Stev. 9.
Y Ljubljani, 26. februarja 1909.
IL. leto.
IKJTEUSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h i> » »
dvakrat . . 12 „ » >» a trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Charles Robert Darwin.
Spisal P. Močnik.
Videl vedno sem vrtenje, Prelivajoče se življenje, Prerovanje, prenavljanje, Iz bitja v bitje presnavljanje.
(Gregorčič.)
V metodiko prirodopisnega pouka je zavel nov pretvarjajoč, oživljajoč duh, ki kmalu popolnoma izbacne zastarelo morfološko-siste-matiško opazovanje, ter napravi prostor mor-fološko-fisiološkemu ali biološkemu opazovanju, ki vodi k resničnemu razumevanju prirode in njenih pojavov. Spoznava se veliki pomen biološke metode in se tudi uvažuje; z njo se do-seza v polni meri omikajoča in vzgojuioča vednost prirodoznanstva, zakaj ona zahteva večje pozornosti, natančnejšega opazovanja in mnogo težjega sklepanja kakor zastarela morfološka.
Mož, ki je položil po svojem nauku o razvoju bitij temelj biološkemu opazovanju, je bil Charles Eobert Darwin, ki seveda tega svojega nauka ni mogel razviti, toda položil je kamen, ki so nanj zidali njegovi nasledniki, in tako postavili močno poslopje biologije. Naša dolžnost je torej, da se spominjamo moža ob stoletnici njegovega rojstva.
Charles E. Darwin se je rodil 12. februarja 1809. v Shrewsburgu na Škotskem kot sin zdravnika. Prvega pouka se je udeležil v šoli svojega rojstnega kraja in kazal svoje zanimanje za prirodo že v zgodnji mladosti kot vnet zbiralec žuželk. Leta 1825. je vstopil na visoko šolo v Edinburgh z namenon, da študira zdravilstvo. Toda njemu je vse drugo bolj ugajalo nego zdravilstvo; pečal se je vednomer le s prirodoslovjem, posebno z nabiranjem žuželk. Ker se je zoprnost napram zdravilstvu vedno bolj ponavljala v njem, je sklenil oče, da naj postane duhovnik. S težkim srcem je študiral eno leto teologijo. Toda tudi tukaj ni našel zadoščenja, ampak zbiral je žuželke ter študiral po navodilu prof. Henslowa nekaj botanike. Prof. Henslow ga je tudi pregovoril, da študira geologijo, ki se je je tudi oprijel z vso vnemo. Omenjeni profesor mu je tudi svetoval, naj se udeleži oplovitve zemlje na barki „Beagl" s kapetanom Fitzroy. Nasvet mu je ugajal in res se je odpeljal grudna 1831, in se vrnil šele leta 1836. Dolga potovanja so bila že od nekdaj šola prirodoslovcev in nikoli se ta trditev ni tako natančno uresničila kot pri ženi-jalnem Darwinu. Vrnivši se v svojo domovino, se je začel pečati z obdelovanjem svojih opazovanj. Vedno bolj se je vglabljal v skrivnosti ustvarjajoče prirode, in kar so drugi le slutili, to jo on s svojim neutrudljivim, obširnim opazovanjem dognal in dokazal. Posledica potovanja so bili različni prirodoslovni spisi, večji del geološke vsebine, ki so dosegli, da je dobil službo sekretarja geološke družbe v Londonu, v kateri je ostal tri leta.
Vsa prejšnja dela, četudi so jako važne vsebine, so le takorekoč predštudije spisa „O postanku vrst po prirodnem plemskem izboru". Uvod temu spisu je zgodovinski osnutek, o katerem navaja Darwin mnogo učenjakov, ki so zatrjevali podobne nazore o razvoju vrst; toda nihče ni prodrl s svojo teorijo, zakaj ideje razvoja so se premalo naslanjale na prirodoznanstveno, trdno določena dejstva. Bile so tudi prirodoznanstvene
stroke premalo razvite. Darwinu pa se je posrečilo, da je pripravil hipotezam svojih prednikov po svojem nauku o prirodnem plemenskem izboru (selekcijska teorija) trdno podlago.
Žival s slučajnimi lastnostmi ima lažji boj za obstenek, boljši up za svoj vzdržek kakor druge, zakaj one mu življenje nasproti drugim olajšajo. Zaplodila se bo tudi gotovejše in tudi pustila v dedščino različnosti, ki so ji bile v boju za obstanek v prid. Ta selekcijska teorija se more imenovati tudi prirodni plemenski izbor,'provzročen po boju za obstanek. Za obstanek najbolj primerno bitje preživi vsa sobitja ; njena premenljivost je dedna. Prirodni plemenski izbor vpliva po principu dedščine v gotovi starosti na razvoj bitja. Velikokrat podpira prirodni plemenski izbor tudi še spolni plemenski izbor, ki zagotovi najmočnejšim in najpripravnejšim samcem največji rod ali pa pripusti k plojenju le najkrepkejše, kakor se vpošteva to pri umni živinoreji. O premenlji-vosti domačih živali je spisal "posebno knjigo, v kateri pa pride do istih zaključkov, samo s pomnoženimi dejstvi in sklepi.
Pogoj razvoja bitij pa ni samo prirodni ali spolni plemenski izbor, kakor trdi Darwin, zakaj vrši se izbor tudi poleg drugih še po principu medsebojne pomoči. Zavoljotega so poizkušali podati različni učenjaki, kakor La-marck, Haeckel, Weismann, de Vries, M. Wagner, Naegeli, Avgust Panly, dalje segajoče ali drugačne razložitve o razvoju. Četudi so teorije o razvoju različne, toda v tem so vse enake, da vrstaninič trdo stoječega, ampak je vedno se izpreminja-j o č p o j m , s tem jo. torej potrjen Darwinov nauk o razvoju bitij.
To, kar je trdil Darwin, pravzaprav ni bilo nič novega. Hipotezo o razvoju so večkrat propovedovali že od starega veka sem ; seveda se je bolj filozofsko slutila, kakor prirodoznanstveno dokazala. Toda Darwin je bil prvi, ki je hipotezo o razvoju prirodoznanstveno tako dokazal, da ni bilo več mogoče je umakniti njegovim dokazom. In to je njegova zasluga in znamenitost.
Novo in predrzno pa je bilo, da Darwin z naukom o razvoju tudi človeku ni pri-zanesel. Človek, po božji podobi ustvarjen, ki je prišel šesti dan popoln iz roke svojega stvarnika, on naj bo nižjega p o k o 1 e n j a ! Dostojanstvu človeštva, veri, kulturi je pretila nevarnost, sploh vsemu, kar je lepo in plemenito! Zavoljotega je bil novi nauk o sorodnikih nizdoljnje vrste (descendenčna teorija) kot tradicionalni zgodovini stvaritve nasproten in od cerkve preklet, četudi Darwin sam pripo-znava združljivost descendenčnega nauka z vero v osebnega Boga. Že Darwinovi učenci, posebno Haeckel, Kari Vogt, Biichner in Huxlei, so izvajali iz descendenčnega nauka konsekvence in sicer, da spada v ta občni razvojni proces tudi človek. Če se sodi po podobnosti, ako ni potomec opice, tedaj saj izhaja od skupnega prednika. Darwin sam se v spisu „O postanku vrst po prirodnem plemenskem izboru„ glede tega ni izrazil, četudi sam ni mogel biti drugega mnenja.
Šele pozneje leta 1871. je izdal knjigo „Izvor človeka in spolni plemenski izbor", v kateri izvaja deseen'
denčno teorijo tudi za človeka. On pravi glede človeka: „Glavni posledek, ki sem dospel do njega in ki ga potrjujejo tudi razsodni priro-doslovci, je, da izhaja človek od neke niže organizovane vrste. Temelj na katerem stoji ta posledica, se ne bo razrušil, zakaj velika podobnost človeka in nižje živali bodisi v embrionalnem razvoju kakor tudi v neštevilnih točkah Strukture in konstitucije itd. — vse to so dejstva, ki se nikoli ne morejo zanikati 1" Na drugem kraju navaja zopet razna dejstva glede podobnosti Človeka in sesalcev in pravi: „Da vse te točke na natančen način vedejo do sklepa, človek je s o p o t o -mec drugih sesalcev od nekega skupnega prednika." Zopet na drugi strani piše: „Da človek izhaja od neke niže organizovane vrste, bo marsikateremu jako studno, kar obžalujem I Toda dvomilo se bo težko, da izhajamo od divjakov. Nikoli ne pozabim začudenja, ki nie je preletelo ob prvem pogledu trope divjakov na divji, razkopani obali. Hipoma mi šine misel i Takšni so bili na ,i pradedje 1 Ti ljudje so bili popolnoma nagi, z barvami pomazani, njih lasje zmedeni, usta so se penila od razdraženosti in ves izraz obraza je bil divji, strašen, nezaupljiv. Poznali niso nobene umetnosti in živeli so kot divje živali od tega, kar so mogli ujeti. Imeli niso nobene vlade in bili so neusmiljeni proti vsakomur, ki ni pripadal k njih majhnemu plemenu. Kdor je videl divjaka v svoji domovini, ta ne bo čutil veliko sramu, ako bo moral pripoznati, da teče v njegovih žilah kri kateresikoli niže stoječe živali. Jaz za svoj del bi rajši izhajal od tiste majhne junaške opice, ki je napadla strašnega sovražnika, da reši življenje svojemu strežaju ali pa od tistega starega pavijana, ki je prišel z gore in veličastno odnesel svojega mladega tovariša iz množice začudenih psov, kakor od divjaka, ki se razveseljuje nad trpinčenjem ssojega sovražnika, ki še obhaja krvave daritve, mori brez vesti otroke, dela s svojo ženo kakor s sužnjo, ne pozna sramote in živi v najhujšem praznoverstvu."
Nam ne gre za to, li izhajamo od tega ali onega potomca, za rešitev takih problemov so drugi ljudje; glavna reč je, da živimo. Ne bomo pa meni nič tebi nič obsojali Darwinov nauk. Njegov vpliv na prirodoslovje je bil tako močan, da je izvršil popoln prevrat v nazorih, metodah in smotrih prirodoslovcev, kakor ga zgodovina organskega preiskovanja ne jpomni. Vse znanstvene nazore o življenju je preustro-jil in vplival plodonosno in pretvarjajoče na vse stroke vede, ki jim gre za življenjo, vštevši tudi človeka.
S svojo teorijo o razvoju je položil temelj biološkemu opazovanju, in to je dosti, kar je storil. Zavoljotega se tudi sme Darwin imenovati Newton biologije. On seveda biologije ni razvijal, pač pa je vplival s svojim naukom posredno na preustroj prirodoslovne metodike, pri katerem so se udeležili učenjaki, kakor Lüben in Junge. Eazkril je tudi novo mnenje o duševnem življenju rastlin, a ga ni nikoli izrabljal. Spoznal je nedostatnost in samovoljnost dosedanje uvrstitve živali ter prepričevalno razpravljal, da so pri klasifikovanju merodajni le embrionalni kara kteri, da se mora otrpla ki sifikacija ozirati tudi na premično biologijo ;
dokazal je dalje, da nastajajo nove vrste od stopje do stopnje po dalekosežni prikrojitvi na tačasni način prehrane. Ptičjeslovje je spravil v zvezo s sosednimi znanstvenimi strokami.
Nauk o razvoju pa je vplival dobrodejno tudi na zdravilstvo. Kaj je bolezen drugega nego življenje pod predrugačenimi pogoji ? Prikroji se organizem predrugačenim razmeram in prebije pokvaro, tedaj ozdravi organizem sam od sebe; ako se pa tedaj ponesreči, se začne hud boj, trpljenje, bolezen, ki konča z zdravjem, hiravostjo ali s smrtjo. Misel prikro-jitve se v medicini vedno bolj oglaša, zahteva pripoznanje in prepaja vse zdravilstvo.
Za knjigo „Izvor človeka in -spolni plemenski izbor" so prišli še razni spisi, večjidel botaniške vsebine.
Dne 19. aprila leta 1882. pa je Darwin umrl za srčno boleznijo na svojem posestvu v Dowu pri Beckenhamu v Kentu, kjer je preživel s svojo družino vsa leta. Od tam je bil nesen 26. aprila v Britanski pantheon, kjer
počiva blizu groba Izaka Newtona.
*
# *
O Darwinu smo prejeli še ta-le spis :
12. februarja letos je preteklo 100 let, kar se je rodil vShrewsburyjuna Angleškem raziskovalec prirode Charles Dar-w i n. Namen teh vrstic naj bo pokazati ob kratkem njegovo skromno življenje in veliko občudovanje, ki ga je rodilo njegovo mogočno delo. Kakor vsa velika prirodoslovna dela je nastalo tudi to iz sinteze opazovanja in refleksije. Saj se posreči kaj takega le onemu, ki združuje v sebi obe ti duševni smeri.
Darwinov oče in njegov ded sta bila zdravnika ; zadnji Erazem Darwin se je odlikoval tudi kot pesnik in prirodoslovec in je kazal v svojem delu „Zoonomia" misli, ki spominjajo na vnukove teorije. Kot deček se Darwin nikakor ni kazal kot posebno duševno dete ; kar ga je odlikovalo, to je bila pridnost, s katero je zbiral, in pa dar opazovanja, ki ga ni zmotilo, in ki je odlikoval že njegovega očeta. V šolah seveda niso upoštevali teh njegovih vrlin, in zato je dobil tudi po strogem ravnatelju ukor, ker je brez koristi zapravljal svoj prosti čas v kemiškem laboratoriju, ki sta si ga napravila z bratom. Vzlic takim ne-zgodicamje prilezel 1. 1825. na univerzo v Edinburg, da bi študiral tukaj medicino, kjer pa je dva semestra srečno prelumpal. Od tod se je napotil v Cambridge, kjer se mu ni godilo nič bolje. Tu sem je šel, da bi dosegel poklic, za katerega se je odločil, da bi postal namreč duhovnik. Ni se mu posrečilo : v Cambridge je preživel tri leta v družbi veselih prijateljev.
Slučaj ga je vrgel iz te brezdelice ter ga napotil k raziskavanju. Njegov prijatelj H e u-slow ga je priporočil kapetanu Titzroyju, ki je ravno nastopal s svojo ladjo „ Beagle" pot okolo sveta in je hotel imeti s seboj kakega mladega prirodoslovca.
Pet let je trajala vožnja ; oktobra 1. 1835. se je vrnil Darwin v London, kjer je mnogo občeval z možmi kakor so bili Humboldt, Buekle in Grote. Tri leta pozneje se je oženil s svojo sestričino Uris Wedgewood, s katero se je po treh letih preselil v vasico Down, kjer je se naselil in ostal do svoje smrti. Eazen del, ki lo opisovala pot okolo sveta, so vsa
druga dozorela v tej tihoti, preden so zagledala luč sveta. V vasici je živel poslej le svoji družini in znanstvu. In ko je umrl Darwin dne 19. aprila 1882, je žaloval ves svet. Njegovi posmrtni ostanki so pokopani med ostanki drugih angleških velikanov v Westminstru v Londonu.
To bi bile črtice o njegovem življenju. In o njegovem delu ? Dr. van Troy pravi v kratkem : da je podal Darwin „subjektivni dokaz o notranji resnici", kar je storil s tem, da je konkretno nastavil d e s c e d e n č n o i n s el e k c i j s k o t e-o r i j o. Niso bile popolnoma nove misli, o katerih je razpravljal Darwin, a oživotvoril jih je ter jih postavil na noge. „Darwin je omajal številno stalnost živih bitij ; organsko življenje je postalo v luči njegovih naukov nemirno morje, ki se dviga in pada, življenske vrste pa so malenkostni valovi sredi razvijajočega se življenja — človek val, ki si je pred milijoni let dvignil sredi morja, ki si kot dvoživka zahrepenel po kopni zemlji in po preteklih eonih prispel do sebe," pravi dr. P. Grošelj o Darwinovem delu in dalje : „Darwin nam je pokazal neprestano napredovanje in razvijanje obujenega življenja od kambrijske formacije do današnjega dne.
Niso bile popolnoma nove njegove misli, smo rekli zgoraj. Že 1. 1802. je izgovoril Jean Lamarck v svojih „Betrachtungen über die lebenden Naturkörper", mogočno idejo o nestanovitnosti in izpreminjanju vrst; isto je dokazoval 1. 1809. v svojem delu „Philosophie zoologique". Vendar pa je šele Darwin ustvaril mogočno strujo, ki je vodila v veliko preosnovo organskega prirodoznanstva. Da Lamareck vzlic svojim istim osnovnim principom ni mogel doseči toliko, ni krivda toliko v tem, da ni bila takratna biološka znanost v pravih predpogojih, kakor v tem, da je razkladal svoje ideje manj znanstveno kakor fantastično in nejasno. Darwin pa je bil ravno tako bistroumen pri spoznavanju raznih slučajev, ki so stavili teoriji največje naloge, kakor pri reševanju teh problemov. In to je bilo, kar je napravljalo njegovemu nauku pot; težave, ki so se zdele nepremagljive, so bile odstranjene.
Med deli Darwinovimi je najznamenitnejše „Über die Entstehung der Arten im Tier- u. Pflanzenreich durch natürliche Züchtung oder Erhaltung der vollkommenen Bassen in Kampfe ums Dasein."*) O tem delu pravi E. Haeckl: „Gewiß hat die Beform der vergleichenden Anatomie und Physiologie durch Johannes Müller der ganzen Biologie eine neue, fruchtbare Epoche oröffnet, gewiß waren die Begründung der Zellentheorie durch Schleiden und Schwamm, die Beform der Ontogenie durch B a e r , die Begründung des Substanzgesetzes durch Bobert Mayer und H e 1 m h o 11 z wissenschaftliche Großtaten ersten Banges; aber keine von ihnen hat nach Tiefe und Ausdehnung eine so gewaltige, unser ganzes menschliche Wissen umgestaltende Wirkung ausgeübt wie Darwins Theorie von der natürlichen Entstehung der Arten." S tem svojim delom, s to teorijo je podal Darwin res „subjektiven dokaz o notranji resnici". Pokazal je, da niso postavljene vse stvari okolo nas na zemlji kot slučajnostne kapice, ampak da jih veže z nami mogočna, enotna vez. In koliko veličastnejši je bil načrt, koliko veličastnejša roka stvarnikova, kije odločil razvitek iz enega v drugo, kakor pa če bi postavil stvari drugo poleg druge le zaradi ene — zaradi človeka — brez drugega, brez višjega smotra, brez sorodnosti in brez drugega namena, kakor da služijo vse edinole človeškemu egoizmu .. .
In ne samo ta globoka misel, ki je bila poleg raziskovanja Darwinova vodnica pri de-scedenčni teoriji in pri selekcijskem principu, in ne samo enostavnost in lahka umljivost tega principa, tudi in ravno ta že prej omenjena bistrost in jasnost Darwinovih dokazov so bile agende, ki so mu v kratkem pridobile mnogih in entuzijastičnih privržencev. Pa naj bi bila dalekosežnost njegovega kakor tudi drugih pri-lagodninskih principov kritičnemu pogledu prevelika, se bo moralo vendar sčasoma priznati, da izvira mnogo znakov, ki jih ima na svojem programu tudi najnovejša biološka metoda, ravno iz razlage selekcijskega ali prilagodin-skega principa.
V zgoraj omenjenem glavnem svojem delu se je ognil Darwin perečemu vprašanju .
*) Knjige nimajo slovenskih naslovov, zato jih tudi ne prestavljam.	Op. pis.
Odkod človek ? — In šele 1. 1871. — 22 let po prvem glavnem delu — je izšla knjiga „Die Abstammung des Menschen und die geschlechtliche Zuchtwahl". Ne spominjam se natančno, kje, le . to vem, da nekje v slovenščini sem čital stavek, da je bil Darwin od svojih prijateljev prisiljen k izdaji te knjige, za kar ravno govori, da jo,je izdal šele toliko časa po svoji prvi glavni knjigi." — Bog je ustvaril v šestih dneh svet, če pa Darwin ni mogel napraviti v enem dnevu koraka od cy-tule do pithekoidske teorije — od prvotne stanice pa do teorije razvitka iz opice — pa kaže samo, da je človek Darwin res raziskoval in mislil ... in pri tem gotovo ni trpel Bog in njegov ugled nobene škode. Še pred njim pa je izdal njegov prijatelj H u x 1 e j svojo brošurico „Zeugnisse für die Stellung des Menschen in der Natur", v kateri kaže ravno pithekoidsko teorijo kot potrebno posledico darvinizma.
V teh svojih delih je dal Darwin smer, v kateri se je začela gibati biologija in anatomija, on je izprožil kamen, ki se je začel kotati — in Darwin je bil provzročitelj in stvaritelj descedenčne in selekcijske teorije, filo-genije — in ne trdim nič preveč, če imenujemo njega za očeta Haecklove „Antropo-genie" in vsega njegovega sistema.
Še nekaj je v njegovem delu, česar ne smemo prezreti. „Toliko različnih vrst je, kolikor različnih oblik je ustvarilo v začetku neskončno bitje — je rekel Linné z Mozesom ter je razstavil kamene, rastline in živali v vrste in razrede, v družine, ki so jim bile očrtane stroge meje. Sicer je bila ta razdelitev jako praktična in zato se je tudi hitro uveljavila in je v rabi še danes v živalski in rastlinski razdelbi. Nevarna pa je bila teoretiška dogma, ki jo je ustvaril Linné s svojo razdelitvijo, ker je poznal le živali in rastline, ki so na zemlji sedaj ; ni pa imel pojma o mnogih izumrlih vrstah in se ni nanje oziral ter jih vpošteval. Fosilne živali je spoznal šele C u v i e r , ki je prvi opisoval 1. 1812 petra-fakte. Vendar ,pa se je držal krčevito Linnè-jevega sistema ter razlagal vse izginjenje starega kakor produciranje novega po raznih ve-;£kih katastrofah ter je ustvaril s tem tako-' zvano katastrofsko teorijo. In „obgleich diese Kathastropbentheorie von Cuvier zu den absurdesten Folgerungen führte und auf den nackten Wunderglauben hinauslief, gewann sie doch bald allgemeine Geltung und blieb bis auf Darwin (1859.) herrschend" — pravi E. Haeckl in pr znava s tem Darwinovo zaslugo.
To bi bil Darwin kot mislec in raziskovalec. Mislec : „Der hohe Optimismus, der aus seinen Anschauungen spricht, ist widergespiegelt in dem Wesen des Mannes, der sie schuf. Sie gewinnen in ihrer Wechselwirkung ihre innere Wahrheit und Notwendigkeit, ohne die eine wissenschaftliche Theorie ihres Lebensnerves entbehrt" — pravi dr. van Troy in to bi bil napis Darwinu-mislecu. Vendar pa so njegove zasluge kot raziskovalca in prirodo-slovca v delu večja : „Seine eigenartige Gabe, die ursächlichen Zusammenhänge zwischen scheinbar voneinander unabhängigen Erscheinungen zu entdecken — diese wunderbare intuitive Fähigkeit macht sich in allen seinen Werken und bei zahllosen seiner Einzelentdeckungen geltend und erhebt ihn weit über den Bang des scharfsinnigen Beobachters zu jenen des genialen Naturforschers" — čitam v kritični študiji o Darwinu.
In tako edino se mu je tudi mogel posrečiti dokaz za nauk, ki je spravil v vzročni stik prirodoslovne teorije z mnogimi in kompliciranimi prirodnimi pojavi. Njegovo delo pa po Haecklovih besedah „läßt ihn heute — als den wirkungsvollsten Naturforscher des neunzehnten Jahrhunderts erscheinen.
Pav. F 1 e r è.
Izvenšolsko delovanje učiteljstva.
Poročal na zborovanju učiteljskega društva za sežanski okraj Al. Hr e š č a k.
(Dalje.)
V naslednjih točkah naj podam nekatere panoge našega izvenšolskega delovanja, o katerih bo treba v prvi vrsti razmišljati izvoljenemu odseku ter ukreniti potem vse potrebno, da se uresničijo.
Vse naše delovanje bodi umerjeno v prvi vrsti za smotrom, da osvobodimo nekoliko naše ubožno ljudstvo perečih materialnih skrbi, ki ga tlačijo. Le gmotno dobro situiran človek bo mogel slediti z dobičkom drugim našim prizadevanjem, ki streme za njegovo moralno povzdigo. Zategadelj otvarjam vrsto našega delovanja z ustanavljanjem hranilnic in posojilnic. Posojilnice igrajo v socialnem življenju važno vlogo. One posezajo globoko v interese in življenje našega ljudstva. Kako pa bi tudi ne ? Saj so one zavodi, ki delujejo z denarjem in to v neposredni bližini. Denar sveta vladar. Kako težko požre to bridko resnico siromak, ki se muči na vse kriplje, da bi se dokopal do česa. Končno pa se le mora ukloniti dejstvu, da živimo v času denarnega absolutizma. — Koristna so pevska, izobraževalna, sokolska in druga slična društva; plemenit je njihov namen. Vsa bazirajo na idealni tendenci. Toda ubogi naš kmet ima premalo smisla za idealne naše tendence.. Kako ga bo tudi imel? Pregloboko tiči siromak v materiji, da bi mogel pokukati izza tega kitajskega zidu. če se sploh vzdigne iz teh temnic, se to zgodi le za trenutek, da se precej nato še globje pogrezne v temno in zatohlo sfero skrbi za materijo. Bešimo prej kmeta kolikor mogoče iz tega obupnega položaja, in potem šele bo mož pristopen za lepe naše idealne namene. Lačen človek ima rajši pred seboj skledo repe in krompirja kot pa da bi gledal Bafaelove slike in poslušal Wagnerjeve opere.
Posojilnice so torej vsekakor najhvalež-nejše polje našega delovanja. Tu se lahko mnogo stori za blaginjo naroda, in sicer mnogo, ne da bi se bilo treba mnogo truditi. Koliko požrtvovanja zahtevajo od nas naše narodne naprave z idealnimi bazami, to ve le oni, ki je to poizkusil. Posojilnice vzamejo človeku po par ur na teden, in delo, ki ga povzročajo, ni niti desetino |tako težko in utrudljivo kakor n. pr. poučevanje petja.
Kaj pomenijo posojilnice v narodovem življenju, nočem razlagati; opozarjam le na Kranjsko, kjer drži klerikalna stranka svoje ljudi ponajveč le s posojilnicami v svojih pesteh, če hočemo imeti ljudstvo, snujmo posojilnice. Na Krasu jih imamo do sedaj le jako malo število. Tovariši! Druge občine, ki nimajo še svojih posojilnic, se morajo v najkrajšem času prilagoditi zgledu pridnejših. Ne ustrašimo se težkoč! Vaš odsek bo podal vsakemu vsa potrebna navodila, podpiral na vse mogoče načine, tako da bo podjetje, kar se tiče vodstva, kmalu v najlepšem tiru, Ob tej priliki opozarjam na Lapajnetovo praktično knjigo „Slovenski posojilničar".
Odsek za izvenšolsko delovanje bo pre-skrbel sedaj v prvi vrsti jasno sliko o vseh kraških krajih, da bo vedel, katerega kolega pozvati in kateremu pomagati pri ustanovitvi nove posojilnice. Da bo mogel stati vedno s strokovnjaškim svetom na strani svojih tovarišev, bo moral stopiti v korespondenčno zvezo z zadružnimi zvezami. Če ustanovimo kaj, mora biti trdno kot kraške skale; blamaž se bojmo kot ognja, da nas ne diskreditirajo. Potem je po nas.
Druga, specialno kmetiškega vprašanja dotikajoča se naprava so zavarovalnice za go-ve o živino. Tukaj naj se učiteljstvo le toliko pobriga, da se ta prekoristna društva ustanove povsod, kjer jih še ni in kjer se vidi, da bi se izplačala. V premajhnih krajih se ne renti-rajo. Tudi tam, kjer je več malih krajev pre-oddaljenih eden od drugega, ne kaže nikakor ustanavljati živ. zavarovalnic. Tam bi šlo mogoče s podružnicami s centralno blagajnico v večjem kraju. Na vsak način pa je ustanavljanje takih zavarovalnic za nas manjšega pomena kot snovanje posojilnic; posebno ker se je za prvoimenovane zavzel v zadnjem času jako intenzivno deželni odbor goriški. Omogočeno je sedaj zaradi neke akcije dež. odbora snovanje takih zavarovalnic tudi v manjših krajih.
Jako hvaležno pa je za vsakega učitelja, da se pouči nekoliko o najnavadnejših boleznih goveje živine.
Dober nasvet v sili se nahajajočemu kmetu nam pridobi često več simpatij in spoštovanja kakor vseletno poučevanje narodnega petja. Posebno je to na mestu v tistih krajih, ki so oddaljeni od živinozdravnika in kjer ni nobenega človeka, ki bi se nekoliko spoznal v živinskih boleznih. Odsek ima tudi tu lepo in hvaležno nalogo. Poizvedovati je treba v prvi vrsti, kje bi bilo potreba ustanoviti novo zavarovalnico, kje je malo izkušenih mož v žiflno-
reji. Preskrbel bi nam potem lahko tudi kako predavanje od živinozdravnika o živinskih boleznih, profilaktiških sredstvih zoper te itd.
Sploh pa se mi učitelji premalo brigamo za kmetiško stroko. Pehamo se za raznimi prireditvami v ljudsko razveseljevanje in moralno povzdigo, ne čutimo pa potrebe, da bi tudi v kmetiški stroki prvačili na vaseh. Zato ni čudno, če uživa kak preprost kmet, ki ima mogoče en kurz kmet. šole, in ki pozna par lekov za kravje bolezni, mnogo večje spoštovanje in občudovanje kakor mi učitelji, ki ne znamo na-svetovati kmetu niti, kdaj naj kupi „sol amare" za svoje bolno živinče. Tudi pri nekoliko inteligentnejših posestnikih, ki so nam sicer že zdaj naklonjeni, bi imponirali, če bi jim znali nasvetovati kako zdravilo ali pa kako novo vrsto semena. Odsek naj bi naprosil časih znane strokovnjake in kmetiške učitelje, da bi nam preskrbeli kakih predavanj iz svoje stroke.
Premalo praktični smo, tovariši! Doma imamo učene razprave o modernem svetovnem nazoru, o duševnih znanostih, o kozmopolitiki itd., ne brigamo pa se, kaka vrsta rži obrodi boljše na naših tleh in za druga taka malenkostna, a v življenje našega kmeta, ki mu hočemo pomagati na noge, globoko segajoča vprašanja.
Tudi o cenjenih tovarišicah velja ista
sodba.
Kar se pa tiče občevanja z ljudstvom, si pa stoje menda kolegi in koleginje na ekstrem-nih stališčih. Kolikor so kolegi večkrat predo-mači v občevanju z ljudstvom, toliko so koleginje pretuje. Malokdaj prakticirajo one tako hvalevredno in hvaležno navado, da bi pogledale tupatam v kak kmetiški dom ter tu s prijazno besedo in pametnim nasvetom lajšale gorje, ki vlada večkrat po teh pravcatih domovih ljudske bede in nesreče. Ko bi vedele tovarišice, kako blagodejno vpliva taka tola-žilna beseda na materino srce, gotovo ne bi se mogle potem več ustavljati neki notranji humanitarni sili, ki bi jih primorala vedno na novo in novo vlivati hladilnega balzama na pekoče rane, ki jih zadaja ubožnost in nevednost.
V dosedaj navedenom ni še označeno vse naše delo na gospodarskem polju; mnogo bi se še dalo govoriti n. pr. o ognjegasnih društvih, mlekarskih zadrugah, kmetijskih podružnicah i. dr. podobnih gospodarskih napravah; toda jaz sem se omejil le na že povedano, in sicer 1. zaraditega, ker nisem nikak strokovnjak na teh poljih, 2. pa tudi zaraditega, ker ni bil moj namen podati danes vseh mogočih panog našega delovanja, ampak le zbuditi v življenje delaven odsek, ki bi pozneje na podlagi svojih informacij dalje razvijal svoje plo-donosno delovanje na vsi črti. Dovolj je, da podam za začetek le nekoliko misli — ki seveda niso originalne — ker vsa poznejša naloga pripada odseku, ki nam bo tako in tako pri vsakem našem zborovanju podal novih načrtov, o katerih bomo vedno sproti razpravljali.
Dovolite mi sedaj, da se dotaknem še nekaterih točk o kulturnem našem delovanju med kraškim ljudstvom.
Začenjam s pevskimi in bralnimi društvi. Do zadnjega časa so bila ta društva popolnoma samostojna; reči hočem namreč, da so imela sama sebe za najvišji in edini smoter. Jaz smatram ta, posebno pa pevska društva v prvi vrsti le kakor sredstvo v dosego nekega drugega namana, in sicer ljudskih k n j i ž -n i c. Pevska in bralna društva, kakor tudi prirejanje veselic s pomočjo teh, naj nam bodo le preludij k oni veličastni simfoniji, ki jo mislimo ubrati v korist narodu. Kolikor pa ona sama direktno vplivajo na duševno ublaženje, je vsekakor tudi jako vredno upoštevanja. Tako imamo dva tehtna razloga za reklamo teh društev.
Glavno izobraževalno delo nam bodo opravljale vsekakor le ljudske knjižnice, Naše ljudstvo pa sploh jako rado čita. Kolikokrat pridejo k meni mladeniči in dekleta, da bi jim preskrbel kako čtivo. Storim seveda, kolikor je v moji moči, a največkrat jih moram odsloviti praznih rok. Srce mi krvavi, ker ne morem postreči ljudstvu s tem, o čemer sem prepričan, da je edino sredstvo, pomagati vedoželj-nim dušam iz teme nevednosti ter jih iztrgati iz srednjeveških predsodkov, ki ovirajo kakor coklja vsuk moderen svetovni nazor, vsak prosti
duševni polet. Tovariši in tovarišice 1 Zastavimo
___i_
Dalje v prilogi.
Priloga k 9. štev.
Učiteljskega Tovariša" dne 26. februarja 1909.
vse moči v to, da pridemo čimprej v vseh večjih kraških vaseh do ljudskih knjižnic. Denarna sredstva za to se bodo morala preskrbeti seveda z združenimi močmi. Pevska in bralna društva, občinski zastopi, naš odsek za izvenš. delovanje, hranilnice in posojilnice si bodo morali podati roke k složnemu delu na tem polju. Odsek ho moral stopiti v zvezo z dijaškimi ferialnimi društvi, ki se v zadnjem času ponekod jako mnogo prizadevajo za ustanaV' ljanje ljudskih knjižnic. Ta bi, kolikor je meni znano, jako rada stopala z nami roko v roki po poti za prosvetnim delom med našim ljudstvom.
Oe bodo vsi učiteljski socialni odseki točno vršili svojo nalogo ter se, dobro organizirani, zvezali v skupni „Socialni zvezi", bo omogočeno tudi honoriranje in izdajanje po ljudnih poučnih razprav, ki jih naše ljudstvo tako krvavo potrebuje.
Strokovnjake bomo imeli tako v evidenci in zaraditega ne bo težko obrniti se na pravega za sestavo nove poučne brošure.
(Dalje.)

Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do konca januarja: K 22.563'43.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.

Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Jnbilejska samopomoč. Vse one tovariše, ki še niso poravnali letnine za 1909 in starega dolga, prosim, da to čim preje store.
Predsednik.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za laški okraj
zboruje v nedeljo, dne 7. sušca 1909, ob 10. uri dopoldne v slovenski šoli na Laškem po sledečem dnevnem redu:
1.	Zapisnik zadnjega zborovanja.
2.	Dopisi in društvene zadeve.
3.	Predavanje tovarišice H. Bieger, oziroma tov. B. Jurka.
4.	Poročilo zastopnika učiteljstva v okrajnem šol. svetu.
5.	Slučajnosti.
Tovariši, tovarišice, pridite vsi! Na veselo snidenje!	Odbor.
Konjiško učiteljsko društvo bo zborovalo v nedeljo, dne 7. sušca t. 1. ob pol 11. uri dop. v slov. šoli v Konjicah. (Torej ne v četrtek.)
Najvažnejša točka vzporeda bo govor tov. A. Peska „Naš cilj".
Pridite zavedne tovarišice in zavedni tovariši vsi I
Nujno in vljudno vas vabi
Bado J u r k o , t. č. predsednik
Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj zboruje letos drugič v nedeljo, dne 7. m a r c a t. 1. ob 11. uri dop. v Brežicah,
Dnevni red:
1.	Zapisnik zadnjega občnega zbora.
2.	Dopisi, poročilo predsedništva in društvene zadeve.
3.	Iz šolske prakse.
4.	Predavanje.
5.	Želje in nasveti.
K mnogobrojni udeležbi vabi vljudno
odbor.
Slovenjebistriško učiteljsko društvo
zboruje v četrtek, dne 4. marca 1909, ob 10. uri predpoldnem v Slovenski Bistrici z naslednjim dnevnim redom :
1.	V. Parma: Oolničku. Poje društveni pevski zbor.
2.	Dopisi.
3.	Predavanje g. dr. Murmayrja, zdravnika v Slovenski Bistrici.
4.	Pogovcr o važnem dopisu „Učiteljskega društva za laški okraj".
5 Kako so se obnesli prvi roditeljski sestanki v našem okraju.
6.	Volitev zapisnikarja.
7.	Slučajnosti.
8.	Hv. Volarič: Slovan, na dan ! Poje društveni pevski zbor.
Po obedu bo pevska vaja, zato naj pevke in pevci prinesejo vse društvene note s seboj.
K udeležbi vabi	odbor.
Učiteljsko drnštvo za ljutomerski okraj je zborovalo dne 11. t. m. v Ljutomeru Letos že vdrugič sklicani občni zbor se zopet ni mogel vršiti, ker se je zborovanja udeležilo le 19 članov.
Sramota za naš okraj, zakaj"menda ni na celem Spodnjem Štajerskem učiteljskega dru štva, kjer bi vladale tako žalostne razmere kakor pri nas.
Najodločnejše je obsojati tovariše in tovarišice, iz zgornjpradgonskega okraja, ki se razen dveh častnih izjem (tov. Petovar in Lah) sploh ne udeležujejo naših zborovanj. Učiteljstva od Sv. Jurja in Negove nismo videli že celo leto. Žalostno, da se ne zavedajo dolžnosti, ki jih vežejo napram svojemu stanu. Zaslužijo da bi prišli z njihovimi imeni na dan. Pa tudi tovarišic od Sv. Križa in Sv. Duha ne vidimo nikoli v naši sredini. Zlasti pa se opaža, da se tovariši-nadučitelji izogibljejo naših zbO' rovanj, od katerih bi smeli pričakovati, da bi zlasti mlajše učiteljstvo navduševali za našo stanovsko ^.organizacijo.
Sicer pa je zaman pisati o naših razmerah, koliko pa jih je od teh brezbrižnežev, ki sploh čitajo „Učit. Tov." — Škandal!
Predsednik otvori zborovanje in se v svojem govoru spominja onih malomarnežev, ki s svojo odsotnostjo ovirajo vsako društveno delovanje ter naznani, da noče več v predsi do-vati društvu, ki samo še životari. Želi bodo čemu predsedniku več sreče. Navzoči vzamejo predsednikov odstop z obžalovanjem na znanje, saj je tov. Tomažič eden izmed najdelavnejših v našem društvu.
Kavnatelj Bobič poroča o delovanju okr. šolskega sveta v lanski dobi. Predsednik se zahvali za točno poročilo kakor tudi za zastopstvo v prid učiteljstva.
Zanimiv je bil tudi referat, ki ga nam je podal tov. Cvetko: „Kako usposobljati otroke, da prosto iu v zvezi govore". Zbudil je največjo pozornost vseh navzočih.
Tov. Tomažič je mnenja da je treba nekaj ukreniti zaradi občnega zbora. Predlaga, naj se vsi tisti, ki se nočejo ali ne morejo udeležiti naših sestankov, vsaj dvakrat na leto vpišejo kot podporni člani.
Učiteljsko drnštvo za ptnjski okraj
zboruje v četrtek, dne 4. marca 1909, v Ptuju v okoliški šoli. Začetek točno ob 10. uri dopoldne.
Vzpored:
1.	Dopisi in društvene zadeve.
2.	„Šolska mladina pred izstopom in po i z s t o p u iz šole." Predava tov. A. Hren, učitelj na Ciril-Me-todovi šoli na Muti.
3.	„Učiteljstvo in zadružništvo". Predava M. Š t i b 1 e r , potovalni učitelj „Zadružne Zveze" v Celju.
4.	Prostovoljna predavanja.
5.	Vprašalna škrinjica.
6.	Slučajnosti.
Ker sta 2. in 3. točka velevažni, pričakujemo polnoštevilne udeležbe, posebno še, ker je okrajni šolski svet ptujski na prošnjo društvenega odbora dovolil, da smejo dati šolska vodstva, oziroma krajni šol. sveti dotičnim učiteljem in učiteljicam, oziroma nadučiteljem, ki imajo 4. marca t. 1. pouk, dopust za ta dan, da se lahko udeleže tega velevažnega zborovanja. — Upamo torej, da se udeleže vsi pol-noštevilno tega zborovanja.
Po zborovanju je skupni obed v gostilnici Zupančič. Kuvert 1 K.
Opomnim še, da se zborovanje začne res točno ob 10. ali najpozneje en črtrt na 11. uro, ker je vzpored obširen. Blagovolite priti torej pravočasno.
K obilni udehžbi vljudno vabi
odbor.
Goriško.
Učiteljsko društvo za goriški okraj
zboruje dne 4. marca t. 1. ob 10. uri predpol-dne v Ajdovščini.
Dnevni red:
1.	Ogledovanje valjčnega mlina in predilnice.
2.	Metode prirodopisnega pouka s posebnim ozirom na biološko" predava c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Fr. Finšger.
3.	Baznoterosti.
K obilni udeležbi vabi odbor.
NB. Odhod vlaka iz Gorice ob 8'15.
Odbor učiteljskega drnštva tolminskega je sklenit, da postane tolminsko učiteljsko društvo ustanovnik za učiteljski kon-vikt. V ta namen krožijo sedaj med učitelj-stvom 4 okrožnice za nabiranje doneskov k ustanovnim.
Dosedaj so vplačali po čeku naslednji: Trebše Andrej na Srpenici 3 K, Uršič in Pleško na Žagi 6 K, Miklavič Albin v Sma-steh 2 K, učiteljstvo kobariške štirirazrednice 8 K, Skrt Pepina v Volčah 1 K, Perin Ana v Plužah 3 K, učiteljstvo bovške petrazrednice 15 K, Miklavčič Franc na Livku 2 K, Grun-tar Aaton na Vršnem 2 K, Komavli Štefanija na Trnovem 2 K, Učit. društvo po Kutinu 8 K, Pakovšček Josip pri Sv. Luciji 3 K, Gerželj Ana pri Sv. Luciji 2 K. Hvala! Le vrlo naprej — drugim v lep zgled!
Odbor.
Istra.
Slovensko učiteljsko drnštvo v Istri
vabi k izrednemu občnemu zboru, ki se vrši 11. marca t. 1. ob 10. uri zjutraj v Borštu s sledečim dnevnim redom:
1.	Pretrea načrta disciplinarnega zakona.
2.	Katere druge zakone bi bilo potreba še pretresti?
3.	Kako naj bi se oživili roditeljski shodi v Istri?
4.	Slučajnosti.
Tovarišice in tovariši, odbor vas vabi, da
se priglasite pri njem oni, ki bi želeli predavati o zgoraj navedenem ali o katerem drugem predmetu najkasneje do 7. marca t. 1., da ne bomo na občnem zboru tratili dragocenega časa.
Odbor je izbral kraj Boršt, četudi ve, da bi tovarišice in tovariši, službujoči v okolioi Kopra bili bolj zadovoljni, ako bi se obdrža občni zbor kje v okolici koprski. Odbor je upo števal dejstvo, da imajo člani iz koprske okolice do Boršta ugodno železniško zvezo, medtem ko če bi bilo zborovanje v koprski okolici, bi se ne mogli povrniti še isti dan člani iz pod-grajskega okraja.
Tovarišice in tovariši, dana vam je prilika, da pokažete svojo stanovsko zavednost s tem, da se spomnite svojih dolžnosti do dru štva. Zgledujmo se po delavcih! Oni imajo svoja društva in večkrat obdržujejo svoje shode, a vsakokrat jih je navzočih na stotine. Čudno in sramotno je za učiteljski stan, ako se udeleži zborovanja le malo število članov, kakor se to dogaja zadnji čas.
Naročajte in širite naš list!
Srednješolski vestnik.
** Profesorski zbori vseh slovenskih gimnazij na Kranjskem so sklenili, da imajo vbodoče biti šolska izpričevala in letna poro čila slovenska, da se uvede na vseh slovenskih gimnazijah shvensko uradovanje in da se ima tudi na konferencah učiteljskih zborov razpravljati izključno v slovenskem jeziku.
** Zopet novomeška gimnazija.
Pišejo nam : O tem perečem vprašanju se je že mnogo govorilo in pisalo, toda še zmerom ne dovolj. Znano je, da se vsaj v Avstriji stori definitiven ukrep šele, ko se je že zgodila nesreča. Kako je naše gimnazijsko poslopje v hi-gieničnem oziru, to je že na zadnjem sho (u povedal naš vrli dr. Schegula. Veleredek jubi lej bi se že lahko praznoval, odkar se je lesen tlak v posameznih razredih napravil, da bi se bil kdaj popravil tako, da bi zadostoval vsem higieničnim predpisom, po katerih se na nemških gimnazijah gotovo najstrožje ravna, tega ne pomnijo najstarejši ljudje. Naša gimnazija je torej vzgojevališče raznovrstnih mikrob, ki našim dijakom gotovo ne prizanašajo. Tukaj dobi dijak kal bolezni, ki ga več ne zapusti, in gotovo v več slučajih tudi ugonobi potem, ko je zavod že davno zapustil. Danes poročamo o slučaju, ki kaže na najeklatantnejši način, kako malo skrbi učna uprava za potrebe — seveda, malomestnega gimnazija, ki se ga „umetno goji", o slučaju, ki naravnost kriči v nebo. Tretješolec L. se je v svojem razredu izpodtaknil ob žebelj, ki je segal iz tal, je padel na koleno in se pri tem ob drugem ta kem žeblju tam tako poškodoval, da je zaradi tega moral v bolnico, bil operiran, zamudil blizo 250 učnih ur in morebiti ne bo nikdar več normalno hodil. Naj se učna uprava izgovarja kakor hoče, ta slučaj je pribit in gotovo ni zadnji. Svetujem torej, da se našega gimnazijskega vprašanja ne pusti v nemar, da se vedno drega, trka, priganja, da voz ne bo obtičal v blatu, v katerega je že zagazil in da se za nas najaktualnejše vprašanje vendar že enkrat reši na spodoben način, da se ne bo svet škandalizoval.
** 300.000 kron je baje določila vlada za novomeško gimnazijo. Tako vsaj poročajo z Dunaja.
** Prof. A. Bezenšek, ustanovnik slovenske stenografije, v Plovdivu na Bolgarskem je šel v pokoj in se naselil stalno v Celju. Bezenšek je prvi priredil tudi bolgarsko stenogr fijo.
** Ravnateljsko mesto na realki v Gorici. Poslanec Štrekelj je pri naučnem mi nistrstvu posredoval glede imenovanja uovega ravnatelja na višji realki v Gorici. Zahteval je, da mora biti ravnatelj vešč slovenskega in italijanskega jezika. Ker je ravnatelj goriške gimnazije Italijan, mora biti ravnatelj realke Slovenec. Izročil je ministrstvu tudi spomenico, v kateri je statistično dokazano, da mora biti imenovan Slovenec.
** Na ljubljanski realki je razpisano učiteljsko mesto za. slovenščino in nemščino.
** Umrl je v Spodnji Idriji namestni učitelj na državni gimnaziji v Brnu Ivan B a 1 a n t. Prej je služboval v Plznu. Prezgodaj umrli pokojnik je bil star šele 30 let in je bil marljiv dijak in med prvimi Slovenci, ki so študirali v Pragi. Dasi hudo bolan, se je skoraj do zadnjega trenotka bavil s študijami in prav, ko jih je imel izvršiti, ga je doletela
kruta smrt. Podlegel je bolezni slovenskega ubogega dijaka — sušici.
** Stolica za slovansko filologljo na Dunaju. Nemci se prozno repenčijo in prete „daß sie noch ein Wörtchen sprechen werden", ker bo, kar je popolnoma umestno, zasedel st lico za slovansko filologijo na Dunaju Slovan. Hoteli so imeti Nemca dr Ber-nekerja, ki se mu je pa zdelo neumno predolgo čakati in je prezvel mesto v Vratislavi. No, Nemec naj bi bil na stolici za slovansko filologijo! Bes, slepi so v svoji prepo-tenci !
** Na ljubljanski realki je bil konec I. tečaja prava katastrofa. V nekaterih razredih je izdelalo samo po 8 dijakov, vsi drugi so padli Zadnji čas je, da se na tem zavodu napravi red!
** Križ — Krisch. Profesor na realki v Knittelfeldu, slovenski križ, je prosil namest-ništvo, da se sme pisati po nemško Kri-ch. Namestništvo mu je to dovolilo, in sedaj je domovina rešena!
** Realka v Ljubljani — nemška posest. Pred kratkim je dijak-privatist delal maturo na realki in maturitetui komisiji je predsedoval nemški deželni šolski nadzornik B e 1 a r. Ker je ta gospod nastavljen kot nadzornik le za nemške šole, smatra vlada realko za nemško, čeprav je večina učencev slovenske narodnosti
** Osebne vesti. Dr. Pavel Kozina v Ljubljani in Fran Pengov v Št. Vidu sta dobila naslov profesorja, istotako Josip Mazi in Anton Koželj na ljubljanski realki.
Književnost in umetnost.
Domače ognjišče. Leto III., št. 1. Vsebina: 1. Dr. Janko Bezjak: O domači kazni. — 2. Domači zdravnik. Dr. Demeter Bleiweis - Trsteniški: Hiperplazija žrelne bezgavke. — 3. Slike iz vzgoje. M. Oker- Blom. - Burgsteiner: Pri stricu zdravniku na deželi. — 4. Listek. Dr. P. Grošelj : Potres v Iitaliji. — 5. Dopisi.
—	6. Drobtine. — S to številko je stopilo „Domače ognjišče" v svoj tretji letnik. S tem je že dokazana potreba tega lista, ki potom lepe, zbrane in bogate vsebine izvršuje svojo plemenito nalogo, ne meneč se za neopravičene in sirove napade nasprotnikov ljudske prosvete. Dolžnost učiteljstva je, da čim najbolj razširi ta list, ki sklepa najtrdnejšo vez med šolo in domom ter pospešuje pravo vzgojo in daje navodila staršem in vzgojevalcem slovenske mladine, kako naj dvigajo nje duševno in telesno blaginjo.
Zvonček objavlja v 2. letošnji številki tole izbrano in zanimivo vsebino: 1. Snežinke. Borisov. Pesem. — 2. Kaj nam je pripovedoval naš dedek. A. Pesek. Povest. — 3. Mladi godec. E. G a n g 1. Pesem s podobo.
—	4. Kdor ne uboga... Ivan B e z e -1 j a k. Pesem. — 5. Jankove zgode in nezgode. Borisov. Povest. — 6. Sinko — nikar! Fran Silvester. Pesem. — 7. Luna. Fran Žgur. Pesem. — 8. Zvonček. F r. K o d e 1 n i k. Igrokaz. — 9. Za pustni čas. Podoba. — 10. Prvič na konju. K o m -poljski. Povest. — 11. Želja. F r. Ko-1 e d n i k. Pesem. — 12. Prošnja. F r. K o -l e d n i k. Pesem. — 13. Bolnica E. G a n g I. Pesem s podobo. — 14. Nekaj o potresu. —c. Poučni spis. — 15. Kdo je močnejši ? Podoba.
—	16. Pust. O s o j s k i. Pesem. — 17. Bog in sv. Peter. M. Pintarjev. Legenda. — 18. Pouk in zabava. Senčna podoba. — Kaj je bilijon ? — Čarobni kvadrat I. B — Kako ohranimo meso sveže. — Velikanska koruza.
—	Najdebelejše drevo na svetu. — Izredno debel krompir. — Človeška velikost se menjava — Mož 50 let, — Bešitev. — Kotiček gospoda Doropoljskega. — Širite „Zvonček".
„Odmevi naših gajev". Priredil Marko Bajuk, I. zvezek. Znani odlični harmonizator slovenskih narodnih pesmi Marko Bajuk, ki je znan po svojih delih, katere sta založila „Glasbena Matica" in L. Schwentner, je izdal novo zbirko narodnih pesmi z geslom „Lepše kot je npša pesem, še nikoder slišal nisem". Te „Odmeve naših gajev" je založilo slovensko glasbeno društvo „Ljubljana". — Prvi, ravnokar izišli zvezek obsega 10 biserov slovenske narodne pesmi: „Njega ni" (moški zbor), „Je pa davi slanca pala" (moški zbor), Meglica" (mešan zbor), „čez tii gore" (mešan zbor), „Odpiraj dekle kamrico" (mešan zbor). „Moj očka majo kon:ča dva" (mešan zbor), „Nocoj pa, oh nocoj" (mešan zbor), „V nedeljo jutro vstala bom" (ženski zbor), „Bož-marin" (ženski zbor), „Travniki so že zeleni" (ženski zbor). Cena zvezku 70 vinarjev. Pevski zbori naj hitro posežejo po prvem zvezku, da kmalu izide drugi zvezek!
„Človeka nikar!" V Vidmu prirede lepo beletristično obsežno izdajo, katere izkupiček pojde v korist po potresu poškodovanim Kalabrežem in Sicilijancem. Imenovala se bo „L* A r t e". Obsega tudi T r i n k o t o v gladki laški prevod znane Gregorčičeve pesnitve Človeka nikar!"
Podpisani jih je za I. in II. razred svoje štiri-razrednice 150 komadov že sprejel in takoj otrokom razdelil,*) ki jim izborno služijo s svojo pravo metodo. Po tej metodi se ni truditi ne otroku ne učitelju, ampak računstvo se razvija nehote gladko samo po otroku, brez prestanka, kar druge metode ne vsebujejo in ravno že zaraditega so jako priporočljive. Tovariši, sezite po njih! Sebi prihranite marsikatero besedo „priganjanja".
Računice izidejo v 3 delih ; sedaj je do-tiskana I, stopnja v rač. prostoru od 1 do 100 že v II. natisku. Cena sešitku je 60 vin., za 114 strani ta znesek ni previsok, posebno pa ker je dobro vezan z močnim papirjem in lepim tiskom.
Pran S. Kranjc, nadučitelj.
„Narodne pesmi" za šolsko mladino so p o š 1 e. Na to opozarjamo tovariše in jih prosimo, da malo potrpe. Te pesmi izidejo prav kmalu v pomnoženi izdaji v dveh zvezkih. Poskrbelo se bo, da jih bo e. kr. ministrstvo za uk in bogočastje tudi aprobiralo.
fflffl»«*®!
Ne zabite Učiteljskega konvikta!"

1MIIIMI
Kulturno delo.
-f- ,,Prosveta" je h koncu in v začetku letošnjega leta razposlala prošnje za podporo na različne posojilnice, občinske zastope in rodoljube po celi Kranjski. Nekaj izmed teh se je že odzvalo naši prošnji, velika večina pa še ne. Prosimo vse one, ki so« dobili naše prošnje, naj se, četudi z malim darom spomnijo „Prosvete". Odbor ima že celo vrsto krajev po Koroškem in Kočevske m v vidiku, kjer je krvava potreba, da se ustanovi javna ljudska knjižnica, da se s tem oživi in okrepi narodna zavest ondotnega slovenskega ljudstva, da ne bo za nas za vedno izgubljeno. Ravno v sedanjih časih, ko se Nemci vedno boljinbolj organizirajo proti nam Sloveucera, ko „Schulverein" in „Siidmarka" z vso silo in z vsemi možnimi sredstvi delujeta za ponemčenje naših bratov na Koroškem in Štajerskem, je treba, da je naše ljudstvo v narodno mešanih krajih izobraženo in utrjeno v narodni zavesti, pa ga ne bo mogel tujec po-nemčiti. „Prosveta" je prevzela to izobraževalno nalogo in jo že par let s sredstvi, ki so ji na razpolago, uspešno vrši. Neobhodno potrebno pa je, da se to izobraževalno delo organizira sistematično, da bo imelo pravi uspeh. Zato pa je treba večjih sredstev, kakor pa razpolaga z njimi „Prosveta". Da se toUsj omogoči to sistematično izobraževalno delo, zlasti na Koroškem, v tem narodno najbolj izpostavljenem d^lu naše slovenske domovine, je razposlala „Prosveta" prošnje za podporo, ki naj pripomore k izvršitvi tega načrta. Zato prosimo še enkrat vse one, ki so prejeli naše prošnje, a se še niso odzvali, da naj se s kakim darom spomnijo „Prosvete" in s tem omogočijo njeno delo.
Odbor „Prosvete".
-f- Enajsto javno ljudsko knjižnico t Dravski dolini so ustanovili v Eušah pri Mariboru. Dr. Pivko iz Maribora je predaval o pomenu ljudskih knjižnic.
+ Javno ljudsko knjižnico in čitalnico je osnoval „Sokol" v Logatcu.
+ Narodna požrtvovalnost naših bratov t Ameriki. Vodstvo „Družbe sv. Cirila in Metoda" nam piše: Vsem slovenskim društvom doma in na tujem, ki niso ravno v denarnih neprilikah, bodi za zbujevalen zgled „Slovensko podporno društvo sv. Petra št. 50 v Brooklinu". To društvo je namreč pristopilo naši prepotrebni vseslovenski šolski družbi sv. Cirila in Metoda kot podpornik z letnim prispevkom 50 K. Ravnokar je priposlala banka Frank Sakser iz Novega Jorka že drugo letnino imenovanega društva. Obenem je dobilo vodstvo „Družbe sv. Cirila in Metoda" navdušeno pismo od blage podpornice v Brooklinu. V pismu pravijo zavedni brooklinski rojaki: „Naša srčna želja je, da bi dobila „Družba sv. Cirila in Metoda" izdatne podpore iz Amerike, zlasti sedaj, ko vidimo, kako tudi nas stiskajo sovražni elementi. Dal Bog, da bi se našla darežljiva slov. srca križem sveta in Vas podpirala tako, da bi Vam bilo mogočo priti do zdavno zaželenega cilja, spoditi ^ sovražne čete z domače grude matere Slave. Želimo Vam v tem letu blagoslova z nebes in mnogo uspehov!" — K tem idealnim besedam goreče domovinske ljubezni pristavljamo samo „Amen!" To je: Zgodi se! — Vsem rojakom doma in na tujem, posebno vsem društvom, družbam in korporacijam pa bodi brooklinsko podporno društvo zvezda vednica v čuvstvovanju in dedovanju za našo edino obrambno družbo. Prav nič ne dvomimo, da se bodo dobile naslednice. Sploh pa naj nam bodo naši ameriški rojaki, ki so istotako trpini za vsakdanji kruh, za vzor rodoljubne ljubavi in požrtvovalnosti. Slovenski časopisi v Ameriki, v prvi vrsti dični „Glas Naroda", se po septembrskih dogodkih
*) Pri nas kupuje vse knjige vsem otrokom okrajni šolski svet, kar je edino prav.
nabrali prav lepe zneske za razne dobrodelne namene v stari domovini; posebno častno se spominjajo „Družbe sv. Cirila in Metoda", ki ji je „Glas Naroda" ravnokar zopet doposlal zbirko 60 K, Hvala tisočera uredništvu in vsem darovalcem! — Družbi sv. Cirila in Metoda koristi gmotno, kdor uporablja Fockovo (iz Kranja) ali Gabrščkovo (iz Gorice) milo. S tema tvornicama je sklenila družba zvezo, ki je slovenstvu toliko v korist, kolikor cenimo vrednost, da ohranimo čez 50 slovenskih otrok našemu narodu v tistih pokrajinah kjer bi izgubili mladino, ako bi je ne branila naša družba. Torej, gospodinje pozor! — Družba sv. Cirila in Metoda je prejela za rabljene poštne znamke 80 K. Vrednost nekaterih znamk bi bila prav znatna, ako bi ne bili nabiralci odstrigli zobčastih robov. Iz Radovljice je prejela družba večje število znamk v posameznih ovitkih lepo sortira-nih in ohranjenih. S takimi znamkami se družbi resnično gmotno koristi. Na delo, prosimo!
Politiški pregled.
*	Slovanska združitev v državnem zboru šteje 125 poslancev, in sicer je: 20 poslancev Zveze južnih Slovanov, 17 Slovenskega kluba, 28 čeških agrarcev, 20 Mlado-čehov, 17 klerikalnih Cehov, 12 čeških rsdi-kalcev, 4 moravske ljudske stranke, 2 realista, 4 Starorusini. Ustanovitev te združitve je napravila velik vtisk tudi na Maloruse in Poljake. Ako se ji pridružijo še ti, bo štela 196 poslancev. In to bi bilo velike politiške važnosti.
*	Državni zbor se zopet snide k zasedanju sredi prihodnjega meseca.
*	Volilna reforma za štajerski deželni zbor je dobila najvišje potrjenje. De-želnozborske volitve se bodo vršile najpozneje meseca maja.
• * Istrski deželni zbor ne bo sklican, ker po mnenju ministrstva nasprotuje notranji politiški položaj in ker se kmalu snide državni zbor.
*	Na Češkem se gode sedaj politiške persekucije, pa se enake obljubljajo tudi Slovencem.
*	Cerkev — madjarizuje. Madjarski škof Imbo Baude je osrečil svoje vernike, ki so v večini Slovaki, s pastirskim listim, kjer jih opozarja na odredbe naučnega ministra Apponiyja, naj posvetijo v nemadjarskih šo ah največjo pažnjo učenju madjarščine.
*	Vojna s Srbijo. Oficialno naznanjajo, da vojne s Srbijo ne bo, ker je vlada vse ukrenila, da se spor reši mirnim potom.
*	Češki socialni demokratje za svoj narod. V glasilu češke socialne demokracije „Prdvo Lidu" označuje posl. Hudec stališče svoje stranke o načrtu jezikovnega zakona: „Socialna demokracija želi, da se parlament ohrani, ker se je zanj bojevala in krvavela. Želi to zaradi socialnih predlogov in tudi zaradi normalnega razvoja razmer v državi. Kaos in pretreslaji vodijo k reakciji. Socialna demokracija želi narodnega sporazumljenja in hoče delovati zanje povsod, kjer nje glasovi padajo na tehtnico. Ali češka socialna demokracija ne bo glasovala za vsako, najmanje pa izprijeno obliko Bienerthovih predlog. Nam pa je tudi v dolžnost, da delamo in se borimo za pravico in napredek svojega naroda, za njega gospodarski, kulturelni in narodni razvoj. Tudi mi smo sinovi češkega naroda in z njegovo usodo je zvezana tudi naša usoda."
Vestnik.
„Kaj si neki mislijo pri tem nekateri slovenski profesorji Narodnost, narodna zavest je najmanjša zahteva, ki jo smemo staviti na slovenskega učitelja. Da pride iz učiteljišča učitelj, ki je saj narodno zaveden, to je najskromnejša zahteva, ki jo smemo staviti na zavod, ki je namenjen vzgoji učiteljev slovenskemu narodu. Žal, da ni tako! Prepojeno, čeprav ne v večini — značilne so tu že izjeme! — je dijaštvo c. kr. učiteljišča v Ljubljani z duhom germanske ideje. Kruta je ta beseda za slovenski narod in za slovensko uči-teljstvo — a žal, je resnična. Je letnik na c. kr. učiteljišču v Ljubljani, ki ima v svoji sredini slovenske dijake, kateri so navdušeni zagovorniki nemških idej in obenem navdušeni zagovorniki svojega razrednika. Značilne so tu besede nekega dijaka iz tega letnika o svojem
tovarišu: „Sicer je pa resnica da je.......
(slovenski dijak) že itak pol nemčurja ! . . ." Značilno, tem značilneje, ker je dotičnik v svoji zaslepljenosti še nadalje zagovarjal svojega razrednika. — Mi sicer nimamo nič proti temu, da dijaki spoštujejo svojega razrednika, da so mu hvaležni, a vprašam vas: „Zakaj oni slovenski dijaki, ki povzdigujejo tega nemškega profesorja, zakaj oni zabavljajo čez slovenske profesorje, zakaj ne spoštujejo njih, ki se res trudijo zanje, ki res delajo v njih korist?" Odgovor je kaj lahak: „Oni so zaslepljeni; oni mislijo, da je slovenski profesor, ki zahteva od njih znanja, ki je strog z njimi, da j»* on njih sovražnik, njih tlačitelj in oni pa, ki se jim hlini, jim da malo učiti, malo zahteva in podpira in izpušča vsakogar, če ga le prosi, oni da je njih resnični prijateij!" Prijatelji! Slabi vzgojevalci, pedagogi boste! Daleč ste zaslep-
ljeni in še na jako nizki stopnji, če tega sami ne uvidevate. Še slabši ste politiki, če menite, da je oni, ki se vam sladka, dobrika in dela za vas „hipno-navidezno" dobro, res tudi vaš najboljši prijatelj. Oni, ki pred vami preklinja renegatstvo — ga v resnici pospešuje — on je bil dober vaš vodnik, dobro vas je vodil in kakor tudi uvidevamo, dosezal svoje cilje. „Namen posvečuje sredstva!" Saj mu je tudi slovenska narodna pesem blago donela pri zidanju mostu do Adrije. — Ali uvidevate, prijatelji tretjeletniki, komu ste izročili ono krasno spominsko knjigo, komu ste dali vsak svojo sliko in od koga ste prejeli sliko „v spomin"? Ali uvidevate, kdo je točil pred vami solze ginje-nosti? No, če tega ne uvidevate sedaj, boste uvideli tedaj, ko boste stopili prvič samostojno na šolski oder pred svoj razred in boste rekli: „Tu je nekaj, tu nič in tu premalo!" — Vzeli boste lepo knjigo v roke in boste študirali — „knjiga bo vaš najboljši prijatelj!" Tako prijatelji! To iz mnogih virov, v prid slovenskemu narodu in učiteljstvu; dovolj ča-a je trpelo slovensko učiteljstvo pomanjkanje. Da pa oni g. profesor, ki pred vami proklinja renegatstvo, v resnici to pospešuje, naj se spomni g. prof. sklepa matur zadnjih dveh let in opih dveh ovčič, ki sta pribežali — ali jih je sam pozval — k njemu prosit ga službe — seveda kot k zaupnemu prijatelju, ker spoznala sta ga šele potem, ko sta odhajala od njega —! Kdo je bil oni, ki jih je nagovarjal k rene-gatstvu; kdo oni. ki jim je obljubljal slu/bele pod pogojem, da zataje samega sebe, da zataje svoj materin jezik ? Gospod nadzornik! „Slovenec" — „Ali morajo res samo nemški profesorji imeti tak nastop, ki pridobiva?" — In oni album, ki ste mu ga izročili prijatelji; zdi se nam, da ga bo nesel na isti žrtvenik, kamor je hotel nesti poštenje onih dveh tovarišev in rekel bo: „Glej, to je moje delo, to ti poklanjam! — Prejmi, o blažena Siidmarka!" Delite torej, prijatelji, spoštovanje, hvaležnost in vdanost med vse profesorje, ne dajte enemu vsega, drugim nič, ker: „Ker prijatelja izpo-znaš v ognju!" Vaš ogenj pa še ni prišel, ampak šele pride, ko nastopite svoj stan. Da pa tudi pri slovenskih prof. ni vse tako kakor bi bilo želeti, to je pri današnjih razmerah ob sebi umevno.
Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta je darovala Okrajna posojilnica v Litiji 20 K. Bog plati!
Letnino za učiteljski konvikt so plačali ti-le tovariši in tovarišice: Starman Fran iz Matenje vasi; G r u n t a r Anton z Vršnega; A ž m a n Josip in Potočnik Uršula z Breznice; Ivan S t u p i c a iz Draž-goš (5 K); šolsko vodstvo v Lozisah; B e r • tok Josip iz Lazareta pri Kopru: M. Baje in J. S t e r 1 e k a r iz Banjaloke; Leopold F e r j a n iz Olševka. Bog plati 1
Tovariši in tovarišice, širite „Domače ognjišče" med starši šolske mladine in „Našo bodočnost" pa med šoli odraslo mladino,
Mladini. I. zvezek z 8 slikami, spisal Andrej B a p e. Cena 1 K. Po pošti 10 h več. Lično v platno vezan mladinski s^ is. Založilo „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta. Naroča in kupuje se v „Učiteljski tiskarni".
Spisi Mišjakovega Jnička. I. zvezek z 11 slikami, spisal Julij S 1 a p š a k. Cena lično v platno vezani knjigi 1 K; s pošto 10 h več. Rapetov I. zvezek je že vezan, Slap-šakov je pa pravkar pri knjigovezu. Oba gospoda pisatelja sta izročila rokopis „Učiteljskemu konviktu" brezplačno, zato sta obe knjigi kar najlepše opremljeni. To jih bo vesela naša mladina! Zato le pridno po njih. Naročata se v Učiteljski tiskarni.
Koncert na korist nčiteljskemu konvikta bo priredilo Kranjsko okrajno učiteljsko društvo pod vodstvom tov. V. Rusa. Tako je prav!
Par pobožnih. V Švihovu je zapovedal občinski predstojnik učiteljstvu, da mora ob prostih dnevih moliti s šolskimi otroci ob 3. popoldne in da mora biti v prošnjih dneh otrokom za zgled. In ta „steber pobižnosti" je bil nekaj tednov pozneje uradno suspendiran od svojega mesta, ker ga je državno pravdništvo začelo zasledovati zaradi krive prisege. — V Kolodeju na Češkem ie ukradel 14 letni Fr. Bureš muzikantom 40 K in prve 4 K je izdal na ta način, da je dal domačemu kaplanu za mašo-zadušnico za svojega očeta. Tudi čin pietete ! — V ženskem samostanu v Sternbergu se je zgodil 1. 1908. sledeči čudež: Sestra Jožefa je imela že jako dolgo neozdravljiv ab-ces na levem palcu, in najboljši zdravniki niso mogli pomagati Ona pa je končno z zaupanjem ovila palec s podobico pražkega Jezuščka in je ozdravela. Tako pripoveduje mesečnik, ki ga izdajajo prečastiti očetje na Sv. Hostinu. Mogoče bi se dalo kaj takih radikalnih sredstev uporabiti pri šolski higieni?
Po „Fr. L. St."
Kranjski deželni šolski svet je njemu prideljenim trem šolskim nadzornikom določil v nadzorstvo ta-le delokrog; a) Leveč: c. kr. učiteljišče v Ljubljani in privatno žensko učiteljišče pri uršulinkah v Ljubljani in v Skofji Loki; slovenske ljudske šole v ljubljanski okolici, v postonjskem, logaškem, krškem, novomeškem in črnomeljskem okraju, b) Hu-b a d t vse slovenske srednje šole, mestni de-
kliški licej in višjo dekliško šolo v Ljubljani, slovenske ljudske šol v Ljubljani in v kočevskem okraju, c) B e 1 a r : nemške srednje šole; privatno žensko učiteljišče v Ljubljani in vse privatne nemške šole na Kranjskem.
Pozor, učitelji-uaborniki! Pri vojaških naborih imamo učitelji z zrelostnim iz-pričevalom in dekretom to ugodnost, da nas ne potrdijo v triletno vojaško službo, ampak v nadomestno rezervo. V ta namen mora pa vsak učitelj, ki pride k naboru, do zadnjega februarja vložiti tako-le prošnjo :
Slavno c. kr. okrajno glavarstvo!
Vdano podpisani N. N., rojen 1.....
v.....je pristojen po svojem očetu v
...... politični okraj...... zdaj kot učitelj v .....prosim v smislu §§ 18. in 32.
vojnega zakona iz 1. 1899. in § 50. vojnih predpisov iz 1. 1849 , da se me v slučaju, da bi bil potrjen ob naboru 1. 1909., uvrsti v nadomestno rezervo. V to svrho predlagam dekret in zrelostno izpričevalo.
	V.....dne..... 1909.
N. N.
učitelj.
Brezplačna mesta v morski kopeli v Grradežu. „Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih" razpisuje za tekoče leto šest prostih mest v morskem hospicu v Gradežu. Pravico do teh mest imajo skrofulozni kakor sploh slabotni in malokrvni, k skrofulozi nagnjeni otroci iz Kranjske izven Ljubljane. Kopeli trajajo šest tednov; sprejemajo se le otroci od 6. do 12. leta. Z dokazili o ubožnosti in z zdravniškimi izpričevali opremljene prošnje je vložiti do 1. maja t. 1. na predsedstvo „Deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih" v Ljubljani. Zdravniška izpričevala naj se kolikor mogoče ozirajo na zdravstvene razmere dotične rodovine sploh.
Milo slovenstvn t korist. Poročali smo že, da je stopila družba sv. Cirila in Metoda v zvezo z narodnima tvornicama mila, s Fockom v Kranju in Gabrščekom v Gorici. Danes moremo javiti, da je dala ta zveza naši družbi že 200 K, ki jih je poslal g. Andr. Gabršček Rojaki, uporabljajmo predvsem drugim tisto blago, ki donaša gmotno podporo za obrambo slovenstva! — Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Avgust Ničman nekaj starega denarja. Hvala! Priporočamo, da se pregleda po vseh hišah razne zaprašene prostore, dobilo bi se gotovo mnogo starega denarja, ki tam plesni, a družba bi ga dobro uporabila domovini v korist. Laisko leto je prejela naša družba za tak denar okolo 30 K.
Šesti sestanek trgovskih in obrtniških vajencev je priredilo učiteljstvo meščanske šole v Krškem v nedeljo, dne 21. t. m. Strokovni učitelj tov. Makso Hočevarje nadaljeval predavanje o elektriki. Vsebina tega poljudnega predavanja je bila po priliki tale: 1. opis in razkazovanje različnih galvanskih členov (Voltov, Danielov, Bunsenov, Growejev, Smeejev in Leclanchejev člen). 2. Iz posameznih členov sestavljamo galvanske baterije, ki dajejo mnogo močnejši tok nego posamezen člen. 3. Svetlobni in toplotni učinki galvauskega toka. Ža-renje tenke žice. Žarnica in obloč-n i c a. 4. Proizvajanje električnega toka z dinamo strojem. 5. Električna gonila (motorji). Cestna železnica. 6. Br zžični brzojav in Rontgenovi žarki. Pomen poslednjih v kirurgiji. — Predavatelj je imel na razpolago vse potrebue naprave in je stvar tej stopnji primerno poljudno razložil. Da so ga mladi poslušalci pozorno poslušali, mi ni treba po-sebe opomniti, saj je predmet samobsebi ve-lezanimiv in aktualen. — Po predavanju je bila telovadba.	H.
V	Žetalah pri Rogatca se je vršil 18. t. m. poučen tečaj „Zveze narodnih društev", ki je krasno uspel. Vodil je tečaj predsednik „Zveze" tov. Pesek, predavala sta tov. A. Ogorelec o košarstvu kot domači industriji in g. Prekoršek o narodni ideji. Obe predavanji so poslušalci — ki jih je bilo vkljub delavniku jako mnogo — z velikim zanimanjem poslušali, in živahen razgovor potem je pričal, da so zlata zrna predavateljev padla na rodovitna tla. — Potem je priredilo „Kmetijsko bralno društvo" veselico s petjem, godbo in gledališko predstavo, ki je vse izborno uspelo. Največ zaslug za to prireditev ima učiteljstvo žetalsko, posebno pa nadučitelj tov. So-tošek. Le tako vrlo naprej!
Od Sv. Lucije nam poročajo: Za potovalno ljudsko knjižnico tol. učiteljstva so darovali dosedaj; Prijatelj Josip na Grahovem 53 različnih knjig. Kašča Franc v Tolminu 3 knjige in Mikuž v Logu 1 knjigo. Hvala! Kdor misli še kaj darovati naj stori to čimprej, da odbor izvrši sklep.
Z ljubljanske vadnice. Definitivnim vadniškim učiteljem je imenovan Viktor Jaklič. — Pavla pl. Renzenbergova je pomaknjena v VIII razred.
Umrl Je v ponedeljek na Gočah pri Vipavi tamešnji učitelj Anton Bezeg. Pokojnik je nekoliko časa služboval tudi na Primorskem, med drugim v Borštu pri Trstu. Star je bil 34 let. Vzrok smrti — jetika. R. i. p.!
Poročil se je nadučitelj v Ročinu, Ivan Kune z gdč. Pavlo Berbučevo od Sv. Križa. Čestitamo!
Iz učiteljske službe na Kranjskem.
Imenovani so : Marija Babnik za Horjul, Marija Bitenc za Ihan, Marija Odlasek za Kamnik, Ferdo Vigele, nadučiteljem za Lovški potok, Franja Lunder za Vič, Ljudovika Cretaik za Col Vinceuc Boblek, nadučiteljem za Podkraj. Marija Jurca za Knežak, Pavel Lavrič za Ko-vor, Josip Mihelič za Selo pri Sumbergu, Henrik Lobe za Ambrus, Angela Nagode za Trato, Fran Ločniškar za Sv. Gregor, Marija Pogorelec za Veliko dolino, Terezija Juvanc tudi za Veliko dolino, Ivan Fajde za Dobovec, Gabrijela Šimenc pri Mariji Devici v Polju, Uršula Potočnik za Breznieo, Fran Grajland za Kostanjevico, Ivana Pezdir za Žužemberk, Anton Sepaher za Tržič, Alojzija Zadar za Ljubljano, Alojzij Potočnik, Alojzij Gorjup, Marta Andoljšek vsi trije za Spodnjo hiško. Fran Gradnik (nadučiteljem), Ana Grudnik za Trebelno, Fran Marinšek za St Vid nad Ljubljano. - Upokoji se nadučitelj Henrik Likar v Grahovem. Marija Znanec se premesti iz Dobrnič v Stari trg pri Poljanah. Ivan Kuhar je iz Radomelj premeščen v Krtino Dalje se imenujejo: Terezija Eavhekar za Eadence, Marija Škerjanec za Sv. Jakob ob Savi, Neža Bregar za Zgornjo Šiško.
V Polhovem Gradcu se ustanovi na šoli poseben oddelek za one šolske otroke, ki bivajo čez 4 kilometre oddaljeno od šole.
Šolsko vprašanje na Vrhniki se je rešilo tako, da se ustanovi nova e n o r a z -r e d n i c a v Ligojni, druga pa na Stari šrangi, nova dvorazrednica v Bevkah, druga pa v Blatni Brezovici.
Šola na Koroški Beli se razširi v žtirirazreduico.
Kako love Nemci slovanske otroke v svoje šole? Zima je nadležen gost, ki zahteva kuriva in tople obleke. Mnogo je staršev, ki nimajo s čim kupiti zimske obleke in obutve otrokom ; a nahajajo se usmiljena srca, ki naklonijo prezebajoči deci potrebna oblačilca. A tudi to delo krščanske milosrčnosti se zlorablja v ponemčevalne namene. Nemci obetajo slovanskim staršem, da podare njihovim otrokom obleko, ako jih zapišejo v nemške šole. Mnogo otrok se vjame vsako jesen na ta lep, ali kako so prevarani, ko pride čas razdelitve zimskih ■oblačil. Nemški otroci, dasi manj potrebni, jih dobe, slovanski pa morajo biti zadovoljni s samo neizpolnjeno obljubo. Tako se je zgodilo letos češkim otrokom 3. razreda nemške šole v Budejovicah.
Lega nazionale ima v Trstu svojo podružnico, ki prav živahno deluje. Na občnem zboru dne 31. jan. se je konstatiralo, da šteje podružnica 8800 članov, ter je imela v pretepenem letu 100.000 K dohodkov. Za Slovence bodrilo, da naj pomnožijo svoje narodno obrambne težnje ter naj ne puščajo v nemar ■nobenega sredstva, ki služi v obrambo slovenskega življa.
Pomanjkanje učiteljev v Furlaniji. V gradiščanskem šolskem okraju ni razpisanih nič manje nego 57 definitivnih mest, in sicer 16 učiteljev-voditeljev in ene učiteljice ter 30 moških in 10 ženskih učiteljskih mest. V Gra-diški sta 2 mesti prazni, v Tržiču pa kar 4. Pri vsem tem ogromnem pomanjkanju ljudskih učiteljev pa trde laški liberalni poslanci, da je premestitev laškega oddelka koprskega učiteljišča v Gradiško neumestno in nepotrebno, ker hočejo s tem preprečiti premestitev slovenskega v Gorico. Posrečilo se pa jim ni eno ne drugo ; ker je vlada za učiteljišče v Gradiški že postavila v proračun potrebno postavko.
Starši, pazite na otroke ! V Trstu se je zopet poldrugo leto staro dete Nerina Farmi ■zaradi neprevidnosti staršev približalo ognju na ■ognjišču in si zažgalo obleko. Na bolestno vpitje je sicer pritekla mati, toda bilo je že prepozno. Otrok je dobil tako hude opekline, da je v bolnici umrl. Opozarjajte starše, naj pazijo na otroke!
Darwinova stoletnica. Dne 12. t. m. je preteklo sto let, kar je bil rojen slavni angleški prirodoslovec Charles Darwin. Slaven je postal zaradi svoje teorije o postanku iloveštva.
Milijonska nstanova. V Krakovem umrli veleposestnik E. Jecmanovski je zapustil v svoji oporoki 1,200 000 K kot ustanovno glavnico, od katere obresti ima pravico poljska akademija znanosti podeliti letno enemu Poljaku ali Poljakinji kot nagrado za najboljša literarno-znai;stvena dela.
Žrtev vsenčiliških izgredov na Dunaju. Laški tehnik G. M Marocco, ki se je udeležil izgredov na dunajskem vseučilišču in dobil pri tem hude poškodbe na glavi, je postal zaraditega popolnoma blazen. Vedno vpije in kliče na pomoč, češ, da ga tepo in nanj streljajo. Odpeljali so ga v lolaznico v Videm, kjer so po natančnem preiskavanju zdravniki izrekli, da ni upanja, da bi okreval, temveč mu bodo zaradi dobljenih udarcev v kratkem otrpnili možgani.
Nadučiteljsko mesto v Beli peči na Gorenjskem še ni oddano. Med prosilci sta baje tudi dva nemška koroška učitelja. Ako dobi službo kateri izmed teh, mu je obljubljeno od „Schulvereina" 600 K povrhu plačila, da bo pomagal staviti nemški most od Belta do Adrije.
Šolsko vprašanje na Jesenicah smatrajo Nemci za politiško vprašanje. Nemška politika je, ko se hoče razdeliti šolsko občino in na Savi ustanoviti samostojno šolo štiriraz-
rednico. Merodajne oblasti naj se tega zavedajo in pri šoli politiko puste v stran. Ozirajo naj se na faktične razmere in potrebe ljudstva j v kulturnem oziru, in ljudstvo jim bo hvaležno. Ljudstvo pa naj si zapomni one, ki delajo na to, da bi preprečili zgradbo skupne šole osemrazrednice, ker delajo v smislu nemške politike.
Določanje tolščobe v mleku je naslov knjižici, ki jo je ravnokar izdala opremljeno z 18 podobami, c. kr. kmetijska družba kranjska kot IX. zvezek svoje „Kmetijske knjižnice". Priredil potovalni učitelj za kmetijstvo na Kranjskem Gustav Pire. — Važen dohodek govedoreje je mleko, čigar vrednost je odvisna od njegove tolščobe. Umna reja govedi in umno mlekarstvo nista mogoča brez določanja tolščobe v mleku. Pri vsaki pravi živinorejski zadrugi ni dovolj vedeti samo to, koliko mleka daje v čredno knjigo vpisana krava na leto, temveč tudi to, koliko daje dragocene mlečne tolščobe. Zadružna mlekarna more le tedaj resnično doseči svoj trgovski in vzgojevalni smoter, če plačuje mleko po vrednosti, ki je v trgovini odvisna edinole od množine mlečne tolščobe. Ta spis je torej namenjen živinorejskim zadrugam ter njihovim udom, ki morajo poznati važnost mlečne tolščobe iz okolščine, kako je preiskovati mleko na tolščobo. Preiskava mleka na tolščobo po dr. Gerberjevem načinu, ki je dandanes najprimernejši, je v tem spisu popolno pojasnjen in popisan, da v kakem slučaju tudi kak zadostno naobražen nestrokovnjak more po njem zanesljivo preiskovati mleko. Zanesljivo preiskovanje mleka pa ni lahko, in prireditelj tega spisa odkritosrčno priznava, da mu je bil namen pri spisovanju te knjižice, prizadete kroge prepričati, da najbolje store, če pošiljajo mleko preiskovati iz-vežbanim kemikom, in sicer na Kranjskem kmetijskokemijskemu preizkušališču v Ljubljano, kjer se to delo ne le ceneje, temveč, kar je poglavitno, tudi resnično zanesljiveje izvršuje kakor pri zadrugah. Cena knjigi je za družbene ude s poštnino vred 25 h, za neude in v knjigotrštvu 30 h brez poštnine.
Razgled po šolskem svetu.
—	Organizacija katoliškega učitelj-stva v Avstriji. Zvezo z sedežem na Dunaju ima 25 katol. učiteljskih društev in sicer 19 nemških, 3 češka, po 1 slovensko (Slomškova zveza), hrvaško in laško. Ta društva imajo 6625 članov in sicer: 5009 Nemcev, 679 Čehov, 608 Lahov. 329 Slovencev in Hrvatov. Največje nemško društvo je bri-ksensko, ki šteje 1214 članov, in društo katol. učiteljic v Avstriji, ki ima 1010 članic. Društvo čeških katol. učiteljev v Pragi ima 369, na Moravskem 265, društvo čeških učiteljic v Bepčini 45 članov Uradni jezik „Z vezi n" je — nemščina.	Stražar.
—	Učiteljske plače na Saksonskem so bile iznova uravnane z zakonom, ki je stopil v veljavo s 1. prosincem 1909. Provizo-rični učitelji bodo imeli na leto 900 ali 1100 mark. Najmanjša plača definitivnega učitelja znaša 1500 mark. V 28. življenskem letu se zviša na 1700 mark; k temu 7 tri-letnic; v 29. službenem letu bo imel učitelj 3000 mark in stanovanje, do katerega ima vsak učitelj pravico. Jako daleč imamo še do plač saksonskih učiteljev.
—	Naslednik profesorja Jagiča. Na izpraznjeno mesto profesorja slovanske filolo-gije na dunajskem vseučilišču, ki ga je doslej zavzemal umirovljeni profesor Jagic, je predložil profesorski zbor filozofske fakultete na Dunaju unico loco praškega profesorja Ber-neekerja. Naučno ministrstvo ni sprejelo tega predloga, ker je sklenile, da ima na to mesto stopiti slovanski filolog. Profesor Bernecker je medtem pozvan na vseučilišče v Vratislavo, ter se je pozivu odzval, tako da je sedaj skoraj gotovo, da bo naslednik prof. Jagiča kak slovanski filolog.
—	Analfabetski tečaji na Ogrskem so Slovakom, Bumunom in Srbom zaradi po sebne odredbe ministrov Andrassyja in Appo-nyja prepovedani. — Ta protikulturna prepoved je seveda zbudila v narodnostih krogih na Ogrskem veliko ogorčenje.
—	VseuČiliški profesor Jul. Vargha. V Gradcu je umrl vseučiliški profesor državnega in kazenskega prava dr. Vargha. Juri-stom, ki so v Gradcu študirali, je pokojni zaradi ljubeznivega značaja v jako dobrem spominu. Bil je blagohotno naklonjen dijakom vseh narodnosti in ni bil tak šovinist, kakor so po večini graški profesorji.
—	Nadzornica. Hrvaška deželna vlada je imenovala gospo Klotildo Cvetišičevo za nadzornico vseh strokovno-dekliških šol na Hrvaškem.
—	Zvišanje kolegnine. Dunajski listi javljajo, da se kolegnina na vseučiliščih zviša že prihodnji letni tečaj za polovico. Oficiozno glasilo vlade „Fiemdenblatt" priznava, da že dlje časa razpravlja o zvišanju kolegnine, zanika pa, da bi naučna uprava že v prihodnjem letnem tečaju nameravala zvišati ko-legnino.
—	Zatvoritev zavodov „Svobodne šole". Naučno ministrstvo je ukazalo, da se imajo na Dunaju zatvoriti vsi učni zavodi „Svobodne šole" in sicer z ozirom na verski pouk, ki ga opravljajo osebe, ki niso v to av-
torizirane. Vodstvo „Svobodne šole" se je pritožilo proti tej odredbi
—	Laško vseučilišče. Novojorški italijanski dnevnik „L' Araldo Italiano" je dobil iz Rima brzojavko, da se laška pravna fakulteta premesti z Dunaja v Trst takoj, ko se Slovenci — pomirijo.
—	Gospodarsko vseučilišče na Ogrskem. Ogrska vlada namerava ustanoviti gospodarsko vseučilišče s štirimi fakultetami: ekonomijo, živinozdravstvo, gozdarstvo in vinogradništvo.
Prvi doktorji živinozdravilstva so b;li v soboto promovirani na živinozdravniški visoki šoli na Dunaju. Na promociji se bili navzoči zastopniki naučnega in poljedelskega ministrstva.
—	Tri nove madjarske šole. Teh dni so bile v garešniškem okraju v Hrvaški, in sicer v Panjanu, Bršljanjci in Brinjanih odprte tri nove madjarske šole.
—	Svetovnoznani učenjak profesor dr. F. Hiickel je predaval ob priliki praznovanja stoletnice rojstva Darwina dne 12. svečna t. 1. v Jenskem domu in vzel obenem slovo od javnosti.
—	Višjo državno obrtno šolo ustanavljajo v Celovcu. Seveda bo nemška.
—	Na Hrvaškem, in -sicer v Grubišnem polju in v Zrinjskem, je ban Rauch zopet ustanovil dve novi madjarski šoli.
—	Odsek za slovensko vseučilišče je ustanovil deželni odbor. V ta odsek se pokličejo : dva zastopnika deželnega odbora, župan ljubljanski, dva zastopnika mestnega sveta ljubljanskega, štirje državni poslanci, trije zastopniki teologičnega učilišča, dva zastopnika „Slov. Matice", dva zastopnika Leonove družbe, en zastopnik srednješolskega učiteljstva in deželni glavar.
—	Vseučiliški odbor dunajskega slovanskega dljaštva je imel svojo krizo. Zastopnika „Danice" sta izstopila, ker napredni dijaki niso hoteli zahtevo, da se ustanovi tudi bogoslovno fakulteto, staviti v program. Saj je vendar jasno, če se zahteva ustanovitev popolnega vseučilišča, da spada tudi bagoslovna fakulteta zraven, ker je ta doslej še po vsek avstrijskih vseučiliščih. Naravnost čudno je, da potem klerikalni dijaki izjavljajo, da skupno delo v tem oziru ni mogoče. Torej tudi v tako vitalnem, nad vse strankarsko vzvišenem vprašanju se ne more složno postopati! ?
Z gospodarskega polja.
= Čebelarska razstava se priredi v Rumi (v Slavoniji) in bo trajala od 29. avgusta do 5. septembra t. 1.
= Zavarovance živine. Kranjski deželni odbor je sklical tozadevno enketo, pri kateri je posl. Mandelj podrobno razlagal svoj načrt. Kot praktična so se izkazala sledeča načela: Zavarovalnice po deželi se naj svobodno snujejo v obliki zadrug. Deželna zavarovalnica ni j bo vez in središče teh zadrug, katerih vsaka ima lastno upravo. Živina se zavaruje tudi proti kužnim boleznim. Zavarovalnica za konje bodi ločena od one za govejo živino. Prešiči se ne zavarujejo.
Raznoterosti.
X Japonci in tuji jeziki. Menda se na vsem svetu prebivalci tako ne učijo tujih jezikov kakor na Japonskem. Tujih jezikov se sicer ne naučijo temeljito, toda vendar toliko, da morejo v njih brez velike težave izraziti svoje misli. Zlasti se pa učijo le-teh treh jezikov: angleško, francosko in nemško. K ruskemu jeziku so začeli Japonci obračati svojo pozornost šele po japonsko-kitajski vojni. Do te dobe je bilo pa tudi učenje tujih jezikov sploh samo slučajno. Po ti vojui pa se je postavilo na racionalno podlago in jele so se otvarjati šole za tuje jezike. Na čelu teh šol stoji tokijska normalna šola tujih jezikov, kjer se predava angleški, francoski, nemški, ruski, laški in španski jezik. Tečaj je dveleten. Pouk v tej šoli je dobro urejen, da že učenci v dveh letih dobro govore dva izmed teh jezikov. Med učenci te šole se nahaja mnogo Častnikov, ki se učijo zlasti pridno ruskega jezika. Ker so dopoldne v službi, obiskujejo to šolo zvečer. Omeniti treba, da Japonska strogo opazuje, ako se Rusi učijo japonskega jezika in vsak njihov korak posnema. Tako na primer, ko je Rusija otvorila vojaški vzhodni zavod, so Japonci takoj ustanovili šolo ruskega jezika v Curugu in vojno ministrstvo pošilja vsako leto na tokijsko univerzo na svoje stroške pet mladih častnikov, ki dovršivši univerzo morajo predavati pruski jezik v vojaških krogih. Japonci pa dobro poznajo, kakšno važnost ima znanje tujih jezikov, žito ne štedijo denarja ne truda, da se jih naučijo.
X Ženski lasje. Ženske s črnimi lasmi imajo na svoji glavi povprečno 70 kilometrov las, dočim jih imajo plavke tudi do 135 kilometrov. Nasprotno so temni lasje mnogo močnejši in čvrstejši nego plavi, črn las nosi povprečno težo 113 gramov, ne da bi se pretrgal, dočim ne nosi plav las več nego okolo 65 gramov.
ske tobačne režije se proda na Francoskem na leto za 400 milijonov frankov tobaka. Ker ima Francija monopol na tobak, ima država od samega tobaka okolo 310 milijonov frankov čistega dobička. Na vsakega francoskega državljana odpade na leto 10-50 frankov za tobak. Razume se, da so državljani tudi ženske in otroci, ne samo kadilci. Koliko denarja gre v zrak na vsem svetu ? !
X BolnlšČnice za pijance. Ameriški poslanec W. E. Bense je mnenja, da je treba uničiti apetit za močne pijače in s tem bo rešeno za vedno vprašanje o prohibiciji. Zaradi tega bo v državni zbornici predlagal, da se ustanovi pet bolniščnic za zdravljenje pijancev. Gradijo se naj v Clevelandu, Cincinnati, Toledo, Columbus in Dayton.
X Veljaven zakon katoliškega duhovnika. Okrožno sodišče v Olomueu je razsodilo, da je zakon bivšpga katoliškega duhovnika Pôcksteinerja veljaven. Pôcksteiner je 1. 1908. prestopil k protestantizmu in se poročil z Olgo Jordan. Na ovadbo naškofijskega konsistorija se je uvedlo postopanje zaradi neveljavnosti zakona. To postopanje se je sedaj končalo s proglasitvijo veljavnosti Pôcksteine-rovega zakona.
X Beda na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo, da vlada zaradi lanske slabe letine v mnogih županijah velika beda. Posebno trpi prebivalstvo v ungvarski županiji, ki ne more dobiti dela in mu manjkajo vsa sredstva za vsakdanje življenje.
Listnica uredništva.
V Istro : Porabimo prihodnjič. — Magnetizer : Hvala! Pride na vrsto.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 74/III.	Štajersko.	46 1—1
Na petrazredni ljudski šoli pri Sv. Benediktu v Slov. gor. namesti se služba učiteljice z rednimi dohodki po II. krajnem razredu in sicer stalno.
Redno opremljene prošnje je vposlati krajnemu šolskemu svetu pri Sv. Benediktu v Slov. gor. do konca meseca sušca 1909.
Dokazati je usposobljenost iz obeh deželnih
Okrajni šolski svet Sv. Lenart v Slov. gor. dne 22. svečna 1909.
Čt. 321/1.	47 1-1
iN a trirazredni ljudski šoli v Svečini namesti se služba učiteljice z rednimi dohodki po II. krajnem razredu in z opremljeno sobo in sicer stalno.
Bedno opremljene prošnje je vposlati krajnemu šolskemu svetu v Svečini (Witschein), Gornja Kun-gota do konca meseca sušca 1909.
Dokazati je usposobljenost iz obeh deželnih jezikov.
Okrajni šolski svet v Mariboru, dne 22, svečna 1909.
Zahtevajte „Učiteljskega Tovariša" v vseh lokalih, kamor zahaja učiteljstvo!
Vljudno priporočam p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam svojo že mnogo let obstoječo In sedaj na novo izvrstno preurejeno
knjigoveznico
Jos. Dežman
Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7.
Izvršujem vsa dela, od preprostih do najfinejših. Posebno solidno in ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. Vezanje raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjižic ter izvrševanje vseh raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko.
Cene sigurno najnižje.
Pri večjih naročilih znaten popust, oziroma plačam poštnino od pošiljatev z dežele. Tako da naročnik radi pošiljatev nima nikakih stroškov.	3 6—5
Slavnim šolskim vodstvom in gg. učiteljem vljudno priporočam svojo
izvrstno urejeno
knjigoveznico.
Izvršujem vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela.
Za šolske in druge knjižnice sem upe-ljal posebno trpežno in lično vezavo, namreč v celo močno platno ravno za isto ceno kakor do sedaj pol platno.
Pri večjih naročilih 10% popusta.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
Anton Janežič
knjigovez 2410-3 Ljubljana, Florijanske ulice 14.
JAJX BAŠTA
y Scliimbacliu pri Hebu (Češko),
sloveča tvrdka za dobavo godal, svetovnoznana zaradi svoje vsestransko priznane solidnosti, priporoča p. t. gg. učiteljem in zborovodjem svoje neprekosljive koneertne in orkestralne gosle, viole, čele, base, eitre, kitare prvega reda ugodno doneče in prijetnih tonov z lesenimi ali kovinskimi stroji, dobre in trpežne strune za vsa godala, mojstrske gosli z lepim lokom in leseno škatuljo (9, 10, 12, 15 gld.). Ceniki gratis in franko.
Najugodnejša prilika za nakup. Vsaki instrument se pred odpošiljanjem strokov-njaško preizkusi.
Stare gosli in čela se zamenjuje za nove. Prva prodaja gramofonov in najpopolnejših ploč. Velecenjeni gospod! Poslane gosli so me po svoji ukusni obliki in vsled prijetnega glasu popolnoma zadovoljile! Mislim, da je dolžnost, vsakega zavednega čeha, da naročit svoje potrebščine pri Vaši cenj firmi, ki ne more ž njo tekmovati nobena inozemska tvrdka. Želim Vam mnogo uspeha in ostajam prijateljsko vdani Fr. V. Mohapl, ravnatelj. L. 29./XII. 1906.
Ne kupujte pod robo od prekupcev, obrnite se najprej In naravnost na našo tvrdko!
P. T. Jan Bašta, Schonbach!	33 10—4
Morem Vam sporočiti, da mi ugaja poslani bas radi lepega glasu in primerne cene Pošiljam Vam zadnje odplačilo z zagotovilom, da ste me popolnoma zadovoljili. Borovany u Olešniee, 2./I. 1908.
A. Zimmermann, ravnatelj.
Na tisoče pohvalnih pisem svedoči gg. učiteljem In zborovodjem o kakovosti in primernosti mojih instrumentov.
Anton Sare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseli širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, šifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne cene,
Gg. učiteljem in njih rodbinam 5°/o popusta.
Svetlolikalnica: =
23 42-8
Kolodvorske ulice št. 8.
^ Modno blago ^
volneno in pralno, damsko in moško, platno, damasti, namizni prti, brisače, blago za srajcein vsakovrstno drugo platneno in pavolnato blago stalnobarvni
zefiri in barhetni flaneli
prekrasnih modnih vzorcev za srajce, oblačila itd. samo dobre, preizkušene kakovosti priporoča Razpošiljalnlca za platno in modno blag«
V. J. Havliček a bratr
Podebradi na ČeSkem.
Mnogo pohvalnic. Naročila za več nego 15 E pošiljamo poštnine prosto. Zavitek s 40 metri pralnega blaga za 18 K franko.
Pišite po vzorce! 9 21-5
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. g5
Najboljše
orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 120
(Češko).
Zaloge: Snnaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve,
semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka
T7- PEAai
zavaruje v življenskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelka: proti škodam po požaru. Zavarovani kapital . . Zavarovalnine .... Izplačane škode in kapi-tali leta 1905 . . . . Rezervne in poroštveno
zaloge.....
Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) . Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na
posestva.....
Izplačana dividenda členom življen. oddelkov 1. 1905
V	vsem pa doslej. . .
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za
V	37 letni dobi svojega obstanka izplačala je banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za škode in nagrade . .
K 1053,737.839 88 8,090.621-62
4,361.283-89
„ 41,335.041 01
2,188.391-24
34,087.781-48
206.296-40 1,606.893-21
3,004.509-80
97,814.43097
Vsa pojasnila daje 14 26-4
General, zastop banke .Slavije'
v Ljubljani,
(3-osposlce -uJLice št- 12.
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.
11 26-5
Slavnemu učiteljstvu se priporoča stara in znana gostilna pri
„Zlati ribi"
Izborila kuliinja in klet. — Vsak petek raki in sveže morske ribe.
Za obilni obisk se priporoča
3412-2	M. Rozman.
Kolega!
Svetujem Vam, da kupite svoji soprogi, s čimer ji napravite veselje.
Hočete?
Naročite ji krasno in praktično sukno za krilo, čujte, kaj piše gca. učiteljica Prič-ova iz Slatenic: „Jaz sem popolnoma zadovoljna; v dokaz služi to, da sem izmed osem kosov, ki ste mi jih poslali na izber, izbrala sedem."
A glejte, kako so cenene: bi silna zi celo itnpimo krilo E1-S0 H n * n taiiajiko „ „ 2■— n » » n Trtsj« » » 2-10 H ,, „ >, » lepši „ „ 3-— » » » » P»' lepo „ „ 3-10 Naročite takoj po povzetju od tvrdke
Adolf Buchta v Kamenci, p
v
Poličky, Češko.
Sàdek v
4 9-4
veronika kenda
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	io 34—9
Postrežba točna in solidna.
,_ <3-la,-v:n.a, zaloga
A. Slatnarjevih zvezkov.
^^Trgovim^pi^^	pro-
daja e. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice,
odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago
in točna postrežba.	6 42—8
TEK
Mlado in staro
hvali izborne testenine
37 12 1
ranjske ^tovarne ^^estenin
aTeTe
C**
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče štev. 4 ^ v Ljubljani Gradišče štev. 4
priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge.
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna
po zmernih cenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah. Tiskovine se izvršujejo v eni ali več barvah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Telefon št. 118.
(5) 52—7
Litografija.
Poštna hranilnica št. 76.307.