Januš Goloc: Gu2eaj. Po proglašenju obsodbc se je sesedel Franc Guzaj na zatožno klop, zaihtel na glas, a se zravnal na oporain obeh stražečih ga paznikov, vatal, stopil krepko, zasadil svoj poglod v Klakočarco, stisnil pest in siknil pred izginom za vrati na hodnik v jetnišnico: »Prokleta, se bova še srečala, a tedaj bom jaz porotnik in sodnik!« V zaporni celici iu pobeg. Obsodbe Guzaj nikakor ni pričakoval. Prepričan je bil, da je presedel dva meseca v prelskovalnem zaporu več ncgo dovolj radi __«s_.c zlobe in hudičeve maStevalnosti. Ko so.se ponovno zaloputnila za njim vrata zaporne celice rn je oznanil zaškrt klju.a izgubo svobode po nedolžnem za ve. nego 7 let, je vzklipelo v njem z vso pobesnelostjo, da bi bii pobil vse ter polomil, le da bi zamogel ven iz ječe, da bi zadavil oba ženska zlodeja, ki s|a mu pritisnila za celo življenje pečat zločinstva le zato, ker je bil prepošten za jarem nečistovanja. Škripal je z zobmi, klel, prisegal osveto in bil s pestjo po železnem križu, ki mu je branil ter zapiral pot v dir za samolastnim uničenjem vnebovpijoce krivične razsodbe. Večurnemu najsrditejšemu razsajanju in divjanju ter razbijanju je sledila telesna utrujenost. Izbruhana telosna mog je zahtevala nadomestila s spanjem, ki je bilo sicer nemirno, a mu je vrnilo razsodnost ter zavest, da z glavo nikakor ne more skozi zid. Drugo jutro se je prebudil telesno umirjen; črv neugnanega pohlepa po najbolj krutem maščevanju se je oglasil v njem s podvojenimi ugrizi ter kriki. Sedel je na trdo ležišče, si podprl vro.o glavo in se zamislil globoko ter na dolgo: Treba je predvsem zagrabiti nad vsc kruto, nezasluženo ter neusmiljeno zadevo pri pravcm koncu. Njegov zagovornik je prijavil priziv, ki mu nikakor ne bo prin^sel oprostitve ali zniža- nja kazni, pač pa ima sedaj še časa do polnomočja razsodbe par mesecev. Ko bo priziv zavrnjen, ga bodo prepeljali iz Celja v kako kaznilnico, od koder bi bila izključena rešitev ali pobeg. Ako se hoče — ne- se mora maščevatl, ne bo sedel nad 7 let, ampak mora izza objema štirih sten ven na svobodo kot divja zver v šume, kjer se bo opijanil z maščevalnimi naklepi. Pobeg je mogoč edino le od tod in tudi ne skozi trdo zamreženo okno, ampak od kod drugod. Treba bo zadeti na kako ugodno priliko izven zaporne celice. Predvsem ne sme zapraviti z divjanjem ter razsajanjem med pazniki dobrega glasu, katerega si je pridobil z mirnostjo med preiskavo. Sedaj, ko je obsojen, ga bodo začeli uporabljati za kaka pisarniška dela, pri katerih ne bode pazil nikdo s posebno pozornostjo nanj. Čakati — in zopet čakati, — le umirjenost mu bo prinesla svobodo — ključ do pri nebu, zemlji ter peklu zaprisežene osvete. Tako se je glasil zaključek Guzajevega prvega, drugega in vseh naslednjih razmišljanj, dokler mu ni SDoročil paznik ponudbe preiskovalnega sodnika, ako bi ne maral preganjati dolgega časa s službo zapisnikajja tukaj v jetnišnici. Kakor bi mu bil po_iiolel rešilni angel roko, se je oklenil te bilke upa, da bo prost pred odvedenjem v kaznilnico. Skraja je prepi&oval razne akte v svoji celici, ko se je prepričal sodnik o njegovi sposobnosti v pisavi, ga je klical vsako drugo popoldne v sobo pred jetnišnico, kjer je izpraševal one, ki so bili v preiskovalnem zaporu. Paznik ga je samo pripeljal v izpraševalno sobo, niti čakal ni nanj, ampak je moral sam poklicati stražo, ko je moral po opravljenem delu zopet nazaj v celico. Že nad en mesec je bil Guzajev Francelj sodni pisar. Priziva še ni bilo nazaj, sodba še ni bila pravomočna in še vedno je tičal v svoji obleki, kar je pomenilo glavno pomoč pri pobegu. Prav meglenega popoldne ga je poslal preiskovalni sodnik iz izpraševalnice v uradno sobo v zgorajnem nadstropju okrožnega sodišča, odkoder bi mu naj prinesel zapisnik poprejšnjega dne iz tega in tega akta. Guzaj je šel po ob&odbi prvič iz jetnišnice po dolgem hodniku na okrožno sodišče, a ga ni bilo nikdar več nazaj. Iz prvega hodnika je zavil na levo in tamkaj je bilo križišče: na desno in na levo, navzgor in navzdol. Pri pogledu na štiri odprte strani mu je nekaj pošepnilo: sedaj ali pa nikdar! Ni izbral zaukazane mu poti navzgor po stopnicah, ampak navzdol, skozi glavna vrata na ulico — v svobodo — v šume po načrte najkrutejšega maščevanja. Na domn in v gozdu. Niti prikriti ni skušal pobega na celjskih ulicah, ker je bil v svoji obleki in le brez klobuka. Iz Celja jo je mahnil kar po cesti skozi Teharje ter Štore proti Št. Jurju. Znal je dobro, da bo preteklo nekaj ur, predno ga bodo spogrešili v jetnišnici. Zopet bo preteklo nekaj časa, predno bo prejela žandarmerija nalog, da ga poišče ter privede nazaj kot ubežnika. Kot bivši orožnik je tudi slutil, da ga bo roka pravice najprej iskala doma pri starših pri Sv. Primožu. Dobrega poldneva je bil še popolnoma varen pred zasledovanjem. Domov k materi je moral, njej je mo- ral pogledati v oči in jo uprašati: Ali verjame tudi ona, da je tat — lopov — zloCinec — izmeček človeštva? Nikogar znanega ni srečal tja do Štor. Da bi ne položil uteka iz zapora na jezik znancem, prijateljem ter sorojakom Šentjurčanom, je zavil kmalu za Štorami s ceste na bližnjioo proti levi po polju ter travnikih proti šentjurski podružnici Sv. Primoža, ki je na ravnici skoraj tik ob okrajni cesti Št. Jur—Ponikva. Na levo ob cesti, ako pridež iz Št. Jurja ravno nasproti Sv. Primožu stoji še danes kmečka hiša, kjer so rekali pred dobrimi 50 leti pri Šarklu. Razen Šarklove male posesti je bil v Guzajevih časih pri Sv. Primožu še en večji gruntar in nekoliko dalje ob cesti primoški mežnar, ki je bil po poklicu kovač. Šarklova hiša je bila krita s slamo in je imela po stari kmečki navadi na sredini za malo lopo črno kuliinjo z odprtim ognjiščem in na levo ter desno po eno sobo s takozvanim štibelcem, kjer sta prebivala na desni strani Guzajeva starša. Pri hiši je bilo majhno posestvo, ki ni zado- stovalo za prerejo družine. Treba je bilo na dnino. V tej borni primoški kočufi je bil rojen Franc Guzaj dne 12. novembra 1839 kot zakonski sin Antona in Anc, rojene Mravlj.il-. Okolica Sv. Primoža jo odprta na lcvo od Št. Jurja, proti desni je obdana od gozda in bi .11 kraj, ako bi ne peljala skozi cesta, precej samoten in se mu je mogoče približati čisto neopaženo. Tudi našega ubežnika ni videl nikdo, dokler ni stopil pred mater ob ognjišču. Prestrašila so je, ko jo je ogovoril in so jej ušle nekako preseneCeno besede: »Jezus, Marija, ti si, Francluh? Odkod za božjo voljo si se nzel? Saj si bil zaprt v.Celju?« »Za božjo voljo, in vi mati ste verjeli, da Je vaš sin res tat in so ga obsodili po pravici, ker je stegnil prste čisto po nepotrebnem po tuji lastnini?« Mati si je utrnila solzo na to uprašanje, se useknila, pogledala sinu v oči in ga pobožala po glavi z zagotovilom: »Veliko se govori po fari o naši hiši. Bog mi je priča, da sem znala, da boš prišel In mi boš povedal, da so te oropali po nedolžncm dobrega imona, kakor so ga že ukradli daviio nnSi hiši.« (Dalje.) Gnzajeva rojstno hlSa na !evo od podmžne cerkve sv. Piimoža,