IVAN VOUK: Ob sklepu prvega letnika ,,Našega roda". Sedem številk, 256 strani, mnogoštevilhe ilustracijte. Cena 10'50 Din, 40 000 izvodov. To bi bili ztiinanji, materialni znaki, Iki mno= go povedo ali ,pa tudi nič. Kakor je pač člo^ vek, ki >na .»tvar gleda. Toda že ta suha dejstva morejo dobro hoteče navdati z veseljem. Tolikega boga= stva ,in za itako ceno ni še nihče pos'lal v slo= vens^ko janost. Gim večja ,pa je naklada lista, tem večja je moralna odgovornost uirtdniko« va. Ni vseeno, če pošllljieš kako inoumno ali eclo kvarno stvar v svet v 1000 alli. v 40000 izvodih. Zat'o je jas.no, da se irazumen in;prej viden (urednik zaveda svoje odgovornosti. In te velike odgovornosti se je zavedal tudi tov. Ribičič. Ko je prevzel težko malogo urednika mladin^kega lista, je prcvzel lobenem Itudi or* ganizacijo uprave, zakaj že takoj apočeitka je računal na 20.000 izvodov. Uspeh pa je, ka= kor znano, dalieč prekosil to pričakovanje. Zdaj ipa je treba odgovoriti na vpraša« nje, ali je Ii3t /izpol/nil tudi dLTnostjo hodečemu žurnalu. Res je, da se je moral »Naš rod« ozirati na otroke različne starosti in je Drinašal stva^ ri, ki so pretežkc za otroke nižje osnovne šole Za'to je tovariš urednik vsltavi'1. za naj= mlajše predel »Cicibanov rod«. Skušal je pač ugoditi vsem. Ker pa ni misliti, da bi izdajali v bodoče dva mladinska lista, enega za mlaj* še. drugega za starejše, zato s; bo treba tudi za naprcj tako pomagati. Vkljub mtnogoštevilnim in obsežnim se= stavkom leposlovne vsebine mi itoiv. Ribičič zanemarjal realnih in drugih panog. Tako je bil »Naš rod« nekakšen univorzalen list, ne= kakšen »Das Buch fiir AlTe« in v glavnem ibo pač moral tudi tak ostati. Več ali manj so vsi mladinski listi tako urejevani, in kolikor POiznam inozemske mladinslke liste, ne dobiš mnogo med njimi takih, ki bi »Naš rod« pre^ segali. Za združitev »Našega roda« z Mladinsko Maitico isem. Najboljša rešitev bi se mi zdela tale: 10 številk »Našega roda« in 4 knjige Mladinske Maitice. Vsako četrtletje naj bi izšla po ena knjiga. Kdor bi bil1 naročen tri* krat zapored na »Naš rod«, prejme tudi knjigo .Mladinske Matice istočasno s itretjo številko. Tako ni otrok primoran plačevati vseh 10 številk »Našega roda«, zato da prejs me na koncu šolskega leta 4 iknjige bkratu. Kako tnaj se oškoduje otirok, ki je prinesel denar samo dva ali tri, šitiri mesece, nato pa ''zastaine? Ta ne prejme nobene knjjge MJa* dinske iMatice, dasi je v naročinini za »Naš rod« tudi del prispevka za Maldinslko Ma* tico. To' vprašanje je tfreba dobro pretehtati, siccr bo pri zbiranju naročnikov zmeda in pri otrocih nezadovoljnost. Vsi vemo, da je mnogo itakih otrdk; ki so kupili po eno, dve številki »Našega roda«, nato so zastali, pa pozneje zopet kiupili eno ali dve številki. Ta* ko bo tudi v prihodnje in to bo treba uva* ževati. Združitev »Našega roda« in »Zvončka«, ki jo tovariš Žerjav zabteva, se mi zdi nepo= trelDna. Kaj nam more »Zvonček« škodovati? »Zvonček« ima svojo tradicijo, svoje naroč* mike, in če izhaja z naročnino, potem je zna« menje, da je še vedno potreben. Saj imamo še »Vrtec« in »Angelčka«. In vendar niso ti trije mladinski listi »Našemu rodu« nič škos dovali. Konkurenca pa je po mojem mnenju tudi na tem potlju zdrava. Čemu pa bi tudi devali vse pod en klobuk? Sicer pa je »Zvon= ček« zasebna lastnina in združitev, ki si jo tovariš Ž-erjav že'i, ni odvisna samo od nas. Končno naj se še dotaknem očitka, da je skavltizem v kmetskem mladinskem listu nepotreben. Kmet, da se giblje v naravd, in da je kmdtski otrok že po naravi najboljlši skayt. Tega mncnja nisem. Zakaj pa so so» kolska in orlovska društva tudi na kmetih uspevala? In tudi Sokol kraljevine Jugosla= vijc bi bil pač slabotna insti^ucija, če bi se ograničil samo na meščanstvo. Skavtizem kakor telovadba slta ttidi na kmetih potrebna. Saj vzgajata predvsem zmi* sel za zdravje in telesno negovanje. In to )e baš na kmetih sila potrebno. Kaj pa vzgoja samozavesti \n nacionalnega čuta? Boj proti alkoholu in razvratlnosti? To so vendar kra* sne naloge skavtizma in danes tudi Sokola kraljevinc Juigoslavije. Preko tega ne more mladinski lis't, ki je razširjen v 40.000 izvodih. Povedal sem nekaj svojih misli o »Na» šem rodu«, želeč, da bi se še kdo oglasil in bi prišld do sklepov in rešitve, ki bodo v pro« speh »Našega roda« in Mladinske Matice. Za doscdanje delo pa gre tovarišu Ribičiou pol« no prizjianje in zahvala.