L_• C. Postale. • Esce ogni mercoledi ° venerdi. - 10 marzo 1926.
Posamezna številka 25 stotink.
Izhaja:
vsako sredo z jut raj
in pctek ziuiraj.
Stane za cclo leto   15 L.
»   pol leta     8 »
»   četrt leta   4 »
Za inozemstvo celo
leto lir 40.
Na   naročila   brez   do-
Poslane    naročnine    se
ne morcmo ozirati.
Odgovorni urcdnifc:
Polde Kemperle.

St. 19
V Gorki, v sredo 10. marca 1926
Leto IX.
Nefrankirana pisma se
ne sprejemalo. Oslasi se
računajo po dogovoru
in se plačajo v naprej.
List izdaia konsorcij
»GORIŠKE STRAŽE*.
Tisk Zadružne tiskarnc
v Gorici. Riva Piazzuta
stew 18.
Uprava   in   urcdništvo:
ulica Mameli štev. 5,
—    (prei  Scuole).    —
Teles, int. štev. 308,
Kdo ru§i ?
V nedeljski »Edinosti« je izšla
zopet lepii vrsta napadov na orga*
nizucije kršč. socialistov. Nič man]
ko iz sedmerih stolpov streljajo na
flas gos^odje topničarji, ki so to
Pot zelo značilno razvrščeni: poleg
urednika se je postavil znani vete*
ran Andrej Gabršček in njemu se
Je priključil — dr. Andre j Pavlica.
Ni mop.oče, da bi na vsa obreko*
vania na enkrat odgovorili in se ho?
cemo danes omejiti na izvajanja
•Andreja   Gabrščeka.
Odkar so se Slovenci in Hrvati
na Primorskem or'lanizirali v dveh
tßborih, čujemo dan na dan ogor*
c<?tte proteste, da smo narod raz*
klali in da tiramo nesrečno ljud*
$tvo v pogubo. Kai vse je bila iz*
*ekla pobozna »Edinost« proti
»Goriški Mohorievi družbi«! Ta
družba je bila razkolniska in proti*
narodna, njeni ustanovitelji so bili
nTo%lašeni za rušilce narodne eno*
*e> za grobokope domovine.
PREKL1C ZA PREKLICEM!
wi smo mirno poslušali ta obre*
kovanja dve leti in šli odločno in
hfadnokrvno naprej po začrtani po*
fr- In glej! Zgodilo se je, da je pre*
<e^'/o nedeljo ista »Edinost« prekli*
Cä/a javno \'sa svoja obrekovanja
lL priznala, da je »Mohorjeva
dtužba« Slovencem lahko — v po*
«os/ »Vsukölcfni dar »GomK Mo*
"or/eve družbe« — piše Gabršček
T~ »smairam za radosten pojav.
Stevilo članov obeh družb (pri tem
Wsli tudi na »GoriŠKO Mafico«) je
lrrtDonujoče in moremo biti nanje
P°nosni! Naj le tekmujeta med se*
,°j, katera bo imela več članov in
lzda več in  boljših  knng!«
Tako tore}! To je slavni konec
^dinjaške gonje prot{ »Mohorjevi
Qsuzbi«. Kar je bilo »stranskarski
ruzkol«, je danes v ponos naroda.
Kaj je nadalje vse napisala »Edi*
«psfa proti našemu prosvetnemu
^lbanju v teh dveh letihf »Prosvet*
j?ä zveza« je bila organizacija stran*
*arskih razdiračev, razkolnikov in
fUJskačev, ki ženejo narod v go*
r°vo propast.
Mi se nismo prav nič menili za
*}Jene divje napade in šli tudi v
e/ft odločno po začrtani poti na*
yej. In kaj se je zgodilo? Po dveh
Q*ih ;'e »Edinost« priznala javno
Svvjo krivdo in je pred ljudstvom
rju10 sebe obsodila.« Enako kakor z
J^ohorjevo družbo« — ie napisal
Gabršček — »je s prosvetnimi
^uštvi.« Tudi »Prosvetna zveza«
y'ore torej »služiti našemu narodu
Italiji — v ponos!«
pAve napada potemtakem Andre j
.^bršček kršč. socialiste? Napada
•f''1 radi »razkola«    na    političnem
i°yU- »Izjavljam« — pise — »glo*
.°ko prepričanje, da je    novostru*
^t8ki razkol v veliko nesrečo na*
°c'ä, politični razkol radi intenziv*
vjßega    naglaševanja    krščanskih
äce/« je »zločin proti našemu na*
rl^emu obstunku. Rodoljubi! Na*
L ^e konec taki nesrečni poliiiki
ed Slovani v Italiji!«
NAPACNA ADRESA.
j^/^ospod Gabršček, le počasi, ni*
p^r se ne prenaglite! Vaš izbruh
p.[*fi kršč. socialistom je prav do
^o7°e enü^ nnpndom, ki smo jih
^ tfPežljivo poslušali v »Edinosti«
b<s Püv ^ Vddi »Mohorjeve druz*
^/\ *n »Prosvelne zveze«. Zopet
${/'/*'' narodna harmonika »o ne*
ect~ieni  narodu«,  o  »razkolih«  in
o »zločnih proti našemu narodne*
mu obstunku«. Pusfite ze enkrat
ta ubogi »narod« pri miru in ne
nadlegujte ga tolikan; z vašim
vreščanjem. Saj se boste tudi -1lede
teh napadov prav kmalu udarjali
sumi po zobeh, kakor se fe že zgo*
dilo radi »Mohorjeve družbe« in
»Prosvetnc zveze«! lorej le počasi
in prcvidno svirajte, da vam meh
ne poči.
Glede skupne narodne organiza*
cije vam pa rečemo to*le: skupna
organizacija naj se ustanovi za
skupne stvari, v vsem ostalem pa
svobodna tekma, iz katere se ro*
dijo najlepši uspehi za ljudstvo.
»In necessariis unit as — v potreb*
nih stvareh edinost« — pravi sv.
Avguštin, »in dubiis libertas, v
spornih stvareh pa svoboda.«
Kaj je vsem političnim strankam
na Primorskem skupno, to ve vsak
slovenski človek, ki zna prcSteti
pet ^rstov na roki. Borba za narod*
no šolo, za enakopravnost našega
jezika v uradih in javnem    življe*
nju, borba za slovenski značaj na*
se zemlje itd.
Sedaj pa vprašamo vso našo
'avnost: ali ne zahtevajo kršč. so*
cialisti za te skiwne narodne zade*
vc ze leta in leta dosledno in glas*
no skupno nadstrankarsko organi*
nizacijo v Nnrodnem svefu? To so
zi-ntevali naši občni zbori, naši
sestanki zaupnikov, naši časopisi,
to smo pred s>ar meseci zopet jav*
no in slovesno predlagali. Kdo je
tisti, ki Narodnega sveta še ne ma*
ra snrejeti? Vsa dežela in stotisoči
našega ljudstva vidijo, vedo, pri*
noznajo, da so oni tisti, ki podstav*
Ijajo polena skupni organizaciji!
To ie resnica, ki je ne more oma*
jaii in zrušiti nobeno vpit'\e na*
snrotnikov! Zato so besede gospo*
da Gabrščeka temeljito zgrešile
adreso. Njegovi napadi veljajo pač
»Edinosti« in njenim kolovodjem,
v nobenem slučaju pa ne num.
Zato bi moP.li prav lepo končati
ta članek z besedami <t Gabrščeka:
»Naredite konec taki nesrečni po*
litiki med Slovani v Italiji!« Sprej*
mlte že končno skupno or^anizaci*
jo, ki po njej vnije dežela.
Kaj se godi po svetu?
Razprava o narodnih manjšinah
v Jugoslaviji.
V bel^rajskem parlamentu se vr*
ši ravnokar proračunska razprava,
katere se vdeležujejo živahno vse
stranke. Razume se, da se oglašajo
k besedi tudi narodne manjšine ter
izražajo svoje zahteve, posebno pri
proračunu za šolstvo. Pretekli te*
den je govoril v tej stvari prvi nem?
ški poslanec Schumacher (Šuma?
her) ter razvil z mirno in pametno
besedo program nemške manjšine.
Med drujLjim je zahteval za Nemce
kulturno avtonomijo, kakor se gla*
si resoluciia lanske^a zborovanja
evropskih narodnih manjšin v Zc*
nevi, katerc^a sta se bila vdeležila
kakor znano od naše strani poslan*
ca dr. Besednjak in dr. Wilfan.
Zanimivo je, kaj je odgovoril za=
stopnik vlade, minister prosvete
Stjepan Radič.
Radičev govor.
lz njega se spoznava položaj na?
rodnih manjšin v Jugoslaviji in po*
litiko, katero namcrava vršiti ž
njimi belgrajska vlada. »Govor*
nik« — je rekel Radič — »je po*
udaril? da se mi kot mlad narod nc
smemo ravnati no simpatiji ali an*
tipatiji, temveč da moramo najti
za politiko z narodnimi manisina?
mi stvarno podlago in ta da je v
medsebojnem zaupanju. Mi znamo,
da vprašanje manjšin ni od danes,
kar se danes godi, je le posledica
medsebojnih odnošajev med našim
narodom in narodom Nemcev in
Mažarov. Govornik, ki pazi sicer
na vse, kar reče, in ki se je potru*
dil, da bi bil umerjen ne samo v
izrazih, temveč tudi v stvari, je na
kraju svojega govora rekel čisto in
bistro, da želi in pričakuje od da*
našnjega ministra prosvete iu»vod*
no šolsko avtonomijo za Nemce.
Nemec, ki govori sicer razsoc nc,
me je s tem svojim nenadnim in
nerealnim (praznim) pričak .va*
njem presenetil. (Sumahcr vzklik-
ne: »Nisem rekel, da sc mora fikoj
zgodiü.«)
Ta izjava Radičcva kaže našim
braveem, da ni še napočil čas za
šolsko avtonomijo narodnih manj*
sii v Jugoslaviji, kar je tudi narav*
n<>, kajti zahteva do šolski avtono*
r.j.-ü je prišla sedaj šelc prvič na
imžo in nobena stvar ne zmaga na
prvi mah.
Kako se brigajo v Ženevi za
narodne manjšine.
Pravoslavni Srbi — ie rekel Ra?
die — so imeli res na Ogrskem cer*
kveno * šolsko avtonomijo, toda
dobili je niso kar tako z enim govo*
rom, kakor ga je imel poslanec
Sumaher in tudi ne na podlagi kak*
šne papirnate obveze, kakor jo je
dalo mednarodno pravo majhnim
narodom. Po tem mednarodnem
pravu Italija ni obvezana, ker jc
velesila, a majhne države so prev*
zele obveze. O teh stvareh razprav*
ljajo v Ženevi nri Zvezi narodov.
Treba je le videti delo v Ženevi!
O takih stvareh se sme za sedaj
tarn samo lepo govoriti, a stvarnega
se ne more izvršiti nič. Kadar ome*
niš besedo rnanjšina, ne da vzbudiš
morda strah ali da nihče o tem ne
govori; ni to strah, temveč o teh
stvareh ne sklenajo zato, ker lju*
dje znajo, da je to težka reč. To
so vprašanja nolitike in čustva,
vprašanja simpatije in mržnje,
maščevanja in nemaščevanja in
uri'diti vprašanje manjšin znači
ustano\'iti Z.vez.no drzavo Europe
Ali iz tega ne slcdi, da jaz kot
clan sedan je vladc in vlada sama
ne mara ničesar narediti v tej
stvari.
Primerili so se pogreški, in sicer
pogrcški poedinih clanov vlade
nred menoj, ali teh zablod ne sme
več biti.'(
Radič je cikal na bivšega pro*
svetnega ministra Pribičeviča, ki je
zmanjšal n. pr. število nemških
gimnazii od 6 na 3 in zaukazal, da
se v zadnjih razredih ljudske sole
poueuiejo učenci v srbsko * hrvaš*
kem jeziku. Nemci in Mažari ima*
jo, kakor vidimo, pa vendar ljud*
ske in srednje sole z materinim
učnim jezikom.
Materin jezik naj vlada.
Kar se tiče iczika v Ijudskih so*
lah — je nadaljcval Radie — »sem
globoko prepričan in ne samo jaz,
ne"o vsi, ki so se bavili s tem
vprašanjem, da ljudske sole nima«
jo in ne morejo imeti druge nalo?
ge, kakor da uee deco v matennem
jeziku v vseh prcdmetih, ki so po«
trebni za njen daljni razvoj. Treba
je torej skrbeti, da bo uc*ni jezik
materinski.« Z druge strani — jc
nadaljcval Radič — jc »interes dr*
žavc in ljudstva, da se deca iz na*
rodne manjšine temeljito muiči, in
sicer pred vsem v lastno korist, dr*
žavnega jezika. Toda učiti to v
Ijudskih šolah je brezmiselnost,
ker se ne bodo otroci naučili. Otro*
ci se ne bodo in se nc morejo na*
učiti, oni bi se enostavno izkvarili,
a mi ne potrebujemo slabih in iz*
kvarjenih državljanov.
Vzgojevališče bebcev.
»To je dokazala strahovita prak*
sa proti Čehom na Dunajii, kjer ie
pol miljona ("ichov imclo vsega par
lastnih Ijudskih Sol, tako da je 50
nemških Ijudskih sol bilo napolnje*
nih s češkimi otroci. Razlika med
ljudskimi šolami, ki jih je vzdrže*
val Komenski, (češko šolsko društ*
vo op. ur.) in nemškimi državnimi
šolami je bila taka, da se otroci, ki
so se v njih učili, niso mot'li s^oz*
nati kot otroci iste^a naroda Oni
otroci, ki so se učili v nemških dr*
žavnih solah. so izgledali kakor
pravi idijoti (bebei) v primeri z
deco, ki je hodila v češke sole.
To se je pokazalo še posebno v
mažarskih šolah s Slovaki. To
stvar so bili, nroučili v nrvi vrsti
Angleži in Amerikanci in po nji*
hovih ^oročilih je znano, da so
Slovaki, kateri so morda med Slo*
vani najdarovitejši narod, izgle*
dali, potem ko so bile ukinjene
njih narodne Sole, kakor da so vsi
poDolni idijoti (bebei).
Vsled tega se mora v Ijudskih
šolah materni jezik nele spoštovati,
temveč mora on v njih vladati.
Vprašanje višjih razredov os*
novnih šol in srednjih šol je težje
vnrašanje, ker jc na prvi pogled v
istini politično. Toda to prašanje
je olajšano v toliko, v kolikor je
interes naših manjšin, da poznajo
državni iezik kakor mi, ker so na*
ši državljani.«
»V tej državi« — jc nadaljevai
Radič — »morajo biti najnrej za*=
dovoljni tisti, ki so državo ustva*
rili, a to so v prvi vrsti Srbi in pa
mi Hrvati in Slovenci, a z druge
strani se ne sme delati krivica ti*
.stim, ki so nekoliko prostovoljno
in nekoliko s silo prišli k nam, ker
je naša kulturna naloga. To je naša
nrva naloga, katcro bomo izpol*
nili.ee
Spopad z drjem Kraftom.
Govor Stjepana Radiča ^e napra*
vil dober vtis na zastopnike narod*
nih manjšin. Cjlcde Ijudskih šol je
namreč priznal, da mora v njih
vladati materinski jezik. glede
srednjih je pa zahteval samo, da se
nance v njih dijaki državnefa je*
zika. Solsk'e avtonomije sicer ni
sprejel, a je ni brezpogojno in za
vselej odklonil. Na tej dobri volji
-rosvetnega ministra bi bili morali
nemški poslanci zidati in z njim
zaupljivo sodclovati.
Mesto tega se je oglasil v istem
^redmctu drugi dan k besedi še po*
slanec dr. Kraft in zahteval pred
cclo zbornico od Radiča pojasnil,
čcš da so bila nekatera mesta v go*
voru nejasna. Hotel je imeti točne
izjavc in obljube, kar je Radiča sil*
no razjezilo.
»Za vas ie naiboljši minister bil
Pribičevič! Tako modro govorite!«
jc bruhnil Radič.
Stran 2.
»GORISKA STRA2A<
»Današnje stanjc nc odgovarja
temu, kar je fovoril g. Radič. Ka?
ko mislite, gOvSpod minister, popra?
viti to stanje?«
»Le tako dalje govorite, pa me
boste res prepričali, da je bil naj?
boljši minster prosvete g. Pribiče?
vič!« vpije Radič.
Pribičevič in vsa zbornica se
smcje.
—  »Vi govorite« — je vpil Radič
¦— »kakor advokat o največjih na?
rodnih in prosvetnih pravšanjih.«
—  »Jaz sem navedel le Vase be?
sede, ki sem jih čital v Stenograf?
skem zapisniku.«
—  »Pamet ^e   več vredna   kakor
Stenograf ski   zapisnik    —    se  jezi
Radič.
—  Ne vem, ali bo    ta    minister
prosvete ali pa bodoči nekaj nare?
dil za nemškc sole. —
—  »Bodoči, bodoči!« voije ves iz
sebe Radič.
—  »To sem vedcl, gospod minis?
ter, iz vašega govora v Subotici, in
to mora vedeti tudi narod.«
—  »Narod mora    biti    pameten
in si izvoliti druge'a poslanca in nc
Vas« — grmi Radič. »Da bi bil na
Vašem mestu    kmečki    zastopnik,
on bi sedel že na tej stolici.« (Kaže
na vladno klop.)
—  »Gospod minister«   —   odgo?
varia Kraft — »je obljubil v Subo?
tici mnogo    več,    kakor    določajo
mednarodne   ^ogodbe,   ali je   pri?
pomnil:   treba  je  nočakati,  dokler
se rešiio vsa prašanja v državi.«
—  »Vi nimate smisla za narod.«
—  Mene   ni   izvolil   narod   kot
pravnika  in  advokata  gospod  mi?
nister. temveč kot kmečke^a sina!«
— »Vi ste »-ozabili, da ste kmečki
sin. Vi ste s svojo norostjo ookva?
rili vse, kar sem hotel zgraditi in
narediti  za  Nem.ce  v  Vojvodini.«
Ko je spregovoril Radič to be?
sedo o norosti Krafta, je nastal v
zbornici vihar, ki je trajal četrt
ure.
Vsi so Z4Čeli vpiti, nekateri so se
začeli postavljati za drjM. Krafta,
ernc'^rski avtonomist Valetič je
izjavil na vse grlo:
»Ni prav, da se krajsa beseda
predstavniku manjšin, naj tudi on
nove svojo.«
Radičevci protestirajo in se spu?
ste v prepir s samostojnimi de?
mokrati.
Koroški Slovenci.
V splošnem šumu je končal
Kraft svoj govor in izjavil, da bo
glasoval proti  vladi.
Koj za njim se je oglasil k besedi
Svetozar Pribičevič ter zagovarjal
svojo politiko proti nemški manj?
šini. Nemcem v 3ugoslaviji se godi
stokrat boljše kakor Slovencem na
Koroškem. Le podjemo, kako rav?
na nemška Avstrija s koroškimi
Slovenci! Vzeli so jim skoro vse
slovenske sole in vpeljali v liud?
sko šolo dvojezičen pouk. Slovenci
nimajo na Koroškem niti ene slo?
vcnske gimnazije. Dokler nemška
Avstriia ne snremeni svoje politi?
ke do Slovencev na Koroškem, bi
bilo nespametno in krivično dajati
Nemcem še večjih pravic nego jih
že imajo.
Tako se ;c zvršila v beWajskem
parlamentu razprava o narodnih
manjšinah. Iz nje razvidimo, kako
se jim godi in za kakšne cilje se
borijo. Njihova zahteva je narod?
na šolska avtonomija.
DNEVNE VESTI.
Naročnikom »Zbornika«!
Ker državno pravdništvo še ni
potrdilo odgovornega urednika,
marčna štcvilka, ki je povsem pri?
pravljena, ni mogla iziti. Izdali bo?
mo dvojno številko sredi tega me?
seca, ako dobimo zato dovoljenje.
Potrpljenje!              Upravništvo.
Petdesetletnica smrti.
Te dni je minulo petdeset let,
kar je umrl nepozabni buditelj in
voditelj goriških Slovencev dr. Ka?
rol Lavrič. Rojen je bil 1. 1820. v
Vremu na Notranjskem. Potem ko
je služboval in deloval po raznih
krajih, se je 1. 1870. naselil v Gorici.
Tu je postal kmalu duša vsega na?
rodnega, političnega in kulturnega
delovanja ter je bil izvolien tudi v
goriški deželni zbor in odbor. Po?
leg požrtvovalnega dela na politic?
nem polju je zlasti nesebično skr?
bei za učečo se mladino. Bil ji je
pravi oče. Odločnemu borcu, zna?
čajnemu rodoljubu ohranimo časten
spomin!
Priljubljeni predsednik.
Te dni obhaja predsednik echo?
slovaške republike 76?letnico svo?
jega rojstva. Predsednik Tomaž
Masaryk je kljub visoki starosti še
vedno oil in svež. Ves narod brcz
razlikc strank se klanja prcd svo?
jim »tatičkom«, kakor pravi ljud?
stvo priljubljenemu državnemu po?
glavarju.
Koncert.
»Društvo prijateljev glasbe v
Gorici« bo priredilo v četrtek 11.
t. m. v dvorani na Travniku ob 9.
uri zvečer simfonični (godalni kon?
cert). Na sporedu so dela slovečih
mojstrov. Orkester je znan po svo?
jih zmožnostih.
Hrvatski katoliški dnevnik.
Na hrvatskih tleh so se začele
krščanske organizaci'e le^o razevi?
tati. Zdaj so že začeli z zbirko za
svoj dnevnik. Dosedaj imaio le ted?
nik »Narodno politiko«, ki ic dobro
urejevan.
Cerkvena prepoved.
Pisatelj in »Snežniški princ«
d'Annunzio je napisal igro »Muče?
ništvo sv, Sebastijana«.    Igrajo jo
te dni v Milanu. V vatikanskem
glasilu »Osservatore Romano« je
izšel poziv na milanske katoli?
cane, naj se ne udeleže predsti' I n
ker je delo protiversko in proti?
nravno. Istočasno ko bodo to igro
i^rali se bo vršila v milanski cerkvi
sv. Rafaela zadostilna služba božja.
— Listi pa poročajo da se je
d' Annunzio baje vpisal v tretji red.
Brezversko časopisje v Sloveniji.
Zadnje case se je razvnela med
Slovenci ljuta borba za in '"»roti
brezverskim listom. Demokr^-'^ iz?
dajajo pohujšljivo in verski čut H-
leče pisano »Domovino«. Silijo jo
vsakomur brezplačno, čeprav jo
ljudstvo odklanja. Piše pa tako
protiversko o sv. Trojici in celo o
socialnem svetniku sv. Frančišku, ki
da je bil v svoji mladosti pijanec
in nenravnež, da je moral sam škof
Jeglič javno posvariti vernike, naj
ne bero takega lista, ki pljuje mi
vse, kar je kristjanu sveto, potem
pa z isto vnemo trdi, da ni nikakor
proti veri. — Čas je, da se začne
trebiti!
Pozor!
Na mestnem županstvu se do?
be pojasnila zaradi brezplačnega
zdravljenja v morskih zdraviliščih,
do katerega so upraviceni revni
otroci in vojne sirote iz furlanske
province.
Srečni Nemci.
V  Meranu na južnem Tirolskem
je začel izhajati list »Alpenzeitung«.
List je pisan v nemškem ieziku, to?
da v fašistovskem duhu.    V    prvi
svoji številki naglaša, da ie Italija
Nemčiji in Avstriji nakloniena in
da v italijanskih političnih    krogih
ne vlada nikako sovražno mnenje
in ne obstojajo nikaki    predsodki
napram južnim Tirolcem. Vsi ita?
lijanski državljani pa moraio    biti
edini v tern,   da so priboriene dr?
žavne meje nepremakljive.
Kakor vidimo so zasiiali sedaj
Nemcem časi kakor so osrcčavali
nas v zlatih dneh »Nove dobe«.
Prvič: nič.
V  nedeljo  popoldne  so    se    že
zbrali v Ženevi nekateri  državniki
na pomenek. Nemci so trdili svo?
jo, Angleži, Francozi in Italiiani pa
svojo. Tri ure so govorili, spili čr?
no kavo in se razšli. Bomo videli,
kako bo drugič in tretjič.
Matteotti.
16. t. m. bodo    začeli    v    mestu
Chictiju soditi morilce poslanca Ja?
koba Matteottija. Fašistovski gla?
varji so rekli, da ne sme nobena čr?
na srajca tistc dni v Chicti, da nc bi
ljudje dvomili o nepristranskih
sodnikih.
Kje so moje rožice...
Take si prepeva nekdanii stra«
hovalec vsega slovenskega primor?
skega ljudstva, nekdanji prefekt
Pisenti. Zadnjo brco je dobil te dni,
ko ga je sam Farinacci izgnal iz
stranke. Izgnanec pa je vložil pri?
ziv.
Največji italijanski list
je danes brezdvoma milanski »Cor?
riere della Sera«. Prva številka je
izšla 5. marca 1876. Sprva ie imel
le 3000 naročnikov. Danes ga tiska?
jo že v poldrug miljonski nakladi.
List ima preko 100 urednikov in
več kot 1000 uslužbencejv. Vsak dan
porabi tiskarna samo za list okroglo
280 kvintalov papirja. Do lani je
bil list v libcralnih rokah, zdaj od?
ločuje pri njem fašistovski vpliv.
Varčni ljudje.
V  angleški zbornici  ie neki po?
slanec stavil na vlado    vprašanje,
koliko črnila se porabi po ministr?
skih  palačah. Minister  ie odvrnil,
da za 6200 angleških funtov.
Jugoslovanski   semenski   krompir!
Vsi naročniki jugoslovanskega
scmenskega krompirja, ki so naro?
čili krompir pred 25. februarjem,
naj ga dvignejo v našem skladišču
vsaj do pondeljka, dne 15. t. m. do?
poldne. Do takrat nedvignjeni
krompir bomo razdclili nenaročni?
kom, oziroma onim, ki so ga naro?
čili -o 25. februarju.
Zgodnji holandski semenski
krompir (z belim in rumenim me?
som) bi moral glasom kupnc po?
godbe že prispeti v Gorico, a do
danes še nimamo sporočila, da bi
bil odposlan. Toliko naročnikom
na znanje.
Zadružna zveza v Gorici,
Corso Verdi 37.
Mrtvec pije.
V  južni Italiji je umrl neki Baiar?
di. Polože ga na pare. Zvečer varje
pri mrliču le njegova jokaioča že?
na. Nacnkrat se mrtvec   vspne   in
poprosi za malo vode. Vse pridrvi
k param.    »Mrtvec« je po požirku
vode živel še par ur.
Pred obličjem smrti.
Na francoski obali proti atlant?
skemu morju se dviga iz valov sa?
moten morski svctilnik. Na njem
bivata in opravljata službo dva ju?
naška čuvaja. Več kot 40 dni pa
razsajajo na obali velikanski vihar?
ji in ne more nobena ladia pripe?
Ijati živeža v svetilnik. Junaška ču?
vaja sc sredi razburkanega morja
gotovo borita z lakoto, če že nista
omagala. Celo v poslanski zbornici
so vložili poslanci zahtcvo, naj boj?
ne ladje na kakšen način odkrijejo
to žaloigro na morju.
Kaj tudi kvari zdravje
velemestnih prebivalcev?
V  predpustnem času ie bilo   na
Dunaju  vsak dan povprečno    200
zabav s plesom, v Veliki Pragi je
bilo prijavljenih 33.000 plesnih za?
bav za ta čas. Da je marsikdo na
teh zabavah izgubil svoie zdravje,
je prav gotovo.    Zabavajmo se le,
ampak v taki meri, da zdravje ne
trpi!
Koncert
»Pevskega in glasbenega    društva«
v Gorici.
Lctos je bil to prvi slovenski kon?
cert. Spored je bil dokaj pester:
orkestralnc točke, solospevi, mesa?
ni in ženski zbori. Pričetek koncer?
ta je bil napovedan za 9 uro, a ka?
kor je pri nas žalibog navada, je za?
eel mnogo kasneje.    Predno    pre?
idem h kritiki sami naj omenim še
dvoje: zunanji nastop zbora je bil
točen in dober; tudi celoten spored
je bil brez velikih pavz. Na racun
obČinstva pa moram reči, da je bilo
vse dostopno razen nekaterih po^
slušalcev v parterju in na galeriji.
Uvodno točko je podal orkester z
Mozartovo: Turško koračnico. Iz?
vajanje je bilo začetkoma zelo pla^
ho. V naslednji točki je nastopil
mešan zbor s St. Premrlovim:
»Rajem« ter J. Klemenčičevo: Oj,
poglejte ptičke . . . O »Raju«: Za*
četek je bil sicer čvrsto podan in
ritmično tudi dober, a vendar
skladba ni ogrela. Bolje je bila po*
dana »Oj poglejte, ptičke«. Sicer je
ta skladba bolj pevna in polna va*
riacij. Prvi stavek so zapeli soprani
dostojno, žclel bi pa na koncu še
večji decrescendo. V drugem delu
je bilo dvojc pomanjkljivosti in
sicer tenor ji niso zmagali njih
melodije pri »Širna polja . . .«. 19.
takt od piü mosso bi se moral gla*
siti bolj fantovsko ter bolj ritar*
drtndo in I. bas bolj razločen. Zad^
nii del »toda sree« bi moral biti
boli žalosten.
Gdč. Marta Dominko, Sopranistin
nja, je zapela 3 solospcve. Najbolje
je zapela »La Boheme«, potem
Pavčič: »Pastirica« nato O. Dev
»Kangljica«. Njen glas je zelo pri*
jcten, posebno sladak v srednjih
legah. Od zadnjič je mnogo napre*
dovala v soli g. prof. Gollmayerje*
ve, katera jo je tudi spremljala pri
koncertu z vso dostojnostjo. Fron*
tinijev Minuetto je zelo mehka in
"olnobarvna skladba, ki ie bila po
mojem mnenju skoro najbolje po*
dana. Le ritardandi niso bili pri ce*
lem orkestru enotni.
Ženski zbor je zapel Premrlovi»
»Pojdimo spat« ter »Tri kaplje kr#
vi«. Obe pesmi sta zelo lepi, zelo
pevni in povsem globoki, a vsega
tega nam ni pokazal zbor. V za'
četku prve pesmi so alti zadeli vse
drugo kot terco. V takem slučaju
bi priporočal naj se glas da točno,
ma«>ari s poudarkom. Druga pesem
je bila mnogo bolje podana, a Se
več ekspresijonizma bi bilo treba.
Na klavir je spremljala točno gdč.
Brbuč. Sledil je zopet mešan zbor
z E. Adamičevo: »Pusto ie« ter
C. Kjuj »Dve roži«. Prva ie polna
vsakovrstnih sprememb, moderns
skladba z disonancami. Za to sklad'
bo bi trebalo še vaj samo v int^r*
pretaciji. »Dvc roži« je bila skladba.
ki mi je naj bolj ugajala in je bila
najbolj dobro in svobodno podana-
V  njej se z vso mehkobo prelivajo
glasovi iz sladkosti v terpljenje. Le
v nekaterih  momentih ni  bil  zbof
ena sama celota kakor n. pr. v 26-
in 27. taktu, kjer so bili  alti  pro*
močni napram vscm glasovom. Tu
bi morali popustiti vsi glasovi in le
bas bi moral priti do veliave. V 8-
točki je podal    orkester    IpavčeV
»Potpouri« zelo malomarno. Mord^
ker se jim je zdelo delo    lahko?!'
Sekstet iz »Prodane neveste« je y>of
pravil prejšnjo skladbo. Na zadnji
točki sporeda je bil St. Mokranjac-
VIII. šopek nar. pesmi (»More \1''
vor   voda«).    Skladbo je zbor zelo
dobro izvajal toda za moi del prC
več matematično. V skladbi so n&
kateri glasovi peli preveč  solisti^
no, a tudi če bi sama skladba to z&''
htcvala, ne bilo bi umestno in lepo-
Za to skladbo je bilo občinstvo ze'
lo navdušeno.
Zbor je od zadnjič    napredovfll*
V  zboru so pri ženskih glasovih V°
večini mladi in novi glasovi. Soprafl
je dober, alt srednji razen par 7&
lo dobrih, tenor zelo, zelo šibak ip1
ni bilo skoro slišati), bas dober.
Zbor je vodil sigurno g. E Ysf
mel, kateri se je za vse potrudij'
Orkester je pa dirigiral mladi g. M-
Hnatyszin. Žalibog, da mi nimam^
lastnega orkestra in zbora. ki b1
dokazal, da je slovenska pesem tu#
di globok kos naše prebogate du*
ševnosti. Zato sem se nekoliko i&
čudil. ker ni bilo na sporedu nobej
ne narodne pesmi. Vsak naš spored
bi moral imeti dve, tri; zastran ^
metnosti in nas samih.        Lojze.
Priloga,, Goriške Straže« St. 19
»GORIŠKA STRA2A«
Stran 3.
O ruski cerkvi.
Režim, pod katerim živi sedai
ruska cerkev, se mora imenovati re*
žim gonje proti cerkvi, režim pre*
hoda. Neznosno težko vzdušje leži
na nesrečni deželi.
Ko so se polcgle strasti razred*
nega sovraštva, je nastala huda že*
ja po naslajenju, ki ni vtesnjeno z
nobeno religijozno ali javno uzdo.
Kopanje, javno grabljenje v od*
ločujoči vladni sredi, razuzdanost
nied mladino, grobi življenjski ma*
terijalizem sredi narodnih plasti,
široki odpad od cerkve, od Boga,
od same vcrske idcje — temu nas*
proti stoji izžemana, a v preganja*
nju okrepljena cerkev.
Komunizem in krščanstvo.
Samo strogi, svojega duhovnega
orožja svesti si delayci morcio kul*
turno delovati. Pa ta duh jc, se ra*
zumc samo po sebi — močnejši ka*
kor pojav komunizma. Značilno za
sedanjc razpoložcnje je, da število
molivcev ni več toliko, kakor pred
vojno. Pa med temi sc nahaja v me*
stu vcč razumništva, ki je prišlo zo*
pet po raznih poteh v cerkev. So
med njimi, ki so našli pot zopet v
cerkev po neštetih zgubah in ško*
dah, drugi, ki iščejo v cerkvi opore
za svoja narodna čustva, tretji pa,
nicd temi mladi in bodri, ki jih ni
^ripeljalo gorje in bol v cerkev,
amnak ljubezen in nevpogljivi pod?
vit4 junaškega navdušenja. Mnogo
duhovnov in škofov izhaja sedaj iz
vplivnih svetnih krogov.
Reči moramo, da prekaša razum*
ništvo po številu vsc druge sloie,
ona krasi cerkveno srcdo. Na deželi
'e nekoliko drutfače. Opazuje se ta
pojav, da postajajo mesta vedno
bolj krščanska — vasi pa vedno
bolj paganske. Po vaseh si je mla*
dina prisvojila nauke brezbožnosti.
Srednje pokolenje, ki je preživelo
vojno, ki jc prebrelo vso Rusijo,
ki je živelo v vjctništvu v Evropi,
je prineslo domov izredno dosti
brezbrižnosti in se drži ravnoduš*
no do cerkve. Vasi doživljajo se*
daj dobo prosvete brez navdušenja.
Moški imajo svoj svetovni nazor.
Pri kmetih je samo gospodarski
smisel življenje; kmetje se s teža*
vo in žalostjo zarivajo v zemljo po*
zabljajoč na nebesa.
Kljub vsej gonji in vsemu pritis*
ku in vsemu terorju morajo komu*
nisti kloniti pred dejstvi. Redkoke*
daj se kaka dcvica poroči brez po*
roke v cerkvi. V cerkvi se krščuje,
odpeva sv. liturgija in šumno in
praznično se prazniki praznujejo.
Paganstvo se zdi, da doživlia svoje
prerojenje, vrača se na deželo s
komunističnim časopisjem, z vsem
mogočim špektakelnom, z revolu*
cijskimi slavospevi.
Ko so zaprli patrijarha, ko so v
prognanstvo prcgnali škofe, ko so
bili mnogi pastirji razpršeni, je bilo
načelo cerkve zmajcno. Vsaka cer*
kev je živela življenje za se. Trpel
je ugled cerkvene oblasti. Verni*
kom se je godilo kakor prvim kri*
stjanom v katakombah. A kmalu
so se začeli zavedati. V preganja*
nju se je pokazala lepota skrivnosti
sv. vere.
Vstajenje ruskega prostranstva.
Skoraj vsaka cerkev ima svoj
prekrasni pevski zbor. Poroča se o
lepem      evharističnem      dviganju.
Mnogi pristopajo vsaki dan k sv.
obhajilu, drugi vsaki teden, največ*
je število vse večje praznike. Iz
cerkve, od službe božje izvira tok
duhovnih dobrot, ki pomnožuje
življensko moč. Stanovanja se zo*
pet spreminjajo v cerkev. Redov*
ništvo se vzdiguje z novo močjo.
Nekateri stari duhovniki se pojav*
ljajo z avtoriteto širokih mas. Do*
brodelnost in dobroljubje napredu*
je. Razumništvo je silno zavzcto za
dejavno krščanstvo, ne samo za
oscbno, ampak tudi za splošno kul*
turno krščansko delo. Krščanska
kultura se dviga. Razvija se pro*
gram, naloga, ki jo jc osnoval VI.
Solovijev. Življenjc s sv. Evhari*
stijo v ljubezni Matere božje, katc*
re čudodelne podobe se nosijo v ve*
iikanskih procesijah, daje poroštvo,
da se bližajo Rusiji boljši in vese*
lejši dnevi.
J. K.
SOCIflLNI  VESTNIK.
Izseljevanje — naša rana.
(Iz dežele smo prejeli ta klic. Ker
je, žal, le pregloboko resničen ga
dobesedno priobčujiemo, da bodo
tudi bravci videli kaksno je mne;
nje po deželi o izseljevanju.)
Dan za dnem in vedno v večjem
številu zapuščajo naši ljudje svoje
domove in se podajajo v daljne,
tuje kraje Po vscm svetu so dan*
danes že razkropljeni prebiv>i1ci iz
Julijske Krajine. V Franciji, Ame*
riki, Avstraliji — povsod najdeš
ubogega primorskega Slovenca, ki
se potika okoli kakor izgubljena
ovca.
Davčni vijak pritiska vedno huje
in huje, kmet si dela dolgove in po*
sestvo pride sčasoma na boben. V
takem slučaju je domačin primo*
ran zapusriti svoj dom in se izseliti
na tuje. — Veliko jih je, ki bi radi
ostali doma in si z delom svojih
rok služili svoj prepotrebni vsak*
danji kruh, pa ne morejo dobiti
dela. Ne kaže jim drugega, kakor
iskati si dela in zaslužka v tujini.
Marsikdo pa tudi prav po nepotreb*
ncm prodaja svojo domačijo in se
seli drugam.
Društva po deželi hirajo in nima*
jo pravega razmaha, kcr se najbolj*
ši člani in članice podajajo za za*
služkom v razne kraje. Fantje gre*
do v daljno "Francijo ali Ameriko,
dekleta pa v    šumna mesta,    kjer
premnogokrat pozabijo na svoj
dom in se zgubijo v vrvenju mest*
nega življa.
Nekateri mislijo, da se doma ne
morejo izobraziti in si pridobiti
potrebnega znanja za življcnje.
Res pa je, da se v tujini največkrat
tudi dobri mladcniči in poštena
dekleta moralno popolnoma pokva*
rijo in zajdejo na slaba pota.
Pa tudi zdravje si mnogi pokva*
rijo v nczdravih rudnikih in zapra*
šenih tovarnah. Brezsrčni kapita*
listi si polnijo svoje žepe ob žuljih
in trpljenju ubogega delavca. Brez*
vestni kapitalizem bogati in se ne
zmeni za revnega človcka, ki se
poti in dela na vsc pretege in nima
od tega nič drugega kakor to, da ga
po par letih odpustijo od dela in ga
bolnega vržejo na cesto. Mnogi
pridejo domov revnejši, kakor so
bili tedaj, ko so se podajali v tu*
iino. Na nekdanjem njcgovem do*
'mu pa gospodari tujec.
Vsakdo naj dobro premisli, pred*
no proda svojo domačijo in se iz*
scli v tuiino. Ako si svojcga polo*
žaja prav na noben način ne more
izboljšati, tedaj naj si šele išče sre*
če drugod. Ako le more, naj ne za*
nušča svojega doma.
Vedite, da je domačija naša ma*
ti, tujina pa kruta in neusmiliena
mačeha. »Ljubo doma, kdor ga
ima«, pravi prertovor. Da, srečen
je, kdor ima svoj dom. Tolika sre*
ča je imeti svojo domačijo, da tisti,
ki jo ima niti ne ve, kaj ima; spoz*
na na to vsakdo prav hitro na tu*
jem. Pomislitc, kako smo trpeli v
begunstvu in kako se nam je srce
krčilo od žalosti, ko smo, prišedši
domov iz begunstva, videli naše
domove porušene in vničene.. .
Vsakdo si v tujini želi nazaj svoje
domačije, vsakomur se bo srce jo*
kalo in se mu bo tožilo po njegovi
domovini, kjer ga vsaka stvar, vsak
kotiček spominja na leta njegovc
brezskrbne mladosti.
Zatorej Vam kličem še enkrat, da
resno preudarite, predno se po*
daste v tujino! Glejte, da se nc bo*
dete kmalu kesali! In ko bodete v
tujini po svojih opravilih, ne poza*
bite na svojo domovino. Spomnitc
se večkrat na svojo domačijo in se
kmalu povrnite . . .
Ne pozabite pa tudi na Boga, ki
je povsod isti. Doma in na tujem,
v mestu in na deželi, v tovarni ka*
kor v globokem rudniku — povsod
je isti Bog. Ko bodete v tujini ža*
lostni in potrti, tedaj se zatecite k
svojemu Bogu. On vas bo tolažil in
vas enkrat srečno pripeljal nazaj
domov.                                     Š.
Podgorske tkalnice.
(Iz delavskih krogov.)
Malo kjc se je po vojni industri*
ja tako razvila, kakor pri nas. Ima*
mo sedaj v Podgori tkalnico in pre*
dilnico. V tkalnici dela nad 1000
žensk. Vse podgorsko ženstvo dela
v tovarni. Močno je zastopana med
delavstvom tudi Gorica ter vse
okoliške vasi. Ne morem tajiti, da
ljudstvo od tovarne nima koristi.
V Podgori živi vse od tovarne. To*
da so še vedno odprta vsa socialna
zla. Domače delavstvo, posebno
moški, še vedno ni nameščeno v
tovarni, ampak le pri stavbcnem
oddelku, kjer jim odjedata zaslu*
žek mrtva sezija in vreme. Nujno
bi bilo domačcmu dclavstvu pre*
skrbeti v tovarni sami stalno delo,
ki bi mu zagotovilo zaslužek.
Ureditev plač je popolnoma v ro*
kah tovarne in nima na to delav*
stvo nobencga vpliva. Fašistovski
sindikat, v katerega se baje mora
vpisati vsak delavec, ima tu veliko
delavno polje in bo ravno na tern
preskušal svojo  življensko moč.
Tovarniško uradništvo je zelo
mnogoštevilno. Naval brezposclnih
nižjih uradnikov in uslužbencev je
pa tako velik, da tudi tukaj nižjc
uradništvo nima veliko besed pri
določanju plač.
VACLAV BENEŠ - T^EBJZSKY
Dve povesti
Karlštejnskega vrana
l/. češčine prevel dr. F 'an Braduc.
(Dalje.)
(»Med vami ljudmi nekaj nera*
zumljivega!« — Vran je za hip
umolknil in me zopet ogledoval oc1
vseh strani,, ali pritrdim iz polne du*
še besedam, ki so mu bile šc v klju*
nu. — »Že dolgo vrsto let scm na
svetu, že dolgo opazujem človcško
življcnje, saj sem preživel že ncko*
liko pokolenj; tega, kar sem videl
jaz, še ni videl noben smrtnik: —
iaz sem gledal tudi v dvoranc veli*
kih med vami, ko je bila okrog in
okrog globoka tema —; in tole iz*
kušnjo imam: v toliko ste vi ljudje
Pod nami, ker dosežete za svctlo
kovino, ki je pri nas brez vsake ce*
ne, vse drug od drugega; vaš cilj
so zlate gore in srebrni rudniki,
zlata polja in srebrni studenci . . .
Izjcm je tako malo med vami!
Mnogim sem že povedal to resnico,
toda eni so zgenili z rameni, drugi
so se mi posmehovali, tretji so segli
na tla po kamen, da bi ga zalučili
vamc.« Vran me je bistreje in na*
tančneje ogledoval, kot da me poz*
na šele od včeraj. »Le poglej me, ti
črni, stoletni ptič. Jaz že nrenesem
tale tvoj poglcd!« — »Sai te poz*
nam; toda oglcdujem te iz drugega
vzroka! — Le poslušaj dalje in
priostri si pero! Naj se ti roka ne
trcse! Naj bo to pisano s trdimi
jasnimi potezami!«)
Ko se jc grof Butler malo odpo*
čil, osvežil in okrepčal, ga je vodil
fospod oskrbnik z mlajšim sinom
po Karlštejnu.
Starejši brat je stopil k sestri v
njeno sobo.
»Prihajam, ljuba sestra, ne da bi
ti bil to prej naznanil- saj gotovo
onrostiš bratu,« "je govoril cesarski
častnik, ko je odprl vrata in stopil
na sredo sobe.
Kristina je bila pri oknu, na ka*
tcrega mreži so sedeli štirje vrani
in kljuvali po zarjavelcm železu,
kakor da bi za vsako ceno hoteli
priti k deklici. Pogrešali so jo od
vceraj; vse so že preglcdali, a nik*
jer niso našli niti zrnca niti naj*
manjše drobtinice. Vrani so bili
komaj pol leta stari in so se že pre*
več navadili na belo Kristinino
roko.
»Voščim ti, sestrica, dobro jutro,
ti pa si, kot da je še polnoč!«
Častnik je stopil prav h Kristini
in :i položil roko na ramo. Vrani pa
so se takoj razletcli, kot da je zla
roka ustrelila med nje ostro pušči*
co.
Kristina se je strcsla; res ni niti
slišala, da je v vratih zaškripal
ključ in da je nekdo stonil v sobo.
Postelja na desni od vrat s takrat
običajnim nebom je bila neodstla*
na; vso noč je prebdela heerka go*
spoda oskrbnika. Ozrla se je, a   ni
odgovorila bratu.
»Oče ukazuje, da obleci najlepšo
oblcko, ki se ti najbolj prilega!«
Brat se je dclal kar najbolj  pri*
jaznega in je govoril z najvljudnej*
šim glasom. Bil je mojster v vsem,
k čemur ga je kdo potreboval.
»Oče — da se je spomnil name?«
»Dobili smo gosti!«
»Od kdaj misli očc name?«
»Tvojo srečo ima vedno v mis*
lih.«
»Po cele dneve me niti nc vidi;
niti ne zmeni se zame.«
»Čudne pojme o hvaležnosti
imaš že sedaj!«
»Tudi ti si mi prišel očitat, brat?
— Želim miru!«
»Nisem se še niti z besedico do*
taknil včcrajšnjega dnc, draga se*
strica. — Še vse more biti zopet
dobro. — Oče je zelo razljučen! —
Ako  ga hočeš  pomiriti,  noslušaj!«
Brat ie primaknil stol in sedel
naproti Kristini.
»Tvoj očc in tvoja brata še pre*
več skrbita zate!«
»Moj oče? — In vidva, brata? —
Saj vaju poznam komaj po imenu!«
»Bratovska ljubezen, ljuba sc*
stra, je tcm večja, čim redkejc se
vidijo! Hočemo ti pripraviti sreč*
no, zadovoljno življenje . . .«
»Vi — meni?«
Kristina sc je nasmehnila; toda
pri tern smehljaju je obšcl človeka
skoro mraz.
»Preskrbeli smo ti dobrega mo*
ža.«
»Vi — meni?«
Celo gospod brat se je prestrašil
glasu, s katerim je izgovorila vdru*
gič to vprašanje.
»Je odličnega rodu.«
»In nazadnje je morda on gost
na Karlštcjnu?«
»Tako je, in zato je oče naročil,
da obleci najlepšo obleko. Prišel bi
bil sam, a ne more. Mora z mlaišim
bratom biti v družbi odličncga
gosta.«
»Le povej, da se svojemu ocictu
za njegovo skrb iz srea zahvaliu*
jem, in sprejmi tudi ti in tvoj brat
mojo zahvalo«.
»Prenagla si! — Dobro premisli
te besede!«
»Niste skrbeli zame, ko sem do*
raščala, nc skrbite zame tudi sedaj,
ko sem dorastla! — Ko bi sama ne
bila iskala in se trudila, bi niti či*
tati ne znala. Ko bi ne bila sama
nrišla med ljudi, bi niti nc vcdcla,
kjc sem in čii/ava sem. — Tile črni
ptiči, ki so pravkar sedeli na mreži,
so imeli boljšo vzgojo nego jaz.«
»Ne mislim te siliti! Ampak tole
ti rečem: Če ne ubogaš šc pred
poldnem, bo na tvojem častilcu iz*
vršcna cksekucija! Oče sc ne šali in
tudi brata sta se že davno odvadila
praznim besedam.«
»Njegova cast jc tisočkrat čistej*
ša nego tvoja, nego tvojega brata,
ncgo------«
»Res bi ne bil rekel, da je nrišla
sestrica tako daleč. — Le izgovori!
Hotela si še nristaviti: nego tvoje*
''a oceta.«
Stran 4.
»GOR1SKA STRA2A*
Tovarna ima sieer vclikanske na?
črte. o katerih praviio kapitalisti,
da so skrajno socialno pravični. To?
varna ima že danes svojc kolonial?
ne trgovine, bo zidala tudi dclavskc
hiše, lastni kinematograf, variete.
kapclo, gostilne, kupuie baje tudi
zemljišče Fogarjevo ob Soči; že se?
daj pa ima svoje športno igrišče,
delavsko zavctišče, postajo Zelene?
ga križa, požarno brambo itd. To?
da vse to je last tovarnc in delav?
stvo je tu brez vsega vpliva. To se
pravi: tovarna bo imela dobičck od
dclavčevega dela pri obratu in tudi
od njcgovega zaslužka, kajti dela?
vec bo stanoval v njeni hiši, jedel
njeno blago, pil njcno vino, se za?
baval v njcnih zabaviščih in se ob?
lačil v njeno obleko. Ker bo pa vse
to plačal s svojim zaslužkom, bo
tudi tukaj tovarna nekaj zaslužila.
Tako se bo namree vse nazaj ste?
kalo v tisto kaso iz katere je prišlo.
Ker se bo tovarna v dogledncm
easu tako razvila, bo tu stalno za?
poslenih okrog 8000 delavskih mo?
ei, bo to eno najveejih . podjetij v
Italiji. Če se bo pa vse socialno gi?
banje osredotočilo samo na nasil?
no zatiranjc komunizma, kakor se
doscdaj prakticira, ne bo s tern de?
lavstvu vcliko pomagano, kajti to
maso v njeni zablodi še bolj raz?
vname.
Kdor hoee tu kaj dobrega storiti
— ta mora stopiti pred podgorsko
delavstvo z obširnim in pravim so*
cialnim  programom.
Pravice delavcev, njihova moral?
na vzgoja in odkritosrčno razume?
vanje delavske duše — to si bo
moral napisati na prapor oni mož,
ki bo hotel tukaj delavstvo za se?
boj imeti.
Moja roka je trudna od dela in
zato za danes končam. Pa sc bom
šc oglasil.                        Delavec.
*    *    *
Ker se podgorska tovarniška pod?
jetja vcdno bolj širijo in štcvilo za?
poslcnega delavstva hitro narašča,
bomo posvcčali v bodoče večjo
pažnjo tej razvijajoči se industriji
in socialncmu stanju podgorskcga
delavstva.
Književnost in umetnost.
Nove skladbe za cerkvene zbore.
1.  Stanko Premrl je izdal 13 Ob?
hajilnih    pesmi za mešani zbor in
orgle. Boljši podeželski zbori, ki se
ne plašijo morebitnih težkoč in ki
streme vedno vise v glasbeni umet?
nosti,    bodo našli ravno v teh pe?
smih    izredno    lepa in učinkovita
mesta,    ki si bodo namah osvojila
srea pevcev in poslusalcev. Za do?
bro izvajanje so potrebni predvsem
spreten organist in dobre orgle.
2.  P. Hugolin Sattner    in    Emil
Hochreiter sta ravnokar izdala    2.
zvezek   »Planik«,   izborno    zbirko
Marijinih    pesmi za solo,    mešani
zbor in orgle. Vseh pesmi ie 14 (7
Sattnerjevih in 7 Hochreiterjevih).
Kar odlikuje prvi zvezek »Planik«,
ki so našim boljšim pevskim   zbo?
rom že dobro zane, odlikuje tudi 2.
zvezek: prijetne in tekoče melodije
z  bogato    in    soeno    harmonično
podlago. Vredne so marljivega štu?
dija za bližajoči se majnik.
Obe zbirki sta na prodaj v Kato?
liški knjigarni v Gorici. Za »Plani?
ke« so tudi posamezne glaske na
razpolago.
Fr. Bevk: »Materin greh«.
O tej izvirni drami našega roja?
ka Bevka, ki so jo podali v soboto
in nedeljo v Trg. domu v Gorici,
naj povem le nckaj na kratko.
Dclo je polno dejanja, ki se po?
sebno kaže v tretjem in eetrtem
dejanju. Snov je povzeta prav go?
tovo iz našega kmetskega življenja.
Ono sukanje z nožem me je spo?
minjalo na »Cavallerio rusticano«,
ki ima južni značaj. Višek igre se
mi zdi, da je v hlapčevi smrti in pa
v zadnjem deianju, kjer stoji mo?
rilec pred sodnijo. Se večji efekt
bi morda bil, ko bi stopili vlogi od?
vetnika ? branitelja in pa državne?
ga pravdnika bolj v ospredje, v teh
dveh vlogah bi si želel boj med
branilccm in zakonom. Drugače je
igra dosegla popoln vspeh. K vspe?
hu iskreno eastitam g. pisatelju. Go?
tovo bo šc oplodil našo dramsko
literaturo z dobrimi dramatičnimf
deli, ki jih Slovenci zelo pogreša?
mo, posebno mi v Julijski Kra?
jini, kjer °»e je v povojnem življe?
nju dvignilo zanimanje za dramske
prireditve.
O nrednašanju igre se pohvalno
izrazim. Če bi iskal zmožnosti in
hibe pri posameznikih, bi jih na?
števal toliko, kolikor pri vseh do?
brih diletantih. Pričakoval sem
nri premieri vee obeinstva. Na ga?
leriji se še vedno najdejo ljudje, ki
nirnajo zmisla in umevanja za
dramsko umetnost. Bolje bi bilo,
da bi sli v tistem času na dober
zrak, da bi tako ne kalili miru osta?
lim in dali sebi preveč dela. Kakor
scm doznal, je bilo pri reprizi več
obeinstva, seveda deželanov, od ka?
terih se moramo mi mcščani na?
ueiti stremljenja po dobrem.
B. M.
Ali jo poznate in že imate?
Novo, krasno ,skoraj nepogreš*
ljivo knjigo: Misijonska prireditev,
uredil Ante Kordin. Izšla je v Ljub?
ljani 1926, kot 3. zv. »Misijonske
knjižnice«, ki jo je sreeno zamisli?
lo znano Misijonišče pri Domža?
Iah. übsega 132 + VIII strani na?
vadne osmcrke. Naslovno stran
krasi izvirna slika (čigava?). Stane
20 Din. (ok. 9 L). Naroea se na na?
slov: »Katoliški misijoni« Ljublja?
na, Tabor 12, SI IS. Dobi se pa v
Katoliški kirjigarni v Gorici. —
Sedai ne bomo mogli vee tožiti, da
ni tvarine za razne prireditve. Naj?
boliše priporocilo knjige je nje
vsebina: (Predgovor, posvetilo,
uvod). Snov za predavanja. Pesmi
(dve tret jini izvrnih — Škender,
Martinčie — druge so dobri prevo?
di in neznanih pesnikov proizvodi)
Igre (2 izvirni — M. Elizabcta in
Finžgar in 2 prevoda — iz nemšvl;
ne in lašeine). Seznam mis. iger.
Naerti za mis. prireditve. Skladbe
(4 izvirne mis. pesmi z notami in
Češeena Mari ja v kitajščini; 12
strani not). (Kazalo in priporocilo
doslej izislih knjig »Mis. knj.« ko?
ledarja in lista »Kat. misijoni«. —
Iz tega se razvidi, da je knjiga kaj
potrebna in porabna za Mar. druž?
be (mis. odseke\ za društvene pri?
reditvc in sestanke, pa tudi kot
vzpodbudno, zanimivo berivo za
posameznike. V njej jc toliko bo?
<fastva, da vsakdo lahko kai izbere.
Siccr jc te vrste gradiva še nckaj
raztresenega v raznih knjigah in
listih (»Bogoljub«, »Zgod. Danica«
i. dr.), a zaenkrat bo to zadostova?
lo- potem pa izide najbrž druga
knjiga kot nadaljevanje ali dopol?
nilo te. — Postni čas je primeren
za resne prireditve. In misijonske
so take. Knjiga se sama dovolj pri?
poroea po svoii lepi in pregledni
vsebini in eedni, priročni zunanji
obliki. Verjetno je, da bo kmalu
pošla, zato: brž naročite, vzemite,
berite, izrabite zaklad!       Z. M. G.
»Pevec«.
Izšla je 1—2 štev. za januar?fe?
bruar 1926. Obsega A. Dolinarjev
elanek o »Dr. Fr. Kimovcu« in Ba?
jukov o »Pevskem imenstvu«. Nato
sledc oddclki: Vestnik P. Z., Naši
zbori, Nove skladbe, Iz glasbenih
listov in Razne vesti. Glasbcna pri?
loga prinaša tri skladbe: Fr. Fer?
jančič »Vzdihljaji slepcga« za Me?
Sani zbor in bas?solo; Karlo Ada?
mič »Kadar pridem v tiho vas« za
mešan izbor. »Pevec« izhaia že še?
sto leto in vrši ves eas svojega ob?
stanka vestno in vztrajno svojo na?
logo: širiti smisel za lepo pctje med
Slovenci. Toplo ga priporočamo.
Stane za Italijo 18 lir. Naroea se pri
upravi Ljubljana, Miklošieeva c. 7.
Prihodnja štcvilka izidc šc prtd
vel. nočjo.
Širite ,Goriško Stražo'
Pismo od vojakov.
Fantom novincem 1.1906.
Približuje se čas, ko bo tudi za
Vas napoeil dan vpoklica pod vo?
jaško suknjo. Gotovo si tudi Vi nč
predstavljate niti od daleč, kakšno
mora biti vojaško življenje. V naj?
bolj nevarnih mladih letih pokliee?
jo mladeniča k vojakom. Od doma
greš, lahko rečem, še kot otrok,
in ne veš še, kaj je življenje, kaj je
svet. Razkropili Vas bodo po vseh
vcejih in manjših mestih Italije.
Čudno se Vam bo zdelo v začetku
in čutili se bostc osamljene in za?
puščene dalcč proč od našc lepc
domačije. Izpostavljeni boste raz?
nim nevarnostim in pazitc sc, da v
cnake nevarnosti ne zabrede tudi
kak izmed Vas! Fantje! Ko pridete
med nas, pokažite s svojim lcpim
vedenjem in nastopom, da ste sino?
vi kulturnega naroda!
Kako žalostno je slišati nekaterer
ki sc drugih italijanskih besed niso
naueili, kakor samo kletev. Bil sem
/c sam vcekrat priča slučaia, ko
so drugorodni vojaki dejali: Glej,
saj kleti pa že znajo po naše! Res
je, da ni čudno, če se katerega pri?
me ena ali druga kletev,    ker    jih
človek sliši na stotine in stotine, ali
vseeno pravim jaz, da se s kletvino
tudi nc bomo postavili! Žalosten
sem, ko vidim, da tudi v naših vr=-
stah ni več onih resnih fantov, ki
bi se zavedali, da nas drugi sodijo
po našem obnašanju! Že itak nas
tako slabo sodijo in kaj pa še, če
bomo sami utrjcvali njihovo prc?
prieanjc?! Ne bom Vam drugega
omenjal, naj bo zadosti teh par vr?
stic, da se boste znali po tern rav?
nati! Kadar pa se poslavljate od
svojih ljubih in naše rodne zemlje,
naredite sklep: »Hoecmo tudi daleč
od Vas vedno in povsod pokazati,
katere zemlje sinovi smo!« Če bo?
ste s tern sklepom zapustili dom in
ga tudi izvrsevali, se Vam ni trcba
bati, da bo kateri izmed Vas, kdaj
naletel na kake žalostne slučaje in
tudi ne, da bo naše dobro ime iz?
gubilo na ugledu!
Vas pozdravlja                  Vojak.
Spezia, meseca marca 1926.
Tega pisma smo prav veseli. Naj
bi le žalostne izjeme med našimi
vojaki, kot so v tern pismu opisane,
kmalu izginile. Vojaški poveljniki
so že veekrat pohvalili dobro obna?
šanje naših fantov; zato ne smemo
izgubiti tega dobrega imena.
Vojnim oškodovancem.
Mavsikateri vojni oškodovnnec si
tolmači zakon od due 10. 1. 1926
št. 47 po svoje in nadleguje sedaj
z dopisi vse mogoče urude.
Vsuk vojni oškodovanec naj si
zapomni, da spadajo v vrsto teh
prošenj le tiste, katerih spisi se nas
hujajo vsled nesprejetega konkon
duia na različnih komisijah. To se
pravi, da ne smejo vlagaii takih
prošenj oni, ki niso bili še klicani
niti h konkordatu, še manj pa oni,
ki imajo že likvidacijo v rokah. Če
vlafiajo taki prošnje, zavkičujejo le
uradno poslovanje v škodo drugih,
ki nestrpno čtikajo rešitve ali pa
razpisa razprave. Na stotine pro;
šenj, ki nimajo nobenega pomena,
leži sedaj na komisijah ter na
okrajnem davčnem uradu v Gorici.
Še enkrat ponovimo: prošnjo za
poravnavo pred takozvanim posre?
dovalnim uradnikom napravijo lah;
ko le oni, ki niso sprejeli svojčas
ponujenega zneska in katerih spisi
se nahajaio še nesrešeni pri komi?
sijah.
*    *    *
Mnogim vojnim oškodovancem
so bile izžrebane beneške obligat
cije. Nekateri se za to ne brigdio,
drugi pa za to niti ne vedo, ker
niso zasledovali izzrebanja.
Svetujemo vojnim oškodovam
cem, da pridejo v upravo »Goriške
Straže«, kjer se bodo lahko preprU
čali, če so bile njihove obveznice
izžrebane.
Tovarna v Klavžah.
V  tovarni v Klavžah pri Podmcl?
cu so se začela razna obnovitvena
dela, pri katerih so zaposleni šte?
vilni  delavci,  naj več  domačini.
Pred vojno je bila tovarna last g.
Križniča iz Kanala. Po vojni pa jo
je kupil inž. Kurka, ki jo je lansko
leto -rodal scdanjemu lastniku inž.
Vigano, ki koplje rudo v Trebuši.
Pred vojno so v tovarni izdelo?
vali parkete in druge lesne izdelke.
Poleg tega je bila v tovarni tudi
žaga in priprava za izdelovanje le?
du, katerjsga so pošiljali na razne
kraje.
V  vojnem času je bila v tovarni
vojaška bolnica, kjer so se zdravili
vsi oni ranjenci, ki so bili ranjeni
v okolici sv. Lucije   in   Podmelca.
V ti bolnici je umrl tudi pree.  g.
Josip  Fabijan  župnik  pri  Sv.   Li:?
ciji.
Po vojni je v tovarni obratovala
samo žaga. Sedanji lastnik, inž. Vi?
ganö, pa misli izdelovati v tovarni
blago za oblcke in sicer se bo iz?
delovalo iz neke vrste trave, ki ra?
ste nekje v Dalmaciji. Obratovala
bode seveda tudi žaga in kakor
pred vojno bodo tudi sedaj izdelo?
vali razne vrste lesene izdelke, ka?
kor n. pr. pohištvo in drugo.
Ves obrat bo dobival gonilno silo
iz električne centrale, ki bo tudi v
tovarni. Iz elektrarne bodo dobi?
vale el. razsvetljavo tudi vse oko?
liškc vasi po Baški dolini. Ker pa
rabijo tudi v Trebuši, kjer kopljejo
rudo, el. gonilno silo in razsvetlja?
vo zato misli g. Vigano napeljati
el. tok črez hrib Logaršče narav?
nost v Trebušo.
Ko bo tovarna obratovala, bo v
tkalnici zaposlenih kakih 200 de?
lavk. Moških delovnih moči pa bo
v tovarni le malo in še ti bodo naj?
brze tujci.
Do sedaj v Baški dolini še nismo
poznali nrolctarske bede. Ko ^a bo
začela obratovati tovarna v Pod?
melcu, tedaj bodo tarn zaposlena
vsa naša dekleta in tudi žene —¦
matere. Otroci bodo ves dan doma
brez skrbne mamice, ki bi jih sva?
rila in učila. V šoli se itak naučijo
bore malo. V tovarni bi morali biti
zaposleni samo moški. Žena naj bo
doma, kjer ima opravilo pri deci in
kuhi, za tovarno pa so le možje in
še ti ne vsi. — Videti je, da bo to?
varna v Klavžah prinesla v našo
dolino več bede nego   bla"ostanja.
Mimogrcdc naj bo omenjeno, da
je druga žaga še ne pol urc oddalje?
na od tovarne v Klavžah. Nahaja
se sredi poti med Klavžami in Ba?
čo in je last g. Valcntina Taljata,
župana pri Sv. Luciji. To žago žene
voda, ki gre prej čez tri kolesa v
Kosovem mlinu, predno pride do
žage. Ta žaga ima vedno dovolj
dela in bo lahko tekmovala z ono v
Klavžah.
V  Bači je še tretja žaga, last g.
Štrukeljna  z  Modrejc pri  Sv.  Lu?
ciji. Do sedai dcluje v njegovi to?
varni samo elektrarna,   ki   preskr?
buje z el. razsvetljavo vasi:  Baea,
Sv.  Lucija in postaja.  V kratkem
začne obratovati tudi žaga.
Samo par minut je oddaljena od
Štrukljeve centrale še četrta žaga,
koje lastnik je neki Marchi.
V  razdalji netih kilometrov ima*
mo torej kar   štiri žage    z   dvema
elektrarnama.                            Š.
Darovi.
Za Slovensko sirotiščc: Ncimcno*
vani dobrotnik ajdovskih siroma^
kov 10 L; Kdo ve, zakai daruje
p. n. Benedikt Poniž 50 L za Slo?
vensko sirotiščc? Fantje pri Sv.
Luciji nabrali: Ivan Viduč 5 L,
Ivan Vidmar 3 L, Olga Šavli 10 L,
Draga Makarovič 5 L, Ing. Štrukelj
5 L, Anton Kenda 5 L, Josip Kofol
5 L, N. N. 5 L, Josip Taljat 3 U
Ludovik Štrukelj 5 L, Feliks Mikuš
3 L, Milan"Brkič 5 L, Mariia Mu^
nih 5 L, Zdravko Munih 5 L. —
Srčna hvala in Bog plačaj!
»QORISKA STRA2A«
Stratus
Kaj je novega na deželi?
Solkan.
Čudne pismonoše imamo. Eden
raznaša samo priporočena pisma,
drugi pa navadna in časopise. Pa
to še ni zadosti. Menjajo se ti pi?
smonoši kar dnevno, razume se, da
dobivamo radi tega pošto točno!
Sedaj pa sploh ne vemo več, kdo
je občinski obhodnik, kdo občinski
redar in kdo pismonoša.
Vse to po zaslugi ene same osebe.
Šempas.
Malokdaj se mi oglasimo v Va?
Šem cenjenem listuT pa še to pot
so samo žalostne novice. Sedaj ko
je odšel nori pust, patron vseh nor?
cev in šem, smo mislili, da bode
yendar konec popivanja in razsa?
janja naše mladine, pa žalibog, da
je ravno narobe. Posebno na Osmi?
ci je vsako ncdeljo po cele noči raz?
sajanje. Ljudem se čudno zdi in se
Povprašujejo, kako da se sme
točiti po cele noči? Preteklö
nedeljo so pijani ponočnjaki zopet
razsajali po vasi in pred več hišami
so raznašali vozove in drugo orod?
je. Ljudje se povprašujejo, ali je
kakšna postava, da se razsajače
ukroti ali je ni. V nedeljo so hoteli
sosedi vdovi odpeljati voz. ta pa je
vstala na okno in hotela nasilneže
odpoditi, pa ji je eden zagnal pole?
no v glavo. Drugi dan je šla h kara?
binerjem in upamo, da bodo dobili
nasilncži zasluženo kazen. Mladeni*
Čem kličcm: ustanovimo si izobra?
ževalno društvo kot smo ie imeli
pred vojno in kakor jih imajo po
drugih vaseh.                Mladenič.
Goče.
Na pepelnico smo tu pokopali
Magdaleno Vovk, ki je dosegla 93
let ter bila najstarejša oseba naše
župnije. V mlajših letih je bila ku?
harica v odličnih hišah. Čeprav od
mladosti slabcga zdravja in dosti?
krat za smrt bolna je učakala iz?
redno visoko starost. Bila ie zgled?
na žena. N. p. v m.!
Dornberg.
Dornberška »Čitalnica« priredi v
nedeljo dne 14. marca ob treh in
Pol popoldne igro »Zemlja«. Spisal
jo je Karl Schönherr v treh deja?
njih. Pisatelj nam v tej igri predoči
našega človeka v njegovi veliki lju?
bezni po lastnem kosu zemlje. Ako
jo ima je priklenjen nanio in kot
drevo s svojimi koreninami je pri?
raščcn na to svojo lastnino?zemljo.
Ako je nima hrepeni po njej z vso
svojo dušo, se bori zanjo; brez nje
je nesrečen, tujcc se zdi samemu
sebi, hlapec, ki ga gospodar odpra?
vi da si poišče drugo službo, da
hlapčuje dalje — a v to se naš člo?
vek nikdar ne vživi. V Dornbergu
sc bo prvič vprizorila.
Sv. Lucija.
V pondeljek zvecer je po dalj?
šem, mukepolnem bolehaniu nena?
doma mirno v Gospodu zaspala
gospa Eliza Rakovšček, soproga
nadučiteljeva. Pokoj njeni duši,
preostalim naše sožalje.
Čezsoča.
Naše prosvetno društvo »Zlate?
nik« se kljub raznim oviram prav
živahno giblje in si pridobiva ved?
no več članov. Posebno nas vcseli,
ker postaja naše društvo od dneva
do dneva bolj zbirališče vseh za*
Vednih in dobromislečih vaščanov.
Možje in žene, fantje in dekleta se
zbirajo pod njegovim okriliem. Ka?
dar imamo prcdavanje — in imeli
smo jih že lepo vrsto — prihite v
aruštvene nrostore člani skoro pol?
noštevilno. Predzadnjo ned. in non?
deljck je imel pri nas dve preda?
^anji urednik P. Kemperle. Oba?
krat je bila društvena soba polna
Zvestih poslušalcev, ki so pazno sle?
dili govornikovim besedam. Da je
oilo razpoložcnjc še ufodncjše, smo
zapeli še par domačih pesmi. Ko
bomo imeli izvežban pevski zbor,
se bomo seveda še bolj postavili.
Na dramatičnem polju smo se tudi
že začeli gibati; pripravljamo se za
šaljivo trodejanko, katero vprizori?
mo po veliki noči. Iskrena hvala g.
Staniču za požrtvovalni trud, ki ga
ima z nami.
¦    *    ¦
Ker so naši očetje in matere spo*
znali, da ni dovolj v vasi samo pro?
svetno društvo, ampak je v vasi še
bolj potrebno gospodarsko dru?
štvo, so se tudi oni zbrali dne 7.
marca in si obnovili že obstoječo
»Kmetsko delavsko zvezo«. Izvolili
so si načelnika in odbor. Želimo
društvu obilo vspeha, posebno se?
daj v tern za nas tako težkem go?
spodarskem polozaju. ko nas dan
za dncm dolgovi stiskajo. »Kmct?
sko delavsko zvezo« pa prosimo,
da bi nam revežem priskočila na
pomoč v kolikor je v njeni moči.
Osek.
K dopisu v »Goriški Straži« z
dne 10. II. 1926 štev. 11., v katerem
se govori o kraško?vipavskem vo?
dovodu, se čutimo občani občine
Osek ? Vitovlje primoranc podati
javnosti sledeča pojasnila:
Ni res, da je bil prvotni lastnik
vodovoda bivša avstrijska vojaška
uprava, ampak lastniki smo bili
in smo še vedno le mi občani, to je
70 zasebnikov in nihče drugi. Vo?
dovod, obstojcč že mnogo let pred
vojno. kakor tudi vodo, ic vzelo
vojaštvo le za čas, dokler traja voj?
na. Takratni povelinik fronte sc je
izjavil tuk. občanom, da takoj po
vojni dobijo občani vodovod in vo?
do nazaj z vsemi tedaniimi pravi?
cami. Torej do sedaj ni šc razči?
ščeno vprašanje lastništva v smislu
kot je govoril g. prefekt, ampak
lastniki smo le mi sami in si tudi
te pravice ne bomo kar tako eno?
stavno pustili odvzeti.
Bila bi pač velikanska nesmisel,
da bi mi, ki imamo vodo in svoj že
nad 50 let popolnoma dobro urejen
vodovod. sedaj stopili v konsorcij
ter za lastno vodo plačevali člana?
rino. Kje ste vendar s pametjo?
Pozivamo pa višja oblastva, da
nam čimprej rešijo našo vodovod?
no zadevo, za katero se biiemo že
kakih 6 let ter nam odplačaio ško?
do na zcmljiščih in vodi, katero
smo utrpeli in katere skodc nam je
tudi zavrnila voino?odškodninska
komisija, čcš, to škodo, ki ie nasta?
la vslcd vodovoda, naj plačajo oni,
ki nnšo vodo v/ivajo. Pomislite
vendar malo, kako škodo bi imeli
tudi naši mlinarji, ker če bi se nam
voda odvzela, bi nacnkrat prencha?
lo delovati 13 mlinov, 3 žage in 8
stop, kajti računati ie trcba s tem,
da je malo vodc od dvch. odnosno
treh studenčkov, ki jih imamo mi
in kateri ob majhni poletni suši
dajajo komaj zadostno množino
vode za našo občino.
Vitovlje.
Imamo pri nas nckc punčare, ki
se po polnoči vračajo domov od
javnih plesov prepevaje in vriska?
joč kakor mladi fantje! Ali je to
lepo?! — Pustne seme so se na
pustni večer steple in ima en fant
za prst debelo buško na glavi. Pa?
metni fantje, strcznite se in imejte
svoje glave rajši za kaj bolj pamet?
ncga! — Slišali smo, da so sempaski
in ozeljanski pusti še na pepelnico
okoli rogovilili in si hladili mačka,
mesto da bi v tako lepem vremenu
dclali na poljih. Ker pa mačka ni
mogoče utolažiti samo z vodo, so
pa ponoči iz nekaterih kurnikov
izginili petelinčki in pitke! Oj la
soldaški boben ...
Drežnica.
Kdo ne pozna prijazne Drežnice,
stoječe v znožiu velikana Krna?
Drežnica in pripadajoče vasi so
bile žrtev svetovne vojne. Le no*
vozgrajena župna cerkev presv. Sr*
ca Jezusoveßa je bila razmeroma
bolj malo poškodovana. Ostala je
na holmiču nad glavno vasio, ča?
kajoč, kdaj se vrnejo k njej njeni
izseljeni trpini, njeni zupljani. Da
res neverjetno, kako so po naši vr?
nitvi iz razvalin naglo vstaiale no«
ve hiše. Ljudem se ie vzbujala v
sreih pomlajena nada — in brala
na obrazih nova zadovoljnost.
Drežnica je prenovljena, prikup?
ljivo je njeno novo lice. Prikuplji?
vi pa niso dogodki, kakor ie bil oni
s šemami v minulem pustu. O zade?
vi sicer ne mislimo podrobnejše pi?
sati, povemo samo prav odločno,
da bomo, če bi se kaj sličnega po?
novilo, nastopili brez ozira na levo
in desno.
Vedrijan.
Danes hočemo poročati nekaj o
naši mladini. Za harmoniko ima
denar, za kaj dobrcga pa ne. Neke
mlade punce imajo zdaj kar plcsne
vaje na nekem skednju. Najlcpše
je pa to, da jim še matere ukazuje?
jo, naj se le vadijo vrteti, da bodo
pozneje bolj znale. Kam gremo?
Kal nad Kanalom.
Pri nas je pognalo krepko življe?
nje posebno na prosvetnem polju.
Od božiča sem imamo prosvetno
društvo »Zarja«, ki dobro napredu?
je. Ljudje sc pa tudi od nas izselju?
jejo v tujino. Toda tudi tarn ne za?
bijo naši fantje rojstne grude in
domačih. Štirjc fantje »Francozje«,
ki rudo kopljejo so poslali za naše
prosvetno društvo po 5 frankov od
svojih prihrankov. Ti so: Miroslav
Lcban, Justin Lipičar, Ivan Suligoj,
Leopold Šuligoj. To so zavcdni!
Bog jih živi!
Dolenja Tribuša.
rZo dolgo časa ni bilo slišati ni?
kakega glasu iz našega kraja. Se?
daj pa smo prisiljeni oglasiti se
skupno. Ustanovili smo »Mlekar?
no«, sedaj ne deluje še, toda upa?
mo, da bo prav kmalu. Tudi bralno
društvo je zopet oživelo in tudi
smemo pričakovati vspeha. Druga?
če je pa prav slabo tukaj pri nas!
Imamo siccr v svoji sredi neko
prav pridno osebo, ki dcla samo
zgago in prepire. Ne bi pisali tcga
ali prisiljeni smo radi časti nas
vseh. Ta oseba je bila že vcčkrat
posvarjena. S svojim strupenim jc?
zikom piči sedaj tega sedai onega.
To se godi neprenehoma. Mi pa te?
ga nočemo in ne moremo trpeti.
Mera potrpežljivosti je polna, ker
ne pomaga ne prošnia in tudi ne
onravičevanje. Še enkrat in zadnjič
jo opozarjamo, naj neha vsai sedaj.
In čc še to ne bode nič pomagalo,
smo pa prisiljeni postopati dru?
gače.                                  Fantje.
štanjel.
Našc »Bralno in pevsko društvo
Štanjel« bo praznovalo letos dvaj?
sctletnico drustvenega delovanja.
Zato priredimo 5. aprila na veliko?
nočni pondeljek lepo spomladan?
sko veselico z bogatim sporedom.
Naši člani se pridno pripravljajo
za ta dan. Igrali bodo »Divjcga
lovca«. Vljudno prosimo soscdnja
bratska društva* da to vpoštevajo
in jih vabimo k sodelovanju s
kako pevsko točko.           Odbor.
Poljubinj.
Nekaj gospodarskega pregleda
iz naše vasi. Vracajoč se po vojni
v svoje domove smo kljub opusto?
šenju naših his in našega polja,
kljub velikemu pomanjkanju živi?
nc ter potrebnega orodja zrli z upa?
njem v bodočnost. Zakaj bi ne?
Saj nam je vlada obljubila povrniti
vso vojno škodo ter izdala tudi to?
zadevni zakon. Kako se je pa ta
zakon izvajal? Deželo so poplavile
trumc agentov raznih firm in
družb, katere so lovile vojne oško?
dovance na vse načine ,da bi jim ti
dali v popravo svo'a -oslopia. Ža?
libog, da se jim je v več slučajih
tudi v naši vasi to posrečilo. Ugo?
tovili so vojno škodo, vzpostavili
so poslonja in ko so nri tem zaslu?
žili težkc tisočake. so jo z njimi
'^onihali, odkodcr so prišli. ne da
bi stvar spravili do konca. Danes pa
dobivajo vojni oškodovanci pozi?
ve, oz. obvestila od bank, naj po?
i ravnajo dolg,    kateri znaša v    več
slučajih nad 10 tisoč. Drugim so
ti -'ospodje dvignili ves denar pri
banki, a vojni oškodovanec ie os*
tal brez hiše. Tudi čergovcev je pri
nas precej. Nekaterim so komuni?
stični dobrotniki dvignili ves de*
nar, a napravili lc polovico dela,
drugim so dvignili pol svote, ostalo
je delo, katerega se niso več dotak?
nili. Kar pa je še najbolj žalostno
jc to da so med temi samo ubož*
nejši kmctje. Dočim so se po dru*
gih vaseh kmetje z vojno odškod?
nino še kolikortoliko opomogli,
smo se morali mi vsi zadolžiti, če
smo hoteli svoje hiše obnoviti, vse
le zato, ker nismo imeli v vasi mo*
ža, ki bi znal voditi in svetovati v
tem oziru. Se tisti vojni oškodo*
vanci, ki so včlanjeni pri Zvezi V.
O. v Tolminu, bodo morali place?
vati dolg, katerega jc ista napravila
pod vestnim vodstvom. Toliko o
žalostnem poglavju vojne škode.
Kaj pa naša živinoreja? Na
splošno moramo reči, da sc izbolj?
šuje. Začelo se je z odbiro piemen?
skill bikov in krav. saj se piemen?
ska živina šc najbolj spravi v de*
nar. Ena najvecjih ovir, da se živi*
noreia in sploh gospodarstvo ni
tako razvilo, kot bi bilo želeti, sta
dve mlekarni. Ne samo vojna od?
škodnina, ne le visoki davki, roko
na sree, tudi sami smo krivi svoje?
ga nazadnjaštva v tem oziru. Ima*
mo nekaj dobromislečih mož, ali ob
trmi nekaterih kapric so se vse mi?
sli, da bi obe mlekarni združili,
morale razbiti. Sprcglejmo dokler
je še čas, odprimo oči, ki nam jih
zapira sebičnost ter ozdravimo to
rakrano in prepričujmo člane, da je
v njih lastno korist, da sc mlekarni
združita. Vodstvo obeh mlekarn
nosi v tem oziru sveto odgovornost.
Kdor združitvi nasprotuje, naj se
zaveda svoje odgovornosti tudi
pred Bogom in da s tem škoduje
moralno in gosnodarsko tako sebi
kakor celi občini.
Dobrovo.
Cvetic breskvinih in mandelj?
novih dreves nam že oznanja bli*
žajočo se pomlad. Narava se oživ*
Ija. A ne samo narava, tudi mi, do*
brovski fantje, hočemo na pomlad
oživeti in se zbuditi iz zimskega
spanja. V ta namen bomo priredili
na velikonočni pondeljek v staro?
znanem gradu na Dobrovcm veliko
ljudsko veselico z vprizoritvijo
Finžgarjevega: »Divjega lovca«.
Kakor že lansko leto na velikonoč?
ni pondeljek, tako tudi letos upa?
mo, da nas bodo ljubitclji prosvete
počastili s svojo prisotnostjo pri
igrL posebno šc radi tcga, ker je
igra jako lepa in nudi obilo zabave.
Mi se bomo tudi potrudili. Na*
tančni spored bomo priobčili po#
zneje.
Idrija pri Bači.
Naše »Prosvetno društvo« je
spalo spanje pravicnega skozi celo
zimo. Pricakovali smo, da nam bos
dc podalo kaj za silvestrovo ali pa
vsaj za vcseli pustni čas. toda nič
in nič. — Kakor se čuje, pa je tudi
na naše »Prosvetno društvo« posi?
jalo toplo pomladansko solnce in
je zdramilo zaspanc društvenike, ki
se sedaj že pridno vadijo, ker mi?
slijo o veliki noči prirediti igro v
treh dejanjih »Na dan sodbc«, ka*
tero je spisal J. Vole. — V naši
ccrkvi žc dolgo ni bilo sv. mašc,
ker nimamo še župnika, in hoditi
smo morali vsako nedeljo k Sv. Lu*
ciji k službi božji. Sedaj pa imamo
redno vsako nedeljo sv. mašo do?
ma. Pevci in pevke tudi pridno po*
jejo vsako nedeljo, toda brez
spremljevanja harmonija. Pevci po?
jejo, a organista ni. 2alostno je sli?
šati samo petje brez godbe, ko
vendar stoji harmonij na koru. ne
da bi ga kdo rabil. Ali ne bi lahko
dobili organista?!
Idrijske novice.
Knjigarna Hinko Sax
sc je te dni prcselila iz glavnega tr>
ga iz hiše gospc Kati Rupnik v hišo
Stran 6.
ȆORISKA STRATA-
gospe Primožič Fani pod cerkev
(pri Trčku). Znano jc, da gospod
Sax ni dobil državljanstva in se je
radi teLa prcsclil v Maribor v Ju^o*
slavijo, kjer ima cvctočo trgovino
na glavncm trgu. Svojo idrijsko
knjigarno pa jc prodal tukajsnjc*
mu trgovcu L. Trcvenu. Pohvalno
moramo omcniti opremo nove knji*
game, ki jc lična in okusna.
Tečaj za vezenje
jc priredila tvrdka Singer vsled po
sredovanja njenega tukajšnjega
zastopnika g. Srcčka Bajta. Vršil se
je v poslopju mcstne rcalke in bil
zelo številno obiskan. Tečaj sc je
vrteče zaključil s plesom pri Didi«
ču. Omcniti pa moramo lepo raz*
stavo v izložbi ß. Bajta, kjer so ob=
einstvu na vpoglcd na tcčnju izvrs
šena dela. Mcd njimi je nekaj prav
lepih in mojstrsko izgotovljenih.
Vidi sc, da sc je res delalo.
Korporali govorijo.
Bilo je lepega večera na priredit*
vi glasbenc lire, ki je lepo doncla
po starodavnih prostorih. -Strumno
je stalo ljudstvo in poslušalo zvo*
ke drzavne himne. Pa so si ljudje
mislili: scdeže smo plačali in nc sto?
jišca in so zložno sedeli. Pa kakor
za časa stare Avstrije, je zahreščalo
povelje po starodavnih prostorih:
»Auf«! — Nekje v ozadju pa se je
oglasil raskav glas: »Nieder Av*
strija!«
Bilo je še lepšega večera, dan
kasneje.
Zonet je donela himna po slav*
nostnem prostoru in ljudje so bili
zopet mnenja, da so plačali sedežc
zato, da bodo scdcli. Pa ie prisel
»mož s Krasa«, ne prišel, privihral
in vpričo vse dvorane začel birmati
neko gospodično, ker ni vstala.
Škoda, da ni bilo navzočih cast=
nikov rednc vojske, ker ti se zave*
dajo, kaj je viteštvo in bi zadeva
ne bila potekla tako gladko!
Dar,
O priliki smrti svojega odborni?
ka knjigoveza g. Frana Ciniburka
je darovala tukajsnja Zadruga tr*
govskih in svobodnih obratov idrijs
skemu dobrodelncmu udruženju
svoto L 100.—
Listnica    Kmetskosdelavske   zveze
in političnega    društva   »Edinosti«
v Gorici.
/. Witt. A., Sv. Liiciju: Za enkrat
Vam ne more tajništvo K. D. Z.
prav nič pomagati. Po danes veljav*
nih predpisih ima jo pravico do voj*
ne odškodnine samo takozvani dr*
žavljani po polncm pravu. Optanti
pa za enkrat nimajo pravice do
vojne odškodnine. Ko bo tudi op*
tantom priznana vojna odškodni*
na, zglasile se nonovnn pri podpi*
sancm tamištvu.
2.  Sv. Fr., Idrija: Potrpite neko?
liko glede pravil. Urad Z. Z. je zelo
zanoslen z drugim dclom.
3.  Marz. O.: Vložite rekurz    na
kolekovancm  papirju  lir 2  na    si?
nančno intendanco v    Vidmu;    re?
kurz utcmeljitc s tern, da jc Vaša
tcrjatev brezobrestna.
4.  G. K., Podratla: O zadevi Vam
sporočimo pismeno.  Zadnja  belež?
ka se je tikala Vas.
5.  J. M.,   Podbela * Breginj   22:
Avtomobil Zcl. križa iz Gorice vozi
do Breginja. Stroške pa mora pla?
čati   stranka   sama.
6.  Br. M.,    Kobarid * Sužid:    V
Vaši zadevi bomo posredovali. Za?
htevano poročilo je tajništvo  pre?
ielo.
7.  Skupini K. D. Z. v Bovcu.   Ko
Vas v kralkem obiščemo, prinese?
mo naprošcne dokumentc s seboj.
8.  Skupini K. IX Z. v Idriji: Gle?
dc V. J. ni tajništvo prejelo še od?
govora.
Tajništvo Kmečke * delavske
zveze v Gorici.
Listnica uredništva.
»Naša sola«, Vipava: Načrt še ni
za javnost. Izročili smo ga po Vaši
želji »Prosvetni zvezi«.
Kneža: Vaša jeza nad razduzda*
nimi in lenimi ženskami se nam zdi
povsem opravičena, vendar smo
mnenja, da bi z objavo preveč raz?
vneli vaškc pr.epire, zato ga ne mo?
remo priobčiti. Tudi bi nekateri do?
pis vzeli osebno. Oglasite se s čim
drugim!
Pliskovica: Opis vaših treh sno?
parjev je prav dober, samo neko?
liko preveč oseben. Shranili smo si
ga za ugodnejšo priliko. Pošljite še
kaj!
R. P.t železničar, Kalabrija: Vaš
dopis nas je razvcselil. Strinjamo
sc popolnoma z Vami, toda ncvar?
no sc nam zdi, da bi ga priobčili.
Uvedli bi gotovo preiskavo in bi
na podlagi podatkov spoznali, kdo
ga je pisal. Potem bi Vas seveda
znova preganjali. Nam se zdi u?
mestnejše, da dopis izročimo naše?
mu političnemu vodstvu. Sporočite
nam, kako mislite? Pozdrave!
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem,
da je
ELIZA RAKOVŠČEK roj. JAKLI
po dolgotrajnem bolehanju nenadoma umrla danes zvečer ob 7. uri.
Pogreb blage pokojnice bo   v sredo ob 3. uri popoldne na domače po-
kopališče pri sv. Mavru.
Pri Sv. Luciji dne 8. sušca 1926.
Joslp soprog, Katarina JakU mati, družlna Rakovftček, Katarina Grivlčlč roj. Jakli leta.
VABILO
k rednemu obenemu zboru »Ljuds
ske posojilnice« v Hudajužni r. z. z
n. z., ki se bo vršil dne 21. 3. 1926
ob 2. uri popoldne v lastnih prosto?
rih s sledečim dnevnim redom:
1.  Poročilo   načelstva in nadzor?
stva.
2.  Revizijsko  poročilo.
3.  Potrditev računov za 1. 1925.
4.  Predlog za odstop od Z. Z. v
Gorici in za pristop k Z. Z. v
Trstu.
5.  Volitev 3 članov načelstva in
3 članov nadzorstva.
6.  Slučajnosti.
K obilni vdeležbi vljudno vabi
Odbor.
IZJAVA.*)
Podpisana preklicujem vse žaljive
besede, s katerimi scm obrckovala
obč. tajnika    gosp. lvana Gorkič?a
tcr se mu zahvaljujem, da je odsto*
pil od kazenske ovadbe.
Št. Vid nad Vipavo. 4. III. 1926.
Božič Josipina roj. Semenič,
St. Vid št. 62.
¦) Za članke pod tern naslovom odgovarja
uredništvo samo v toliko, kolikor zahteva
zakon.
Oddam v najem mcblirane sobe
odličnim osebam. Naslov pove u?
prava lista.
Zgubil se je lovski pes brak, po?
polnoma bele barve, desno uho
rjavkaste kavine barve. sliši na
ime »lido«, star je 6 mesccev. Kdor
bi kaj vedel o psu, naj javi upravi
proti primerni nagradi.
Tomaž Seljak, dekoracijski sli?
kar v Podmelcu se priporoča za vsa
v to stroko spadajoča dela.
Prodam po dogoyorjeni ccni ža?
go, mlin, hišo in zemljišče. Tomaž
Mihclač, Podbrdo ob Bači.
Radi družinskih razmer oddam
v najem za več let ali prodam po?
sestvo z zemljiščem pri Sv. Luciji.
Hiša stoji sredi vasi in je pripravna
za vsako obrt. — Prodam tudi na
obroke. Več pove Gašpar Rušič,
Sv. Lucija pri Tolminu St. 41.
Vesten flavtist podučuje flavto
tudi zunaj mesta. Posojuje instru?
ment. Podučuje tudi »oboe«. Ccnc
zmernc. Oglasiti se čimprcjc Via
Montccucco St. 12, Gorica.
Iščem osebo, ki je bila z menoj
na Banki d' Italia, Via Codelli dne
8. maja 1924. Anton Zollia, Via
Cappella N. 38.
Scmena:
Domača   črna
triletna detelja;
lucerna, trava
mešanica z deteljo, krmilna pesa
nemška „Mamuth" in „Ecken-
dorf" čebulček,  in  vsa semena
dobite v trgovini
losipo Muniha - Sv. Lucija
Pozor!
Popravljajo  se  slamniki
—  v lastni delavnici.  —
OTILIJA CALLIGARIS
Gorica, Via Mameli 4
ZDRAVNIK
Dr. Just  Bačar
Gorica, Viale 24 Maggio St. 9
Zdravljenje s Sollux-zarki
in   ultravijoletnimi   žarki.
Dr. Ivan Smerchinich
zdravnik radiolog v Rudolfovi
bolnišnici  na  Dunaju,
izvedenec v radiologiji
je začel zopet spre-emati
in   sicer*  vsak  dan   od  8
do I urea
Zdravljenje z X žarhi
SEMENIŠKA  ULICA 24
(Baderjeva hiša.)
ZdFounih za zobe in usta
Dp. LOJZ KRAIEHEH
sprcjema vse dni v tednu
v Gorici, na Travniku st. 20
ob sobotah in nedeljah pa
tudi v Ajdovščini štev. 146
nasproti     Ljudskemu    vrtu.
TROPINOVEC,   s^zl
dobite  vedno v vsaki množini
pri „ZadruŽni žganjekuhi" v Dornbergu
QinOflGRflRlfl - QORlCfl
PlflZZfl DiriORIfl  (IRflüniK) 4
PRODAJA   vrtna,  poljska  in  travniška  semena
ter druge potrebščine za vse panoge kmetijstva.
POSEBNOST: mali posnemalniki   mleka   za  po-
sestnike, nemški in švedski.
SPREJEMA  naročila  za izvaljeno seme
sviloprejk.
Teod. Hribar (nasi.) » Gorica
GORSO VERDI 32  - -  (hisa Cent p. f*osoj.}
Velihe zBlogd čsS?;^2 plains iz znene tavdms Bcgcnchtrt S Hsymann, vsaho
urstnn blnqo za poročtncc hokor tudi vsliha izbira ma^kega in žensksga suhna.
Blago solidno!                     Cene zmerne!
TelEfon štev. 16                  Ustanouljena 1. 1889                  Poštni čeh. 1D.533
WE5THÜ HBÜHILHlEfl L3UBL3flHSKfl
(GRADSKA ŠTEDIONICA)
Stanje    vloienega      I     ITT RI    I   A fSl \       Stanje    wloienega
denarja   nad  185        ^J  *"> *-» *^J -*» A ^i /1        denarja   nad 740
mmjonow dlnarje-      pRE§ERN0VA   UUCA      «»«Ilionou «ron   . .
sprejema vlogc na hranilne knjlžnice kakor tudi na tekočl račun, In slcer protl naj-
ugodnejiemu obrestovanju. Hranilnlca plačuje zlasti za vloge protl dogovorjenl od-
povedi v tekočem rafunu najvlöje mogoče obresti.
flamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočcga računa, je večje          -f^
kct kjerkoll drugod, ker jatmM zanje puleg lastnega liranilnične-          ^H
ga premoženja  se   inesto   Ljubljana   r.  vseni   premoženjem ter          ^H
davčno močjo. Uprav radi tega nalagajo pri njej sodlžča denar          ^B
nedoletnlh, žtipnijski  uradi cerkvem in občine občinski denar.           ¦
•                                                                                                                                                                                       Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke naj-         ^
veČ v naši hranilnici,  ker je tu popolnoma VAREN.         V
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice.