansko ljudstvo, ampak tudi vso Evropo. V Italiji ne vlada ni-kaka politična kriza, celo slednji parlamentarični boj med republikanci in monarhisti je že davnej pozabljen. Vkljub temu smatra vlada položaj zulo resnim. Vojni minister jeukrenil pomnoženje posadk v Milanu,. Florenci, Neapolu iti Rimu. Telegrafični promet strogo nadzorujejo in je m<>g<>f-e, da vsak trenotek postavijo istega pod nad-zorništvo vojuega ministerstva. Vuanje žalujejo navidezno po kralju. Vsaj mesto se je ogrnilo v žalno obleko. Časopisi so nakrat spoznali kako dober mož je bil prav za prav ta Humbert. Ako-ravno ljudstvo nestrpno pričakuje podrobuosti o umoru, so vendar oblasti iz kakega uzroka zatrle njihovo razširjanje. Po dolgi seji kabineta so se ministri s posebnim vlakom odpeljali v Monzo. Vlada je danes oficijelno naznanila smrt Humberta z razglasom, v kterem opominja prebivalstvo ohraniti zvestobo novemu kralju Victor Emanuelu III. Povsod vlada po-poln mir. Morilec Bressi. Monza, 30. julija. Angel.. Bressi, morilec italijanskega kralja je anarhist- Rojen je bil dne 10. novembra 1869 v Prato. Dalj časa je bil v Ameriki in delal v Patersonu, N. J., kot tkalec. Bressi pravi, da nima nobenega zaveznika, in da je kralja umoril iz sovraštva do vseh vladarjev. Morilec je v tukajšnji ječi, kjer ga Btrogo stražijo. Bresc-i je auarhist in ponosen na svoj čin. Vsaka izstreljenih krogelj je zadela kraija. Jedna kroglja je tičala v vratu, druga na desni strani med petim in šestim rebrom, tretja pa je prodrla srce in pronzročila takojšno smrt. Rini, 30. julija. Morilec kralja Humberta je prišel pred dvanajstimi dnevi iz Amerike. Tam so baje italijanski anarhisti sklenili zaroto. B ressi je rojen Togkanec in zagrizen anarhist. Ko je učinil umor, polastila se gaje množica za trenotek in mu hudo razpraskala obraz iu roke predno ga je karabiner odpeljal v zapor. Bressi je baje na-vlašč zato prišel iz Amerike, da nmori kralja Humbarta. Morilčev brat služi kot poročnik pri italijan- skih topničarjih. Akoravno Bressi taji, vendar sumijo, da je imel kakega zaveznika. Videli so ga v Monzi z nekim drugim možem blizu istega kraja v parku, kjer je kralj Humbert navadno jahal. Tudi so našli na prostoru napada še drugi revolver. Novi gospodar. Rim, 30. julija. Prestolonaslednik kralj Viktor Emanuel III. je s«daj na potovanju v Levante. Novi kralj ni niti duhovit, niti energičen, zato ravno pod sedajnimi razmerami, ko je potreba močne rokf, ne more bit: zaželjeuo njegovo vi adarstvo. Tu miruje skoraj vse poslovanje in razburjeni ljudje stoje v gručah na cesti in se pogovarjajo o žaloBtni osodi starega kralja. Kabinet je prestolonaslednika oficijelno obvestil o smrti njegovega očeta. Boje se izgredov, zato je za vse slučaje vojaštvo zbrano v vojašnicah. Kdaj bode dospel novi kralj še ni znano. Včeraj večer je odpljul iz Atene in Se ni vedel kakošna osoda je zadela njegovega očeta. Danes ga pričakujejo v Neapolju, kj«r ga čakajo brz< -javi. Uspeh krojačev. \ glavnem stanu štrajkujočih krojačev v New Y-rku se jedueSO. julija govorilo, da je 55 kontrak-torjev, za ktere dela kakih 1000 krojačev, podpisalo novo pogodbo unije in za točno ravnanje po isti, Vložil o poroštvo. Mnogo bosov je vzelo hipoteke na svoje stroje in dalo iste kot poroštvo, le malo pod-jetn'kov je vložilo got iv denar. Zguba severonemškega „Lloyda". Zastopnik severonemškega Lloy-da je te dni naznanil, da znaša škoda, ktero je prouzročil velikanski požar skladišč 9,000.000 mark (82,250.000). To zgubo pokrije večinoma zavarovalni rezervni zaklad. A ko se bode pa pokazalo, da stroji in parni kotli ladij niso poškodovani, potem se bode škoda za tri ali štiri milijone mark znižala. Cmia vseh prekomorskih parnikov družbe znaša 92,533.000 mark ($23.-133.750) Nek ravnatelj družbe je rekel te dni, da so se delničarji bali večjih zgub vsled požara kakor so v isti ni, kajti dobički tega leta zadostujejo v pokritje škode. Plačo jim bodo znižali. V čistiluicah Bladkorja v Wil-liani8burgu (Brooklynu) uamera-vajo delavcem znižati plačo in sicer od 24 na 20 centov za uro delavcem pri sladkorju in od 13 na 10 centov za uro drugim delavcem. Superintendent je rekel ljudem na dotično vprašanje, da bodo v poudeljek dobili odgovor. Zelo mogoče je, da nastane štrajk. Ceno sladkorju zvišujejo, zaslužek delavcem pa znižu-jejo; prav kapitalistično. Štiri deklice utonile. Štiri mlade deklice so se dne 31. julija kopale v morju pri Ocean City pri tem pa zašle v globino, in akoravno je bila hitra pomoč pr: rokah, zamegli so rešiti le njihova trupla. Vse deklice so bile dobre plavalke, se vlegle na hrbet in zibale ua valovih, mej tem pa niso zapazile, da jih isti odnašajo vedno dalje od obrežja. Ko so spoznale strašno nevarnost, plavale so proti obrežju, toda vsi poskusi isto doseči, so izpodleteli. Podmorski tok je odnašal deklice vedno dalje na morje. Na njihovo kričanje je hitelo več dobrih plavalcev kakor hitro mogeče na pomoč. Tudi uradnik rešilue službe, kteri je malo popreje deklice svaril, je bil kmalu na njihovi strani. V 15 minutah so bile deklice na obrežju, toda bile so mrtve. Vsi poskusi jih zopet obuditi k življenju so bili zaman. Sta-riš« pouesrečenih so telegrafičoo obvestili o osodi njihovih hčera. Policija je bila uzrok. Grozovito razdejanje. Krvolačna druhal. New Orleans, 27. junija. Izgredi proti zamorcem so danes ua novo izbruhnili in begua množica je usmrti) a zamorskega agitatorja Robert Charlesa, kteri je vtorek ustrelil tri policaje. Policija je naredila zopet mir iu do danes zjutraj se niso pripetili nikaki izgredi, potem pa se je zopet pričelo. Neko v postelji ležečo zamorko je umorila krvoločna druhal. Ko se j^ nato izvedelo, da so našli Charlesa, in da je pri tej priliki ustrelil še dva druga policija kakor tudi dva meščana in več druzih ranil, uastalje strašen izgred, proti kteremu polici-a ni zamogla nič storiti. Celo uro se je branil Charles s svojo winchesterko proti več stotin mož in z veliko sigurnostjo streljal na one, kteri so ga hoteli prijeti. Še le ko je množica zapalila hišo, kteri seje branil, je prišel Charles na cesto, kjer je njegovo telo prodrlo na stotin« krogelj. Charlesove-ga brata Silasa, kteri je skušal ubežati v ženski obleki, so ustrelili v glave in ga smrtno ranili Nekega druzega zamorca je obvarovala po-icija pred jednako osodo. D( sedaj s > tirjali izgredi sedem ■Moveških žrtev. Devetnajst zamorcev, med temi jedna ženska, je de-ima hudo ranjenih. Policija je zaprla do sedaj 52 osob, ktere so »ile udeležene pri izgredih. Preganjanje zamorcev. New Orleans, 29. julija. ,,Bolje meščanstvo" pokopalo je danes ustreljenega zamorca Robert Charlesa in sicer na skrivaj ob jutranjem svitu. Oblastva so se namreč bala, da povodom javnega pogreba zopet ue nastanejo nemiri. Mesto bilo je danes mirno. Ulice so polne vojaških in policijskih patrulj, ktere stražijo zamorske cerkve. Zamorski duhovni v prepovedih krvavih izgredov po nasvetu mestnega majorja ne omenjajo, da se boj znova ne prične. V obče Be misli, da je resno postopanje mestnega majorja položaj umirilo in ublažilo. Poulične poboje izzvala je izvestuo policija, ktera je radi politike popolnoma demoralizovana ter se mora povsem reorganizirati. Znamenje procvitanja. Rock por t, N. Y., 30. julija. Tovarno tvrdke United Fibre Co. največjo svoje vrste na svetu, so danes zjutraj zaprli, kakor pravijo vsled slabe kupčije. Že mesec dni je od 300 navadno v tovarni poslujočih delavcev delalo le polovico ljudi. Jeden delavcev je rekel, da je zvi šanje cene olju provzročilo, da so ustavili delo, ker se je vsled visoke cene olja dobiček zelo skrčil. Veliko naročilo. Bethlehem, Pa., 27.julija. Bethlehem Steel Co. je od ruske vlade došlo naročilo za 2000 ton Krupo-vih oklopnih plošč za ruske parni-ke „Alexander III.", „Grobiuo", ,.OreP'. Uradniki družbene povedo kako ceuo bode Rusija plačala za tono, izvedelo pa seje, da je družba isto množino plošč ponudila zvezni vladi za cenejšo ceno. Naročene plošče morajo biti v 15 mesecih oddane. Oklopne plošče za rusko vojuo ladijo ,,Retzivan", ktere izdeluje tvrdka Cramp v Philadel-phiji, bo skoraj dodelane. Carnegie Steel Co. je baje sklenila jeauako pogodbo. Konji za nemško konjicoo. San Francisco, Cal., 29. julija. W. D. Grace nakupil je 1800 konj za nemško konjištvo. Konje bodo ukrcali ua tri parnike, ki so na potu iz iztoka. Strašen tornado obiskal severno Dakoto. Hillsboro, North Dak., 28. julija. Tornado j« napravil včeraj tu veli-kauskoškodo. Divjal jeskozi Traillo county in razdjal ua svoji 37 milj dolgi in štiri milje široki »'-rti vse kar mu ju bilo na poti. M^d raz-djanimi hišami je tudi doma "uja far-merja Tomaž Kversona, t) i milje severno od (Kaledonije. Ta n je bil usmrten deček in trije drugi otroci smrtno poškodovani. V Cated niji je razdjal tornado mestno hišo in dve cnrkvi. Skoraj vsako poslopje V mestu |e bilo poškodovano. V May vi l le je toča pobila vsa okna. Mala naselbina Fong- rings je bila popolno razdjana. Toča je uničila vse žito na polju. Na zemlji je ležalo toče več palcev na debelo. Ko je tornado divjal skozi Traillo county m razdjal na stotine tar merskih hiš, skednjev in hlevov, vlekel se je če/. Red River v Minne-soto kjer se je razdelil. Tudi tam ie napravila nevihta najbrže veliko škodo, 12 ur sloboden. Po 22mesečnem zaporu v Smg Singu posrečilo se je dne 27. julija /.amcrcu Edward Sewardu uživati l2urno slobodo. V petek dostal je ■ivojo Kazen ter bil odpuščen, toda že v soboto dopoludno moral se je vrniti, ker je na Washington Square hotel nekemu pijancu izprazniti Žepe, o kterej priliki so ga detektivi zasačili. Poslopje podrlo. Philadelphia, Pa., 30. julija. Del pet in pol nadstropnega zidanega poslopja št- 251 na južni 2. cesti se je podrlo danes zjutraj z velikim ropotom. Četrto nadstropje seje uajpreje podrlo in potegnilo seboj v globino dolenja nadstropja, med tem ko so zgorenja nadstropja s streho visela kakor nebo nad razvalinami. Harry Danzig, 17 let star je bil pod razvalinami pokopan, izpod kterih so potegnili hudo poškodovanega. V poslopju je imela tvrdka Greater New York Meta-lic Bed Co. svoje prostore. Predor preiskali. Pittsburg. Pa., 28. julija. Predor pod Riverside kaznilnico so danes večer po vsej dolžini preiskali. Predor se je končal naravnost pod težkim kamenom na dvorišču j^tniš-nice blizu kupa kamenja. Jetnik, kturi je nameraval ubežati, bi bil toraj samo vzdignil kamen in ga potem za seboj položil na isti prostor, da izvrši beg ueopazovano. Mislijo, da je dotični kaznjenec vse o tem vedel, toda ni imel prilike pobeguiti. Inženirji trdijo, da je načrt za predor naredil spreten inženir, kteri bi v svojem poklicu zaslužil S10 000 ua leto. Tudi kopanje so izvršili spretni delavci in bi isto veljalo pogodbeno izvršeno $3000. Za kterega vjetnika je bil predor namenjen, se do sedaj še ni moglo dognati. Cirkus ponesrečil. Detroit, Mich., 30. julija. Nedaleč od Milwaukee Junction je trčil vlak, kteri je vozil Bull'alo Bill's Wild West cirkus ob neki tovorni vlak. Pri tem je bila jedna osoba usmrteua in osem druzih več ali manj hudo poškodovanih. Usmrten je bil Edvard Sullivan iz Bridge-porta, Conn. Med poškodovanim: so: Jožef McCauu iz New Yorka, NoyeB Mix iz New Havena, Henry Oastman iz Rochestera, Tomaž Kell-y iz Brooklyna iu George Hunt iz Waterburry, Conn., vsi so služabniki Bulla!o Billovega cirkusa. Požar v rudniku. Trideset žrtev. Monterey, Mex., 29. julija. V rovu rudnikov La Paz v Matehuala, država San Louis Potosi nastaj je ogenj, ki se je tako hitro razširil po ostalih rovih, da se več rudo-kopov ni moglo rešiti. Do sedaj od kopa l i s<: osem mrtvecev ; več se jih pogreša. Število ponesrečenih cenijo na 30. Ker so rovi z lesom obokani, razširjal se je požar tem hitreje; rešilnemu moštvu radi neznosne vročine ni bilo mogoče priti do rova. Bližnji prebivalci bo radi nesreče zelo razburjeni in vlada je prisiljena na lice mesta od poslati vojaštvo. Uzrok požara ni znan. 1100 delavcev brez posla. M llwaukee, 29. julija. l)ve iivar-ui ,,Illinois Steel Co." je družba na nedeločen čas zaprla, vsed česar je 300 delavcev zgubilo službo. Ker ie S00 delavcev ta družba že preje delo ostavilo, počiva skupno 1100 delavcev. J. ,.l2>..,lg:,. ,-a... Priporočilo. Rojakom dospevsim v New York toplo priporočamo ,Wahrenberger hotel1 130 Greenwich Street. Dobra, tečna jed in čedno stano vanje je po uizkej ceni, Potujof-i Slovenci se tam shajajo. Ako bi bila po noči ali ob nedeljah naša pisarna zaprta, naj le lepo tja gredo. Ta hotel je par hiš od naše pisarne. "TF '^paiipr ■yinf)ytii.«y|i,i«np|l TFT .y.^'Tf, Zopet dela. Poklic riulurja je gotovo jetlen najutrud-tjivejših in zahteva trdno zdravje in krt-|».>st. Sočutje za liolnike'. Mr. Frank Holuli iz Betlaire. piše radi tega Mr. |olef I rinei ju. 437 \V. iSth St., Chicago, lil., sledeče ..line lfj. januvarija t. I. polo/il me je legar na p>stelj. kteri me je zapustil če/ tri tedne, toda ostale so -lalie posledice. 1'reba-vati nisem mogel ničesar in radi tega [n^tajal vedno l.olj bolan in suh. Zdravniki so mi zdravili tudi želodec, ali lirez vspeha, in mi naposled svetoyali piti najboljše vino. ktero je le mogoče dobiti. Nato sem si naročil TRINERJEV0 GRENKO VINO, o kterem sein čital toliko hvale v časopisih Moj zdravnik dr. Welz je isto p.»kusil in takoj rekel, da je isto najboljše zdravilo, ktero /amorem dobiti za mojo bolezen in izvrstne kakovosti. Ko sem i/pil i z steklenic grenkega vina ozdravil sem [>o[>olnomat akoravno je ze več zdravnikov dvomilo, da bodem ozdravil, in nikdo ni hotel verjeti, da bodem kdaj Se /amogel delati v rudniku. Toda jaz delam danrs brez. vsake težave in odkritosrč no trdim, dami samo Trinerjevo grenko yino. ktero imam sedaj vedno v hiši, daje giličnost in moč. Mislim, da mi b«»le marsikak bolnik hvaležen, ker sem ga opozoril na to izvrstno in okusno zdravilo, ktero bode sigurno ozdravilo njegovo in vsako Imlezen želodca, jeter in ledvic in radi tega naznanim to ol>činstvu. Seveda..- misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi .... Toda... fj ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK ij pivo, potem veš da je boljše p. nego dobro. — I sto je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LASE LINDEN. • - - MICH, PRODAJA SE POVSODI V SODCEKIH IN STEKLE-NIC AH. Elite red at* second class matter at the New York, N. Y. Po6t office October 2 1893. „6LAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in uredili* : Published bj F. 8AKBER. 11)9 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Amoriko $3.—, ta pol lnta..............$1.50, £a Evropo za vBe leto , . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta...... 3.50. „ čitrt leta..... 1.75 / Evropo pošiljamo list skupne dve številki ,Glas Naroda" izhaja vsako s^edc in soboto. GLAS NARODA ( t, VoTCE OF THE PEOPLE4') Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plafca 30 centov. Dopisi brez podpisa m osobnosti ■e ne natisnejo. Denar naj Be blagovoli poslati po Mon ty Order. Pi» apremembi kraja naročnikov prosimo, da Be nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi jvnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslovom: „Glas Naroda', 109 Greenwich St. New York City. Telefon 3795 Cortland. Italijauski kralj Humbert. Kakor strela prišlo poročilo jasnega neba j< umoru italijanskega kralja, jed nega plemenitih knezov na prestolu. Gotovo jo ironij« osode, da št! bili v slednjih dv*di 1« tih umorjeni dve knežji oso lnt avstrijska cesarica Elizabeta, ktera se ni nikdar mešala v politiko in sedaj kralj Humbert, knez, kteri je strogo ustavno vladal in s 8V'»jo soprogo »lajal ljudstvu izgled visoke iimikn tn pravega znamenitega, plemenitega vedenja. Roj« kralj Humbert 1. 1M 7 8 prevzel vlado, naš.-l je deželo iu gospodarstvo svojega umrlega v popolnoma zanemarjenih denarnih razmerah. S preosnovo slednjega glodu varčnosti in priprostim življenjem na dvoru, kar mu je omo-g<>čilo se dedorua odpovedati državnih dohodkov, je pričel in s tem zamogel tudi vplivati na vlado, da so se finance Italije Hieer počasi, toda vedno boljšale. V vseli delih uradovauja je sku šal zbnljševati in si s tem pri množini ljudstva pridobiti pripoznanje. Njegov oče je 1 >11 pri ljudstvu priljubljen radi njegovega demo-ljubja v prekuctjskih letih in radi njegove nravnosti lvralj Humbert pa si je pridobil spoštovanje in zaupanje svojega ljudstva s tihim m zvestim delom. Avstrija zgubi v umorjenem knezu zvestega prijatelja in zaveznika, kteri se je strogo držal obstoječ« zveze, akoravno so ga na vse načine skušali pregovoriti k odstopu. Rad bi bil svoji deželi prihranil bremi oboroževanje, toda bil je previden vojak — pri Custozzi je bil edini italijanski general, kteri je upozual položaj in predlagal glede vojaštva potrebne ponaredbe — in kot tak tudi uvidel, da se Italija brez močne armrde in brodovja ne mor^ vzdržati med velevlastmi Evrope Tudi s svojim družinskim življenjem je dajal svojemu ljudstvu do ber izgled. V svojem zakonu s kraljico Margherito je imel samo jed-nega sina 1. 1869 rojenega princa Victor Emauuela. Slednji nastop sedaj kot kralj in vladar Italije, ko je od straik razcepljena in od anarhizma prerita dežela toli potrebna izkušenega vladarja. O nagibih umora, je do sedaj še tako malo zuauo, da se ne more reči, ako je umorjeni postal žrtev blaznega, ali ako je bila zarota proti kraljevi rodbini uzrok umora. To niso bili Kitajci. Naši ,,pravi Amerikanci" bi morali vendar biti nekoliko bolj previdni in se ne brezmejno vdati svojim živinskim nagnjenjem, dokler trajajo kitajske homatije, ktere bi nas znale zaradi dovršenih grozodejstev nad Evropejci, zaplesti v maščevalno vojsko b Kitajsko. Surovosti, ktere so nekteri ka-detje v Westpointu uganjali nad mirnimi kitajskimi peričniki bi že same na sebi zadostovale, dati Kitajcem povod k opombi: ,,You are another". Da, surovosti take vrste je toli manj oproščevati, ker so jih učinili omikani ljudje, ne iz verskega ali narodnega fanatizma, ampak samo iz veselja, da so našli glede dogodkov na Kitajskem povod, svoja surova nagnenja iznositi nad tujimi ljudmi 1 Toda to še ni vse. V Alabami se je te dni pripetilo zopet linčanje in v Bredo je v New Orleansu krvo-željna druhal uprizorila gonjo proti zamorcem. Oba dogodka kažeta, da se tudi v naši lastni deželi gode take surovoBti, a ne samo na Kitajskem. Tu je amerikanska množica ljudt 9tva nekega moža najprvo grozovito mučila in potem obesila. Oni kteri so to Btorili, niso bili Kitajci, ne kitajski Mongolci, ne „boxerji", kteri se bojujejo za svoja verska prepričanja in za oprostitev dežele drznega, osvojevanja željnega naseljevanja tujcev. Ne, to bo bili mi roljubni Amerikanci, kteri so ubo zega, nevednega zamorca, kteri ni brzdal svoje živinsko poželenje najprvo mučili in potem obesili 1 In z jednakim namenom je tudi new orleanska druhal vprizorila izgrede. Ne, to niso bili Kitajci, ampak dobro odgojeni Kristjani, člani v vrejenih in postavnih razmerah živečega omikanega naroda 1 In mučeni, žrtev njihove brutalnosti ni bil jeden onih, kteri hočejo deliti tujo deželo in tudi ne jeden onih, kteri mislijo, da morajo »vsiljevati tujim narodom svojo vero, akoravno iste ne marajo. Bil je član onega zamorskega plemena, kteri se je med mnogoštevilnimi rodovi pod suženjskim bičem popolno poživiuil in kteri se je ravno tako malo učil brzdati svoja živalska naguenja kakor— višji razredi omikane družbe 1 Kar jo on storil, pokoril bi bil postavnim potom po sodnijski obsodbi. Toda to ni bilo dovolj za omikane belopoltne Amerikance v Alabami, hoteli so imeti svoje ži valeko veselje osobnega maščevanja in pasti svoje oči nad grozovitimi mukami svoje žrtve I Ako činijo to prosti, postavoljub-ui Amerikanci, potem zatisne naša velecenjena omika po dobrohotnem očitanju oba očesa. Ako pa fanatični Kitajci pod veliko bolj opro-ščevaluimi, da prav za prav popolno opravičevalnimi okolščinami, store jednako, potem — da potem je to vse kaj druzega! Potem mora na noge ves oboroženi kaukaški svet, da kaznuje zločince". Seveda — v Alabami linčani zamorec ni spravil v nevarnost nika-kih glavnih dobičkov. Na Kitajskem pa so milijoni v nevarnosti I To je razloček. Druga stran. Občudovalci naše kapitalistične kulture, ne morejo prehvaliti napredka človeške družbe pod razvit-kom obrtuije in tehnike. Ta nepredek smo že večkrat po-jasnevali in tudi dokazali, kako so ta napredek priborili delujoči milijoni na stroške velike množice ljud stva. Stvar pa ima tudi še drugo stran. S tem obrtnijskim in tehničnim napredkom je spojena ne samo rastoča nesigurnost Življenja množice, spremlja ga tudi množenje hudodelstev in rastoče Bpridenje množice, kar kaže to kulturo kapitalizma v pravi luči. V nekem Časopisu najdemo ne-ktere številke, ktere navedeno po trjujejo. Leta 1850. je bil v Zjed. državah med 3542 prebivalci jeden vjetnik ; Leta 1894. je bilo v naši deželi 7749 umorov in ubojev; 1. 1895. že 8000; v sledečemu leto 10 000 in 1. 1899 j« to število skoraj na 12.000 narastlo. Število samomorov se zelo hitro množi. Vsako leto si v tej blaženi deželi kakih 25.000 ljudi seže po življenju in števiio žensk nesramnega življenja znaša kakih 600.000. V mestu New Yorku popustijo matere vsako leto kakih 3000 otrok. Leta 1S50. so uporabili pive blizu milijon sodov. .Štirideset le-pozneje, ko se je prebivalstvo pomnožilo na dva in polkrat toliko duš, pa so iztočili 37 milijonov sodov. L. 1889. so prodali 506,076 400 galon vina in žganja. Sedem let pozneje je ta uporaba narastla na 1.189,379.448 galon. Prebivalstvojetnišnic je šestnajstkrat tako hitro narastlo, kakor splošno prebivalstvo. Število blaznih in na živcih bolnih se množi □a vznemirljiv način od leta do leta. Tu je le nekaj cvetk od drevesa kapitalistične kulture. To je »napredek", kteri je spojen z napredkom našega obrtuijskega razvitka, in to je posledica tega napredka. S- li zamore kultura, ktera rodi take posledice v istini kultura imenovati? Homatije na Kitajskem. Vedno več grozodejstev. Washington, 27. julija. Glavni konzul Goodnow je poslal danes državnemu oddelku sledeči brzojav : „Dne 18. t. m. se je brzojavljalo, da bo v Pao Tingu vse tujezemce in mnogo domačih kristjanov poklali in misijone požgali. Med umorjenimi so Amerikanci: družine Sim-cox, Taylor, Pekin, Mor ril in Misses Gould, bolniški urad je poročal včeraj o nemirih v Tuuanu. Mesto Pao Ting je kakih 75 milj od Pekinga oddaljeno. Tudi konzul Flower v Chefu brzojavlja o nevarnem položaju amerikanskih misijonarjev in tujezemcev v irotranji deželi,osobito v pokrajini Shantung, kjer kar mrgoli boxerjev. Iz Mong-tse so tujci ubežali. Coluinski komisarji v Takhoi poročajo, da je tamošnji položaj vznemirljiv, in da kitajske oblasti niso v stanu varovati tujcev. Tudi v Klung-chowu seje bati nemirov. Na tisoče kristijanov pomorjenih. Tokio, 29. julija. Iz Kitajskega došla poročila javljajo, da so Kitajci na tiBoče kristjanov pomoriti. Boxerji poklali so 2000 kristjanov; general Li llo Keh, kteri koraka proti stolnemu mestu, ukazal jo svojemu vojaštvu vse kristjan^, ktere bodo napotu našli, pomorili. Do sedaj usmrtile so njegove čete približuo 3000 domačih kristjanov. Shanghai, 29 julija. Čete cesarskega komisarja Li Piog lb-'nga razdajale so katoliško misijonsko poslopje v Cbu II i a Ho, ob k to roj priliki so usmrtile 1000 domačih katoličanov in 2 misijonarj. To se uradno potrjuje. Misijonar Morgan poroča, da so Kitajci vse misijo-narje-domačine poklali. Oboroževanje vojne mornarice. Norfolk, Va.( 29. julija. Kontre-a^miral Bradford dospel je danes iz Washingtona terobiskal tukajšui Navy Yard, kar se gotovo strinja z oboroževanjem mornarice za even-tuelno vojsko proti Kitajskem. V Navy Yard dela sedaj 2400 delavcev, baš toliko kakor za časa špansko ameriške vojske. Washington, 29. julija. Iz Kobe se brzojavlja, da sta tjakaj dospela parnika ,,Leno'' in „Cone-maugti", ktera vozita konje iu vee potrebščine 6. polka konjiče, kteri je na potu na Kitajsko. Vojna uprava želi, da Be omenjeni polk udeleži pekingške expedicije, ker je kon-jištvo neobhodno potrebno. Princ Tuan usmrten ? Shanghai, 28. julija. Valed sem dospelega poročila, so princa Tua-na, uačelnika boxerjev pri nekej vstaji umorili njegovi lastni ljudje. Veliko štev lo boxerjev, pravi poročilo, ga je obdolžilo, da jih je rabil samo kot orodje za svoje namene. Med njimi in ,,lojalno" ostalimi boxerji je prišlo v nedeljo zunaj Pekinga do boja. Dva generala Bta zapustila princ Tuana, kteri je sam poveljeval svoje pristaše, toda po večurnem boju bil premagan in uamrten. Tu zelo dvomijo o resničnosti tega poročila. Nova poročila. Tieu Tsin, 27. julija. Po slednjih poročilh iz Pekinga so poslanstva dne 15. juiija še vstrajal^. Po noči 10. julijasojih Kitajci napadli,toda Amerikanci in Angleži bo jih zvabili v past in usmrtili 1000 boxerjev. Sel, kteri je prinesel to vest, je ostavil Peking dne 22. julija. Kakor sel pravi sta oba nasprotnika dne 16. julija sklenila premirje, toda 18. julija zopet pričela streljati. Tujezemcem je pričelo primanjkovati streljiva, vsak mož je imel še 25 nabojev. 993.529 pokojnin. Sodišče ima vse dokaze. Georgetown, Ky., 28. julija. Tukajšnje sodišče ima sedaj skupaj | vse dokaze proti Calleb Powersu, Letno ' bivšemu republikanskemu državne- A 1 i 2010 več nego v mino 1 e m letu Washington, 31. julija, poročilo o pokojninah nam kaže mu tajniku K« ntuckya radi umora število pokojnino vživajočih os"b z' senatorja Viljem Goebr-la. Nabira-1. julijem 1900— 993.529. toraj . nje dokazov so danes popoludne za-2010 več nego v lanskem letu. Te- j ključ*ili iti sodišče je odložilo delo-kom minolega leta dovolila je vlada vanje do prihodnrga ponedeljka. 90 645 služabnikom pok« juiuo, in 4699 novih imen je vknjiženih v pokojninskem zapisniku, dočim se je 43.334 imen odstranilo 35 809 Državno pričo Wahrton Gojdena so danes na uovu izpraševali. Izpovedal je m-d drugim, da mu je Tomaž Cromwell povedal kake do- radi smrti, 909 radi poroke m 0016 kaze imaj>» proti njemu Obljubil iz druzih uzrokov. j je p* tem v Cincinnati priti skupaj Nagrada za glave tujcev.., Hongkong, 30. julija. Kitajski časopisi trdijo, da je princ Tuan razpisal nagrado za glavo vsacega tujca, ktero priueso v njegov urad v Pekingu. Ker ,,boxeji" niso mogli najti dovolj tujcev, klali so radi denarja tudi domačine z visokimi nosovi in globokeje ležečimi očmi. Samoumevno je, da se je radi tega zasebni zaklad princa hudo izpraznil. Vojna med Boerci in Anglijo. 5000 Boercev v j e t i h. London, 30 julija. Lord Roberts brzojavlja vojnemu oddelku, da se je poveljnik Prinslov s 5000 Boerci brezpogojno podal generalu Hun-terju. Valed brzojavnega poročila iz Lourenzo Maiquez, se nahaja general Botha s svojim štabom v Ma-cliadodorpu. Na pogorju severno iu južno od mesta delajo Boerci nasipe. Samogoltnost bosov. Pittsburg, Pa., 28. julija. Dele-gatje tovarnarjev železa in jekla so se vrnili od ehoda v Chicagu zelo nezadovoljni. Pravijo, zborovanje je bilo burno in brezvspešno. To varnarji ž<-Ieza obdolžujejo svoje tovariše od jeklene obrti samogolt-uosti, ker so zahtevali da bi bile vse železne tovarne za mesec dni zaprte, akoravno se je pri železni obrti le malo delalo nad potrebo. Tudi toliko niso hoteli odnehati, da bi za vsuko jekleno tovarno zaprli jeden plavž. Sedaj se še lakota oglaša. Shanghai, 28. julija. V posameznih delih kitajske preti sedaj tudi lakota. V pokrajini Chili je bila slaba letina in tamošnji prehi valci se obračajo v Tien Tain, ker leta 1899. pa je bila od 855 osob se je med njimi raznesla vest, da jedna v zapora. ' tam delijo podporo potrebnim. ■ Tekom letošnjega leta vložilo se je 437.109 prošenj za podelitev po-kojuine, dočim lani 477.239. V zadnjih šestih letih odstranili so 260.797 imen iz pokojninskega zapisnika; 193 014 radi smrti. Mehikanski vojaki uničeni. New Orleans, 27. julija. Sem dospeli potniki iz Belige so prinesli vest o porazu mehikanskih vojakov v hudi bitki z Mayatsmaya Indijanci iz Yucatana. Trgovaka zvoza med New Orleansom in Yucatanom je dala mehikanski vladi povod, da je del za vojaštvo potrebnega živeža v tem mestu kupila. Tudiladije, ktere so Mehikanci rabili na rekah v Yucatanu, bo bile v New Orleansu zgrajene. Mehikanci niso bili vstanu podjarmiti Mayas Indijance v Bevernem delu Mehike. Mayasi so dobro vedeli kako se zamorejo vspešno bojevati proti svojim so. vražnikom in se umaknili v goste gozde v sredini Yucatana. Petnajst milj od Sau Luisa glavnega mesta Maya pokrajine, so Indijanci napadli mehikanske vojake pod poveljništvom generala Bravo. Mehikancev je bilo 3000, Indijancev pa 6000. Mehikanci so bili na potu v SanLuiB, ko so jih v gostem gozdu na nje prežeči Indijanci napadli. Mehikanci se proti morilnemu streljanju uiti mnogo braniti niso mogli. Posameznosti o bitki še niso znane, toda, da je bil poraz Mehikancev popoln in zgube zelo velike, je priznal ce'o ;iek mehikanski pomorski častnik, kteri je prišel v Belize kupovat živež. Vsled tega pornzH se je Mehikancev polastila velik:« malosrčnost. Bojevati se mora j" z ogromnimi težavami. V gostih tropičuih gozdovih sp gibanje večjih oddelkov skoraj ne da izvršiti. Kazun tega 84 jim niti sanjalo ni o moči sovražnika in bili so zelo osupnjeni, ko so našli Mayase oborožene z najnovejšim orožjem. Mislili so, da so Indijanci oboroženi z lokom, sulico in jednakim starodavnim orožjem, toda varali so se. Sumijo, da Indijance zalagajo iz Londona z orož jem in Btreljivom. Azijatska kolera ? La Salle, III., 29. julija. Osemdeset osob neke aiiglo-amenkanske potovalne družbe obolelo je '/a sumljivo boleznijo, ktero so tukaj-j šoji zdravniki potom diagnoze za azijatuko kolero spoznali, vendar Dečki igrali ,,boxerje". Chicago, 28. julija. Petdeset v Brighton parku in New City za živinskimi dvori stanujočih dečkov j se je včeraj zbralo v dva oddelka in 'pričelo igrati ,,boxerje". Ko je minol boj, se je pokazalo, da sta z Bob Franklinom in polkovnikom Campbellom, da bi jima povedal, kaj ve o umoru. V Frankfortu ni hote! povedati iz bojazni, da bi ga umorili. Campbell mu je obljubil, da ne bode kaznovan, ako pove popolno resnico. Za njegovo izpoved mu niso obljubili denar. Vse kar je dobil, je bila služba, ktero mu je preskrbel Arburt ti jebel. Od države razpisane nagrade v znesku §100,000 ne pričakuje niti ct-nta. Tudi se jt; zavezal udeležiti s^ pre-tepa v postu.vodajaistvu, v kt^rem so nameravali umoriti Goebela in več družili demokratov, da osiguri-jo republikancem množino. Da so načrt predrugačili iu sklenili Goebela na cesti usmrtiti, za to priča ni vedel. Stamper mu je obljubil S o000, ako zapusti državo in ne priča proti Powereu. Tega pa ni hot^l storiti, ker je državnemu pravdniku ži obljubil proti s 'diščem izpovedati proti Poversu. Slednja priča je bil puškar Robert Ilasloch, kteri je opisal kroglo, s ktero je bil (biebel umorjen. Sodišče si bode ogledalo prizorišče umora kakor hitro bodo zaslišane tudi olajševalne pri^e. Žrtve meksikanske vojske. Saltillo, M ex., 29. julija. Polkovnik Zjed. držav J. W Scully je že več dni v Sal till", da bode zamogel uradno poročati o tukajšnjem mi-rodvoru, kjur je več sto vojakov Zjed. držav, ki so pali v vojski pri Buena Vesta pokopanih. Kosti umrlih prepeljali bodo v San Antonio v Texas, kj^r bodo znova pokopana ua narodnem pokopališču. V svrho pn-voza in pokopa sklenil je neki Samunl Park /. državo pogodbo. Tukajšnja pokopališče je v silno slabem stanji;, gomile bo do cela zginole jn na vhč krajih leže kosti na površju. Trust bode zdravil nahod. Ottawa, Out., 31. julija. Dva špekulantu Sutherland in Knllypo imenu sta zadobila v vseh državah patente za izdelovanje zdravniškega orodja in zdravil za ozdravenje nahodu in družili boleznij nosa. Imenovana podjetnika nameravata Ustanoviti trust s 85,000.000 kapitala. ... w - j -. n • i i hila dva dečka z noži ranjeua m trdijo nekteri zdravniki, da je ko- L , , . ^ , ... , , , . . „ . . ', . , kakih dvajset druzih je izgledalo I, . p o m/irlmo I lt»n n Im A I kakor bi se bili v istini seznanili z lera morbus. Dve osobi Abdul Romu in George Habig, bodeti uaj-brže umrli. Ona sta izjavila, da je prava azijatska kolera, ktere znamenja praktično poznata. Politikarji tatje premoga. Chicago, 28. julija. Odkar so tu-kajšne oblasti prevzele postajo bh-salk v Bridgeportu, seje pokazalo, da se je pri nakupovanju premoga za postajo hudo sleparilo. Datični politikarji so zaračunali mestu 1201.50 vsaki dan za premog, to je S 119.80 preveč. Tudi so ceno premoga previsoko računali. Sedaj so vpeljali preiBkavo, da določijo kdo so bili sleparji. Pri delu usmrtena. Peoria, 111., 31. julija. American Glucose Sugar Refining Co. je pričela zopet delati in takoj sta dva delavca -bila usmrtena. Ernest Schneider in J. G. Christ večletna delavca družbe sta snažila velikanski kotel. Schneider je bil na dnu kotla, ko so ga premagali plini žveplene kisline. Skušal se je rešiti, toda padel raz lestve nazaj v kotel in Be zadušil. boxerji. Union. Ker je Tekmovanje za Western Chicago, 111., 28. julija. Western Union & PoBtal Telegraph Co. oskrbovala male borze s poročili, se je Chicago Board of Tradn čutila škodovano in radi tega sklenila ustanoviti lastno brzojavno družbo, da bode s prvo tekmovala Nova družba bode pričela s 85,000.-000 kapitala. Člani osnovalnega odbora so : W. S. Warren, Charbs Counselman, A. O. Slaughter, P B. Weare, John F. Harris, C. P. Franzier, Ben Bryan iu Walter Comstohk. Zamorski izgredi v Mehiki. Tampico, Mex., 31. julija. Vče raj je pričelo 58 Bahama zamorcev in delavci pri mehikanski Central železnici v Donace Citida razsajati, ker so dva njihova tovariša zaprli. Nastal je ljut boj, v kterem sta bila dva zamorca UBmrtena in dvajset nevarno ranjenih. Oddelek vojakov je konečno napravil zopet red in razpršil izgrednike. Kretanje parnikov. N o w Voik ' 1 11 s |> e 1 i : julija i/ 1 Iavre r, R,»tt<.-i'l.iina s 05 1 Marseille s 329 , 31. julija i/ ..L' Aquitaine". }*>tniki. Maasdam", 2'» julija potniki. ,,California". 29. j.ilija u potniki. ..Kaiser YVilhelniili-r liro—.e Bremena 1332 [«>111 i k i. Dospeti imajo: ,,Werrali 1/. Genove. ,,Columbia" i/. ilaml>ur<;a. ..Graf Waldersee" i/. Hamburga. ,,Canipnn:a" i/. Liverpoola. ., La Tourainc" i/ 1 Iavre. ,,New York" i/ Southampton. ,,Deutschlantl" i/. Hamburga. ,,Allerli iz Genove. O d p I]u 1 i so: ..Westernlami1. avgusta v Antvvcrpen. ,,Majestic", 1. avyusta v Livcrj»ool. O d p 1 j u 1 i bodo. ,,Grosser Kurfiirst", 2. avgusta v Bremen. ,,Kaiser Friedrich", 2. avgusta v Hamburg. „L' Atjuitaine". 2. avgusta v Havre. ,, Patricia". 4. avgusta v Hamburg. ,,Maasdam", 4. avgusta v Rotterdam. ..Kaiser Wilhelm tier Grosse", 7. avgtista v Bremen. ,,L>eutschland", S. avgusta v Hamburg. New Yi>rk", S. avgusta v Southampton.. ..Kensington", H. avgusta v Ant\verj»en. ,,Oceanic", S. avgusta v Liverpool. ,,La Touraiue", 9. avgusta iz Havre. Pami^ki listki so dobiti po izvirnih cenah pri FR. SAKSEK & CO.. 109 Greenwich St., New York. Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA -URADNIKI: Prodaednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredaeduik: Josip Pfzdibc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota; II. ,, Štefan Banovec, Box 1033 Ely, Minnesota; Blagajnik: Ivan Govžk, Box 106, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pa£iž, Box 27S, Ely, Minnesota; John Globokar, Box 371, Ely, Minnesota; Georgf Ste pan, Box 1135, Soudau, Minnesota. Josip Agn itch, I. tajnik. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: J oe Agnič, Box 266, Ely, Minnesota, po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je ,,GLAS*NARODA". Bomba razletela. St. L .uis, 29. julija. Na vrata hiše št. 3750 Evans Ave. kjer stanuje gospa A. Ileisler, pri kterej stanujejo skabi, vrgel je danes neki neznani mož bombo. Bomha razde-jala j« vrata iu šipe vs«h oken. Tudi v bližnej hiši kjer skabi stanujejo, porušila je množica vsa okna in vrata. K sreči ni nih6e ranjen. Pripravljanje proti štrajku. Wheeling, W. Vs., 31. julija. National Steel Co. dela okolo poslopij in plavžev svojih tovarn v M i ngo Junction, ktere pokrivajo nad 125 akrov obširno zemljišče velikansko ograjo. Za isto rabijo dt»g"t čevljev dolge in dva palca debele dnske. Ko bode ograja do-g..tovljei.a, napuli bodo čez isto dve električni žici, kteri bodeti tako močno napojeui z elektriko, da bode oni, kteri bi se jih dotaknil takoj usmrten. Mislijo, da družba z gradenjom te ograje dela prve priprav^ bojevanje proti štrajku svojih 3000 delavcev. Družba seje iiamrHČ odločno branila podpisati od Amalgamated Association of Iron A Steel Workers predloženo plačilno lestvico. Tndi je minoli teden na povabilo k nadaljne^ zborovanju, uradnikom Amalgamated Association naznanila, da bi bile vse nadaljne obravnave brez vspnba. Dilavci mislijo sedaj, da družba namerava nastauiti neunijske delavce, kakor hitro bode ograja gotova. Dosedaj so se znali istih v Mmgo Junction šh vedno ubraniti. Vojaki nad štrajkarje. Montreal, Canada, 31. julija. Nad 100 delavcev pri Dominion Cotton Co. v Magoyuje vprizorilo štrajk Družba je sporočila oblasti, da bode za vsako škodo, ktero bi štrajkujoči delavci nčiuili njeg.ive-tuu posestvu, tirjalaodškodnino od mesta. Na to sporočilo sti dospeli danes dve stotaiji 53. bataljona milice. Štrajkarji zahtevajo zvišanje plače za 10 odstotkov, kar jim družba ni hotela dovoliti. Huda vročina v Evropi. London, 28. julija. Včeraj po-poludue je huda nevihta končala dobo 20 dnevne vročine in suše kakoršne ie 43 let ni bilo. Ako kaže toplomer 90 stopin v senci, je to za Angleško že velika vročina. Dne 25 julija je kazal toplomer od 11. ure dopoludne do 5. ure popoludne nad 00 stopinj Dne 23. julija ni padel toplomer pod 67.7 stopinj, največja manjšina kake noči v 43 letih. Še večja vročina je vladala po drugih krajih v Evropi, posebno v Parizu, kjer je poleg drugih nadlog, tudi vode primanjkovalo. Samoumevno se je vsled vročine pripetilo mnogo smrtnih slučajev. Vsled velike vročine je prsebno siromašno ljudstvo hudo trpelo. Evropejske in druge vesti. Berolin, 28. julija. Cesar Viljemov včerajšui govor v Bremerhavenu je kakor sodijo časopisi, občinstvo dobrohotno sprejelo. Seveda pri stavljajo nekoliko opasuo, da cesarjeve besede niso napačno ume-ti, akoravno so resnične in zrcalo narodnega mišljenja. Glede jevega opomiua na vojake se ne muditi z vjetniki, kažejo časopisi, da tega oblasti tudi pri prejšnjih prilikah, ko so se skupno bojevale^ niso storile. Kakor pravijo, je cesar Viljem pismeno opozoril kraljico Viktorijo, ruskega cara, cesarja Franca Jožefa in italijanskega kralja vzdrževati vzajemnost med oblastmi proti ,,rumeni nevarnosten". Konservativni časopisi skušajo izhrisati slab utis, kterega je napravil cesarjev govor. Pravijo, da cesarja niso prav umeli, on ni nameraval reči, da vojaki ne smejo dovoliti milosti Kitajcem, ali da ne smejo nobenega vjeti. Nek časopis pravi glfde cesarjevega govora : ,,Na ta način se Nemčija ne vojskuje. Cesar je hotel m svojimi bt-sodami kazati samo liarharizem Kitajcev, kteri sami ne poznajo uiti milosti, niti ne vjamejo svojih nasprotnikov. Drobnosti. Cast. gg. naročnikom, kteri niso naročnine za drugo polovico leta ponovili, ali niso nič odgovorili na doposlane opomine, naznanjamo, da bodemo pošiljanje lista koncem tega tedna ustavili. Prevelike stroške imamo, da bi zamogli list po dvakrat na teden pošljati | Š ivinistični kar tja v endan, to naj nam pa nihče ne zameri. Upravništvo. Z Dolenjskega bg piše 9. julija. V Semiču je umrl dekan Anton Aleš, duhovnik viteškega reda ft njim je šel v jamo menda zadnji lolenjski duhovnik, ki se ni rad ■»puščal, če ni moral, v zdajšnji livji kurs slovenskega duhovenst?vj>. Bil je dober učitelj mlajših dubov-likov, rodoljuben duhovnik stare šole, blag značaj. * * * V Bili i. V Podkloštru je umrl Jak. Rinspieler, oče ondotuega župnika in deželnega poslanca g. Gregorja Kinspielerja in zadnji brat rajnega Andreja Einspielerja. Anton Medved, posestnik, star priljubljen meščan, vsled starosti v Sovem mestu. Franc 1'uterle, posestnik v Novem mestu, po dolgi silno mučni bolezni v Novem mestu. Josip Vokač, trg. in pos. na*Dvo-ru pri Žužemberku, po daljšem bo-lehanji nenadoma doma. Martin Peruzzi, posestnik na ljubljanskem močvirju, Lipah pri Igu. Bog jim daj večni mir. Dne 10. julija tega leta ponoči je umrl Vladko Skerlj, sin novomeškega deželnosodnega svetnika, mediciuee III. leta. Star človek mora v jamo, ali če umrje nade-polen, priljubljen mladenič, zrosi io vsako oko. S železno vztrajuo-stjo, kakor jo je skoraj le v familiji teh Skerij^v najti, je mladi mož težil po dovršeuju študij in v teh zdravniških študijah Bi je najbrže ualezel tuberkuloze. iz sk odi a rja se poroča: Dne 9 julija zjutraj je pobelila slaua vso tukajšno okolico. Ljudje kaj tace-.r g * tako pozuo v poletja ne pomnijo, kljubu temu, da leži Skomarje 944 m nad morsko gladino. Znatne škode slaua ni provzročila. * * « Železoični voz ušel. Dne 7. julija ob 7 uri zjutraj so na postaji Kranjska gora železniški delavci peljali ua stranski železniški tir gramoza polu železuiški voz. Ta voz jim je všel in je z veliko naglico letel ua postajo Dovje. Svet se tukaj namreč znižuje proti Dovjam. Iz postaje Kranjskagora je voz do Dovje-ga prevozil v 7 minutah, dočim vozi navadni vlak 22 minut. Velika sreča je bila, da ni privozil kakšen vlak nasproti, ker bi ee bila v tem slučaju lahko zgodila nesreča. — M mole deževne dni je padlo po gorah okrog Kraujskegore precej suega in se je vsled tega temperatura tako močuo znižala, da smo imeli v Kranjski gori dne 9. jnlija zjutraj čisto belo iu močno slano. * m * Z nožem zabodel je 8. julija zvečer v Farajevi gostilni v Šiški pek pomočnik Franc Markič vojaka godca Rudolfa Kaiua pri 27. peš-polku. V gostilni so bili trije pekovski pomočniki in trije vojaki, med kterimi je nastal prepir in pretep. Markič je imel pri sebi „Raul»messer" in je sunil enega vojaka v prsi tako hudo, da je malo upanja, če bode okreval. * * * Državna podpora. Naučno mini-sterstvoje za pospeševanje z ljudskimi šolami združenih kmetijskih učnih tečajev in šolskih vrtov na Kranjskem dovolilo 600 K. Za celo deželo 600 kron —to bo pa veliko zaleglo 1 ? * * * Samomori ua Dunaja. Lestos se je v mesecu juniju usmrtilo izredno mnogo ljudi. Lani je bilo v juniju 24 samomorilcev, letos pa—60! Med temi se je 15 možkih in 3 ženskih obesilo, 13 možkih in 1 ženska ustrelilo, 2 moška in 10 ženskih s« je ubito, skočivši skozi okno, 8 moških in 1 ženska so se vrgli v Dunav, 3 možki in 1 ženska se je zastrupilo, 2 možka sta si prerezala žile in 1 moški seje vrgel pod vlak. V prvih šestih mesecih I. 1900 Be je usmrtilo na Duuaju 256 ljudij, iu sicer 194 moških in 92 ženskih. (irozuo število! * * • Deuioustracije proti Nemcem v Ba dim pest i- V ogrski prestolici gostuje berolinska ,Seces8ionsbuhne'. listi so nahujskali fanatike, da so prišli demonstrirat. Policija je tolpo razgnala. Tudi v S'g'dinu so se primerile demonstracije proti nemškim igralcem ter je posredovala policija. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo s^daj za $20.36 100 kron aVBtr. veljave, pri-dejati je še 20centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Gospodinjo staro kakih 40 let želi mož z štirimi nedoraslimi otroci. Mož ima dve hiši in dva akra polja, žeii zanesljivo osobo, dobrega zadržanja, ktera ima ljubezen Ho otrok in d«> hišnega opravila. Več pove: g spa Agata R a i n e r, B- x 137, Federal Pa. (1. avg ) ANTON SUKLE priporoča Slovencem in Hrvatom svoj izvrstno urejeni SALOON 604 na South Santa Fe Avenue PUEBLO, COLO. Postregel bodem vedno z izvrstnim svežim pivom, dobrim vinom, izborno whiskey in sraod-kami, kakor tudi z okusnimi jedili. Kdor pride na kolodvor v Pueblo in se ne v6 nikamor obrniti naj me pokliče po telefonu. Moja telefon številka je 355 A. Saloon na prodaj! Na dobrem prostoru, tik tovarn, kamor vsaki dan o poludne pride 40 do 60 ljudi in včasih celo toliko, da ni možno vsem postreči, je na prodaj. Zaradi odpotovanja v staro domovino prodam po ceni. Več se izve pri: John Skufca, . 151 Case Ave., Cleveland, Ohio. HURRAH! HURRAH! ^/^eitxLlo na veliki ZABAVNI IZLET kterega priredi žilcvensko podporno društvo Slovenija it. 41 Č. S. B. P. Jed. v Chicagu v nedeljo 5. avgusta NA VRTU G. VACLAV KUPKA v takozvaui „Pilsex Grove" na Elston Avenue in 40. ulici Velika tatvina na Reki- Doslej neznani tatovi so dne 12. julija vlomili v stanovanje ruskega konzula na Reki ter pokradli vrednostnih papirjev in zlatnine za mnogo tisoč kron. * * * Kiappov razglas. ,,Frankische Tagespost" javlja, da je izdal Krupp tale manifest: „Svojim delavcem I Boxerji so razžalili nemški prapor Kri naših, od Kitajcev umorjenih nemških bratov vpije v nebo po maščevanju. Naš cesar rabi topo ve, maščuje žaljenje. Kot narod ljubeči možje bodete delali od jutri nadalje po uro več, da morem po s lati našemu cesarju dovolj orožja Priaip. Z veseljem bodemo izvedeli, da mi je podelila cesarica-vdova kitajska zmajev red v priznanje za izvrstne topove, katere sem poslal kitajski vladi. S priznanjem se omenja, da topovi prav dobro zadevajo. Dobil sem tudi večje naročilo. Da morem zadovoljiti svojo čislano naročnico, je potreba, da delate še po eno uro več. Essen, 4. jul- 1900. Alfred Krupp ." — Seveda je ta razglaB napisal le hudomušen dovtipuež, a — aober je vsekakor. * * * Grozen morilec. Iz Budimpešte brzojavljajo: Orožništvo v Sarkadn je prijelo po uoči Cozo Baloga, ki je minoli mesec v Szalonti umoril neko ženo in dve njeni hčeri. Balog je priznal, da je minolo jesen umoril v Gyuli ondotnega župana in njegovega hlapca, ter daje pred tremi leti kot vojak ustrelil nekega nad-poročnika. Na suma imajo Baloga, da je kriv še več druzih umorov. Poslužite se poulične kare na Ashland Ave. in potwm se presedite ua Elston Ave. karo, ktera Vas pripelje naravnost pred vrt izleta. Društvo odkoraka iz društvene dvorane Centre Ave. in 19. ulica točno ob 9. uri dopoludne. Naklonjena društva so naprošena se udeležiti sprevoda po mogočnosti, kajti društvo Slovenija vselej rado vrne ua zahtevo. Za izborno zabavo in dobro postrežbo, kakoršna je bila še vedno najti pri naših zabavah, se bode potrudil odbor. Slovenska godba bode svirala lepe domovinske na-peve. Vsi Slovenci in sobratje Hrvatje, kteri se izkažejo s svojimi društvenimi znaki so vstopnine prosti, istotako dame. Za druge je vstopnina 25 centov. K obilni udeležbi vabi ODBOR. HHO 8TA1? LIJSfB (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda") New Yorka v Antwerpen Philadelphie v Antwerpen vozi naravnost iz prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: ,-VATERLAND-', na dva vijaka, (se gr.nli),......12000 t,ni ,.Z£ELAND". na dva vijaka. 12000 ton ,,KENSINGTON", na »Iva vijaka. SGt>y ton ,SCUTHWARE", na dva vijaka. S<>o7 ton ,.FhIESLAND", ■ . . . .71161.41. ..WESTERNLANE".....57V t..n. ,,N0C£DLAND",.....^712 ton. Pri cenah za modkrovje 90 vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot Čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo : ua Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA od pljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIA vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov s.-je obrniti na: International Navigation Company 73BroadwajNEW YORK - 43 La Sail..- St., CHIUAGO. - 30 Montgomery St. SAN FRANCISCO. - Third & Pine St . ST. LOUIS, ali na njene vstopu ike. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. v i 1 I 5 \ POTSDAM, parnik z dvojninTvijakom, ROTTERDAM, parnik , dvojni,,, viiak«.,. 12^00 ton. J ' IZVRSTNE SMODKE! Vržinke z slamo, 820 tisoč komadov. Carniolia Beauty (Kranjska lepota) $20 tisoč komadov. Seed Cigars S14 tisoč komadov. Dobiti so pri meni tudi line smod-ke od $14 do S40 tisoč. Za mnogoštevilne naročbe se uljuduo priporoča: F. A. DUSHEK, Office: 1323 2nd Ave., New York. _ _ * — >um. y aTATENDAM. parnik z dvojni.,- ,,,k„n, Parniki: MAAS3AK. SPAAENDAK^n 10500 ton. WEEKEND AM. teč- Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije, j« Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarnev Trstu, št 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO. 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York. . u.. V. I Bratom Slovencem priporočam avoj lepo urejen saloon German & Austrian Headquarters Točim izvrstna vina iu raznovrstne druge pijače in imam na razpolago fine smodke in postrežem s izbornimi jedili. Za obilen obisk se priporoča DaDiel Radatovich Pikes Peak Ave., Florence, Colo. PAUL SCHNELLEK. Notary Public vCalumetu, - - Mich., uaznanja, da je pričel poslovanje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini. Pisarna: 521 Pine Street. Poverjenika /a Ely. Minn., sta John GLOBOKAR in SCHARABON, tem dvema gospodoma lah ko izročajo naši rojaki naročnino za ,,Glas Naroda", ali za pošiljanje v staro domovino kokor tudi glede vožnjih listkov. ■i /- - » c> SVOJI K SVOJIM! J. GLOBOKAR, M. P C() ELY, MIN. priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo TKG-O T7" X ±T O. Pri nic-ni je dobiti: OBLEKA ZA MOŽ K E. ŽENSKE IV DECV: HAZ\0\ liSTNO 01MTAL0: PEKIL0. OVRATNIKI. KL0RLKI: HIŠNA iN KI HINJSKA OPRAVA. \ eilno sveže ' G-EOC Vse blago po najnižji ceni : postrežba hitra. Pismena naročila naj sc pošiljajo na Box 371. Pošiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v zvezi sem v New Vorku z g. I"r Sakserjem. Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila. S spoštovanjem J. GLOBOKAR, M. P. CO. — — «...-------------- m sgj 1 i." V.: »•rr t Market, Jos. Asselin, Prop., 337 Fifth St.-Calumet Mich. Med postom po pri meni dobiti vsake vrste sveže, nasoljene in prekajene ribe, od o centov naprej. Polenovka (štokš) po 15cent. funt Za velikoročne praznike pa kupite pri meni prekajeno meso. Naša posebnost bo kranjske klobase. Posebno pozornost bodem dajal Slovencem! aj - IA———a- Vina na prodaj. Dobra črna vina po 40 do'55 ct. ga Ion a s posodo vr«d. Dobra bela vina po 55 do 60 ct. galoua s poBodo vred. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslali. Z vsakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money-Order. S spoštovanjem: Wik, Radovich, 702 VermontSt.,San Francisco,CaL WJ9± A i- ■■•r.??*-..: T_.±si30 3s:- Pravda Beauchampa. (Resnična jiovest i/ severo-amerikanskcga iivljenja.) (Dalje.) Bill Sheperd, posestnik hotela ,,Metropolitan House" v Frank-fortu je moral trikrat trkati iia vrata tujčev« Bobe, predno je dobil zaspano doneč odgovor. Gost je vzdignil svojo črnobradato glavo iz blazine in bil zelo nevoljen, ker ga je vzdramil gostilničar iz najlepšega jutrajnega spanja in na vprašanje kaj hoče, dal ravno tako začuden kakor oduren odgovor. ,.Oprostit«", je rekel gostilničar, „Baj storim le svojo dolžnost. Od mene zahtevajo vedeti, kdo ste, od kod pridete in zakaj se mudite 41 „Vraga, od kdaj pa je postala v Kentucky navada, nadlegovati ljudi s takimi vprašanji? Kdo pa zahteva od Va*, vsa ta pojasnila?" ,,šerif je poslal svojega konstab-lerja, da vhm to poizve." ,,VTaš tarif je zelo radoveden to je reti, toda jaz nimam nikakoga uzro-ka prikrivati svojega imena. Imenujem se liektor Beauchamp, eta-nujetn v Simpson eountyu in se mudim tu zaradi pravile, ktero je n„aperilo pr<>ti menis< dišče v Frank fortu. Vam je to dovolj"" rMislira da, gospod.1' „Zakaj j* šnrit tako radoveden?" ,,Ker st* je t'» uoč izvršilo hudodelstvo - umor. l.'morj^ii je l>il jeden nabili najboljših mož polkovnik »Sharp, pr.«l vratimi njegove i " Crnobradi se je sklonil v svoji postelji po koncu , Glavnega odvetnika? Je h mogoče }1* ,,Torej ste ga poznali?'' ,G>.tovo, prav dobro sem gi po-znal Ali morilca niso prijeli?" ,,Ne, posrečilo se mu je v kun uiti, akoravno je na krik polkovnika privrelo skupaj mnogo ljudi." ,,Zelo čudno v istini t Ali nimajo nuj sumnje proti kaki določni os>bi?" „Nh vem gospod, tudi nimam časa s*-* dalje razgovarjati, kajti čakajo me." Hitro je umaknil, in tujec je poslušal na njegove odhajajoče korake. Slišal je kako eo se zdolaj Vrata gostiInice odprle, čul tudi glasove razburjenega govorjenja, potem pa je bilo zopet vse mirno. Beauchamp je še nekaj časa poslušal in se potem zopet vlegel na stran kakor kdo, kteri namerava nadaljevati pretrgano spanje. V istiui je tudi kmalu pričalo glasno smrčanje, daje zopet zaspal. Solnce je bilo že precej visoko na nebu, ko ga je ropot v hiši zopet zbudil. Pogledal je na uro, odgrnil odejo in vstal. Pričel ue je počasi toda skrbno oblatiti. Ko je vedel, da mu ni še nihče prinesel njegove škornje, je p.izvouil in nato vstopivšemu hišnemu hlapcu, nekemu zamorcu s črnemim obrazom očital nered v hotelu. Zamorec se jooproščeval zatrjeva-je, da ju že pred jedno uro postavil škornje tujca pred vrata njegove solve, ter menil, da je iste morda kdo navlašč odnesel. Obljubil jih je takoj poiskati in se v istini ž.-po preteku malo minut povrnil s pogrešanim obuvalom gogpoda B-'au-champa, kakor.šnega so nosili takrat na večjih potovanjih. Po izjavi zamorca se je pripetila neljuba zamenjava in tujec ni bil videti radoveden kaj nataiičiiejega o tem izvedeti. Pripognil se je, da bi obul škornje, toda bodisi vsled napora ali polnokrvnosLi, pričela mu je nakrat precej hudo teči kri ir nosa. ,,Daj mi tam iz odprtega kovče-ga žepni robec," je zaklical zamorcu, ,,potem mi prinest kaj zajutrka Takošeu ne morem iti doli v jedi! nico, časa pa tudi nimam ve«* mnogo." Povelje so sicer izvršili toda * postrežbo gostovo v tej hiši lil 8« bili nič kaj popebuo hitri, kajti minolo je skoraj uro časa, predno je Hektor Bauchamp zamogel popolno opravljen na pot stopati p > Btopnjicah navzdol. Pred vratmi pivnice je nekoliko postal, kajti slišal je notri ravno Bili Shepherda glasno reči: HJaz ostanem pri tem, nič mu ne bodete zamogli storiti. Ako se kdo tako obnaša kakor je storil meni nasproti, ima čisto vest, ali pa je prav siguren, da mu nihče ne more nič dokazati." Sedaj je odprl Beauchamp vrata iu v istem trenotku ko je stopil na prag, obmolknil je živahen pogovor gostilničarja z dvema drugima v pivnici navzočima možema. Vsto-pivši bi bil brez posebnega opazovanja lahko videl, da bo ga vsi trije možje opazovali z nezaupnimi pogledi. Tako ako je tudi kaj zapazil, ga to ni oviralo jih prijazno in uljudno pozdraviti, med tem ko je stopil k tcčilni mizi, da bi z Bili Shepher-dom poravnal račun. Da vprašal je može, ktere je Bmatral mešča-uom Frankforta celo o kakovosti pota, po kterem se namerava vrniti domov, iu se jim prijazuo zahva lil za pujasuilo, akoravno je bilo isto dovolj kratko in odurno. Potem je korakal brezskrbuo iz sobe, kakor človek, kteri je zadovoljen b seboj in svetom. Ni kdo ga ni poskušal zadržati ili mu Btopiti nasproti, ko je po kratkem obisku v sodnijskem poslopju kmalu potem zapustil Frankfort. (Dalje prihodnjič.) Smešnice. Dobra nagrada. Snubilec (mladi zdravnik): ,,Petdeset tisoč lolarjev budete dali dote Vaši hče-■i? To ni veliko!44 — Oče neveste (nejevoljen): ,.Oprostite, petkrat ^te mojo hčer zdravili preduo Btese /. njo zaročili. Toraj dobite za vsak obisk deset tisoč dolarjev!'4 S tava. Trgovec iu mediciuec sta stavila petdeset dolarjev. Mediciuec e zagotavljal, da bode natakar v /sakej gostilni ponavljal njegove »ogleduje besede, kar je pa trgovec »porekal. Da se o stavi prepričata, »odala sta se v več gostiln. Mediciuec je dobil stavo, ker v vsakej gostilni si je naročil ,,polže s slad-torjem", in vselej ga je natakar «ačudeuo vprašal: „Polže a alad-korjem! ?" Ni gotovo. Oče: „Sedaj bi vendar rad V6del ljubi Karol, kaj prav za prav študiraš?44 — Siu: ,,.Jaz menim zdravništvo, ljubi oče." Pred sodnijo. Sodnik: „Vi ste temu gospodu ukradli zlato uro z nikelnato verižico?44 — Zatože-uec: ,,Ne, samo verižico sem vzel, ura pa je na njej viBelal" Slabo razumel. Sodnik: ,,Sedite li danes prvič na zatožni klopi?44 — Zatoženec: ,,D a n e s pač prvič." Iz filozofije klateža. Bogastvo ne stori človeka srečnega. Bolje je žganje piti iz kositarne posode, nego vodo iz zlate. Gotovo. Učitelj: ,,Kaj menite učenci, kaj bi se zgodilo, ako ne bi Caesurja Brutus iu njegovi zavezniki umorili? No, Drejče li veš kaj?" Drejče: — ,,Pozneje bi gotovo vsejeduo umrl.44 Dvoumno. Gospodar: „Jeli bil kdo tukaj v mojej nenavzočno sti?44 — Učenec: „Da, nek gospod, iu ta Vas je hotel pretepati.'4 — (iospodar: „Kaj ai mu pa rekel?" — Učenec: „Rekel sem mu, dami je zelo žal, da Vaa ni doma." Velika najdba. Dijak tvstopivši v gostilno): ,.Tovariši, pomislite, danes sem dve milje od tukaj znašel gostilničarja, kteri toči dobro pivo iu mu nobeden nas še ni nič dolžan !" Ako mu veruje. Žena (izgo stilne pozno vračnjučemu se možu): ,,0 ti nepoboljšljiv človek! Polnoč je ura že davno odbila, a ti si mi rekel, da prideš najkasneje ob polu jednajstih domu I" — Mož: ,,Mati, bodi mirna l Navlašč sem tako dolgo čakal v gostilni, da ti zamo-rem takoj voditi k tvojemu godu, kakor hitro domu pridem." JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v Jolietu, III., IZDELUJEM KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste m sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 gin* nim je..............S18 do 40; cena 3 glasnim........825 do 80: cena 4 glasnim.... od $55 do § 100; cena 5 glasnim.. . .od SSU do $150. Na željo rojakov uglaaujem orgije ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h. kakor si kdo želi: Nova spričevala. Spoštovani prijatelj! — I'rijel sem vaše harmonike in se vam za nje lej>o zahvaljujem; prav po yolji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo. Box 113» \\ alkerville, Mont., Peter Spehar. Dragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem, da se nisem nadejal tacih. Kes nic stanejo tez $50, a sedaj jih ne dam za $100. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker su harmonike tako močne in posel>no v glasovih, ki se prav uohro ujemajo. — Rojaki, ki želite imeti dobre orgije, obrnite se na moža, ki vam bobro postreže. — Večkrat sem Je videl tvoja spričevala v naših slovenskih listili in prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nje če te je volja, zakaj tacega moža moramo ceniti. Leadville, Colo., A. Križman. Spoštovani g. John Golob! — Vase harmonike sem dobil in sem tudi ž njimi zadovoljen, ker so prav močno i/delane.^ Bienville, La., Jakob Škrbic. I'ragi prijatelj John Golob! — Prejel srni tvoje harmonike in li naznanjam, da sem /a dovljen l njimi in da se mi glasovi prnv dopadejo. Crested Butte, Colo., m. Sodja. Slovenske knjige. Ker imam sedaj zopet popolno zalogo knjig raznih založnikov in ao '.aztiauienovane v moj^m ceniku in mnogo novih, hm priporočam .»njenim rojakom zh dalji n naro-ročila.. Cenik pošljem poštnine prosto. Daiie prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih ce-nah. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, mal^ zneske se lahki pošlje v pjštmh znamkah. MATH. P0G0RELC, 5102 Butler Street,^ ' Pittsburg, Pa. Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODILE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. C GOTOVE lenarje najceneje k ti piš pri K. SAKS KUJ L 109 Greenwich St.. New York. Francoska parobrodna družba e Direktna erta d« HAVRE - PARIS ŠVH O - 1NNSKRUK (Avstna). Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: L'Aquitaine 2. avg. 1900. La Touraine 9. „ 1900. L« Bretagne 16. „ 1900. La Lorraine 23. ,, 1900. L'Aquitaine 30. ,, 1900. La Touraine 6. sept. 1900 Novi brzoparnik 2 dvema vijakoma „La LORRAINE" odpljuje iz New Yorka dne 23. avgusta ob 10. uri dopoludue. Prvi razred v Havre .$55 in višje. Drugi razred v Havre S42 50 in višje. Glavna agencija: 32 BROADWAY. NEW YORK Otvorje n j e.'1 Podpisani priporočam Slovencem v La Salle III.,'in okolici bvoj saloon 9 kterega odprem dne 1. maja t. I. v ! obilen obiek. Vedno bodem točil izvrstno sveže pivo, fino doma napravljeno vino, dober Whiskey in druge likere, ter predajal dobre smedke. Slovenci, obiščite me po-goato. S spoštovanjem MATH. K0MP, 1003 Main St., La Salle, III. ; !#•■■«■.fpt. ■ 1- ...^-jf! lUl, -"ff'i e iSi .1 tffc.; ... ■^il. Jjl' V Grahek in Sunioh, CALUMET,---- Michigan, priporočata rojakom svojo grocerijo, v kterej prodajata vedno vse sveže blago po najnižjih cenah. Tudi pošiljata denarje v staro domovino in rojakom preskrbita potne listke. V obilen obisk se priporočata J. GRAHEK in M. SUNICH, Caiatmkt. Mich. KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, meniicc, in dolžna pisma. Isposlnje in isterjnje zapuščine in dolgove. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik TDjc. G-_ t~\T^Iolezen, koliko je stara bolezen, ia on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, jnive to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trosil jk» nej*>-trebnem svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POIIF.KA : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. Cenjeni zdravnik : — Oslol>odili ste me iz hude bolezni in l, liognto ^f zalogo vsnkuvrstiiih švicarskih .stniN u /♦*;iiiih 11 r. if verižic, uhanov 111 drugili zlatih in srebrnih ipiviline- if tov po najnižjih cenah. tj Pri naročilih naj s-- dmiar ti - prej j-r.slj" in eden gold, več za p.-šttii.io Ceniki pošiljajo se zastoi.j ju i.štiii?pi >- na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amprikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in b tem denar '.astonj za vozili. Oglasila in vprašanja < dgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno. KARFŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. o rc& ,- ' Jacob Stonich $ 89 E. Madison St., Chicago, IU. Slika predstavlja uro za dame z & dvojnim pokrovom ( Hoss Ca«H) in $ so najboljši pokrovi ae zlatom prt--tv^uj^iti (G-Tkilieid) in jamčim zanj'- 20 let; kolPBovje jo Elgin uli \V:tltham ter velja samo t I f t • t Daiu->, ktere ž.*ie uro kupiti mh ji n' «ed«j |>onuja lepa priložnost, -pa cena ,e za nejtaj časa Na Ziihtevanje pošljem cenike poštnine prosto. I>'.bru postrežba ^ in jamstvo za blago, je moje gfslo. (j) Zaobiio naročb se priporočam z vsem spoštovanjem g I Jacob Stonich, 89 East Madison Ktkkkt, Ciiica<;o. Iu. ,- -d> - *!>• ^ o -o -m»• -<3> -tx> -o- - ■<&. - -*x> -*x JOHN VENZEL, izdelovalec KRANJSKIH IN NJEMSKIH HARMONIK «•>«'* »33(33. ■ JOTCooa* % 3J3»«CC3 N 3 a » O O 5 s*-1 priporoča rojakom za ixtlelo-vanje in p-pravo. Cene so pri-merno nizke, delod broiu trpežno. N a j i; i ž | a cn.a tr«ivrHtnih harmonik je - 1 .v do >5 n« naprej. lzvršu,em tudi na ti m S glasov. K a/.pošiljam jih a pravico, da si jih ! h t: k - vsak o^l ,ja il}t Express Of lice. Gi'j(1'j natanč:n-jih pojasnil se je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 King St., Clkvkland. Ohio. -e: ......... a Olicijelni zastopnik raznih parobrodiiih družb. -s: • _____ ........ ..■-.. % ••• •............ 3 Jr*c>iij.-t najceneje iu , na.jhitrpj«> denarjp v • " " ' 'p. stiiro domovino. I \' j \ it^ ox Jf 'agSt 'jt^t iFR, SAKSER 109 GREENWICH STREET, NEW YORK. ...... "r' • • • -vilr p•:i:-v: ¥ ■ i f rodaja parobrodne a Id." in železniške listke po i IM?! izvirnih cenah. [ J Edino slovensko podjetje v New Yorku. I" .^JrVŽ^oV.T -...... • ...... -1%. ..... X.