gf*>v. 16 — Leto VI. PTUJ, 17. aprOa 1953 OKRAJNO GLASriOSOCIAlISTICNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI Draga izdafo Cena din 10^ Letni občni zbor Ckrajne zadružne zveze v Ptuju I3nG 22. IV. 1©53 ob S.^ bo letni obeni zbor OZZ v Pluju s sledečim dnevnim redom: ^ 1. Otvoritev 2. Volitev predsednika zbora in dveh overovateljev zapisnika 3. Volitev kandidacijske In volilne komisije 4 Poročilo upravnega odbora OZZ 5. Poročilo o finančnem stanju OZZ 6. Poročilo nadzornega odbora OZZ 7 Razprava po poročilih 8. Razrešnica staremu upravnemu in nadzornemu odboru 9. Volitve: a) upravnega odbora, b) nadzornega odbora. C) delegatov za odbor GZZ LRS 10. Investicijski plan OZZ Ptuj za leto 1953 in razdelitev sredstev OZZ 11 Predlog proračuna OZZ za leto 1953 In določitev višine prispevka zadrug OZZ 12 Določitev kreditne zadolžitve OZZ za leto 1933 .13Razno.......____________.. _,____ ____....___________ Ko danes kritično presojamo delo Okrajne zadružne zveze v prvem letu njenega obstoja, in sploh delo naših kmetijskih za- drug poslednjega leta, nam brez dvoma pada v oči velik napre- dek, ki je dosežen na polju kmetijskega zadružništva v po- slednjem času. Kmetijska za- druga se na vasi brez dvoma iz dneva v dan vse bolj utrjuje in vključuje v celotno kmetij.sko proirvodnjo, skratka pcstaja res tista stanovska organizacija na- šega delovnega kmeta, ki bo ob maksimalni mobilizaciji v-seh proizvajalnih in progresivnih sil v stanju našo vas dvigniti iz zaostalosti in tako tudi na.§emu kmetijstvu udariti pečat na- predka. Nebroj dokazov govori za to, da je mrtvilo tn nezainte- resirancst našega kmeta za na- predek naše vasi razbita. Doka- zujejo nam to letošnji občni zbori, ki so marsikje predstav- ljali pravo manifestacijo volje velike večine naših kmetov, da z združenimi močmi v okviru svoje zadruge premagajo vse težave, ki še do sedaj objektiv- no zavirajo hitrejši razvoj in napredek v naši kmetijski pro- izvodnji. Kako čim cenejše in čimveč proizvajati, to je vpra- šanje, ki si ga danes naš kmet zastavlja z vso ostrino. Veliko povpraševanje po umetnih gno- jilih, semenih, zaščitnih sred- stvih in mehanizaciji je dovolj zgovoren dokaz za to. Ta spre- memba nam dokazuje, da se ustvarjalne sile naše vasi pre- buiajo z vso naglico, hkrati pa nam ta poj.jv narekuje potrebo ta delovni polet čim smotrnejše organizirati in podpreti. Prav v tem je široko polje dejavnosti naše kmetijske za- druge. Kmetijska sediniga je danes, ko je rešena ozkega okvi- ra podeželske trgovine v stanju prevzeti na sebe najširše nalo- ge iz vpch področij kmetijske proizvodnje. Upravni odbori kmetijskih zadnig s svojimi strokovnimi odseki in sveti predstavljajo danes že številčno in strokovno tako močan apa- rat, ki je v stanju v svojem ob- močju reše-v\-iti in rešiti tudi najtežje gospodarske probleme, hkrati pa je kmetijska zadruga, ki se le danes dejansko pribli- žala kmetu in si pridobila tudi njegovo zaupanje, v stanju iz- vršiti tako obširno mobilizacijo proizvajalnih sredstev na last- nem terenu, da lahko taidi v materialnem po.gledu rešuje fi- nansiran-e večjih kmetijskih in- vesticij, ki v'h sicer posameznik ne bi zmogel. Diskusije na poslednjih ob- čnih zborih naših kmetijskih zadrug so dale nešteto koristnih predlogov o lokalnih problemih kmetijsl-ie proizvodnje iz pod- ročja posameznih zadrug. Brez dvoma jc dokazano, da so ti ob- čni zbori pokazali veliko zani- nianje ?a posamez-ne lokale pro- bleme, smatramo pa, da bi pred- stoječi občni zbor Okrajne za- družne zveze moral temeljito pretehtati kmetijsko problema- tiko celotnega okraja, kajti še- le na temelju tega bomo lahko potegnili zanesljivo dobre za- ključke za rešitev predstoječih nalog tudi v.snke posamezne za- druge Potrebno je, da se teme- ljito seznanimo z dejanskim stanjem na naši vasi, da napra- vimo analizo trenutnega stanja In vseh možnosti, ki nam stoje na razpolago za dosego začrta- nega cilja, a to je, dviga in mo- dernizacije kmetijske proizvod- nje ter s tem hkrati življenjske ravni našega kmeta. Naša živinoreja je za sedaj značilna po dveh stvareh in si- cer: a) po veliki zaostalosti in ni- zki produktivnosti, vsled česar Je za našega kmeta in celo mar- sikateri socialistični obrat še vedno nerentabilna in ni v sta- nju zadostiti potrebam družbe- ne prehrane ter državnega iz- voznega plana in b) po velikih perspektivah razvoja, pri čemer nam celo ni niti potrebno v bistvu menjati strukture naših kmetijskih po- vršin, ker bi nam že dosedanje površine pod travniki pašnik; in krmnimi rastlinami ob pri- merni negi in brez nekih veli- kih investicij morale nuditi za- dostno količino v glavnem kva- litetne voluminozne krme za obstoječe številčno stanje naše živine, ki prav za prav ni nizko 2iivinoreji služi na področju našega okraja 14^89 ha travni- kov, 9159 ha pašnikov ter 2461 ha ornih površin pod krmskimi rastlinami, torej skupno 26.189 ha, kar predstavlja nekaj nad 50 odstotkov skupne kmetijske površine. To razmerje je za ži- vinorejo nad vse ugodno in le tri živinorejsko najrazvitejše države (Švica. Danska in Holan_ dija) žrtvujejo za živinorejo so- razmerno nekaj večje površine od nas Tudi po števil^ iivine smo še dokaj na dobrem, saj nam zadnji popis živine poka- zuje. da kljub suši tn vsem ne- zgodam, redimo še vedno 5015 konj, 31.912 govedi, 41.144 pra- šičev 1557 ovac In 103.781 ko- madov razne perutnine. Številč- no znižanje zaradi posledic suše je zabeleženo le pri goveji ži- vini 1005 komadov ter prašičih 1800 komadov medtem ko ima- mo ovac in perutnine nekaj več kakor prejšnja leta Pri go- veji živini stojimo torej z 61 komadi na vsakih 100 ha kme- tijske površine številčno dokaj dobro in nas v tem pogledu pre- hitevajo zopet le tri živinorej- sko najrazvitejše države (Švica, Danska in Holandija), dočim so vse ostale evropske in ameri- ške države daleč za nami. Po teh splošnih ugotovitvah nam je Jasno, da fivlnoreja predstavlja našo temeljito kme- tijsko panogo in da bt tudi mo- rala predstavljati glaven vir do- hodkov našega kmeta Vendar pa stvari z dohodki, ki jih ima- mo od živine ne gredo tako, kot bi pričakovali. Ze sama ugoto- vitev, da nam živinoreja, kate- ri je namenjene nekaj nad po- lovica vse kmetijske površine j daje le približno 240 litrov mle- j ka ter približno 42 kg mesa po ha kmetijske površine, je do- volj zgovoren dokaz, da tukaj stvari niso v redu, da Je naša živinoreja 5e vedno skrajno za- ostala in slabo produktivna, vsled tega nerentabilna In pred- stavlja za kmeta v pravem po- menu besede »nujno zlo«, na- mesto, da bi mu bila gla\mi steber in vir dohodkov njego- vega gospodarstva. Sprašujemo se, kje so vzroki, 1 da naša živinoreja že desetletja ne napreduje? Ali ni mogoče naš živinorejec zaostal daleč za sodobnim kmetovanjem in to? zaradi pomanjkljivega znanja, kakor tudi zaradi slabih nepro- duktivnih živali? Ali se našlži-:. malo za organizirano delo v H- vinorejskih organizacijah? In končno, ali Je naša zemlja, na kateri proizvajamo krmo, ob vinorejcl ne zanimajo vse pre- današnji negi dovolj bogata, da bi rodila za vso živino zadosti, cenejše in dobre krme? Naš živinorejec je v nrmoglh stvareh še konservativen in ne- dovzeten. Naša živina Je v glav- nem ob primerni negi in pre- hrani sposobna mnogo dvigniti svojo proizvodnost, vsaj na povprečno stopnjo — redmo 2000 litrov mleka po grlu, kar bi pomenilo v okrajnem merilu 156 milijonov dinarjev več let- nih dohodlTOv, samo na nilelni, že brez posebnega truda v se- lekciji Seveda pa poleg po- vprečno dobrih goved redimo tudi mnogo slabih. Vse premalo poznamo osnovne sposobnosti svoje živine, ker je nismo kon- trolirali in marsikdaj redimo tudi to, kar v sodoben hlev ne spada. S sistematsko kontrolo produktivnosti moramo najprej spoznati svojo živino, spoznali tiste živali, ki so dobre in si z vzrejo naraščaja te živine ka- kovostno izboljšati našo čredo. Pri tem jo seveda prvovrstne važnosti preskrba s kvalitetnimi plemenjaki, ker prav od teh ▼ veliki meri zavisi uspeh naše bodoče reje. In kakšno je stanje naših plemen j akov? Licendra- nje bikov in merjascev, ki je prav te dni izvršeno, nam ka- že, da s takim stanjem ne mo- remo biti zadovoljni. Plemenja- kov nam na splošno primanj- kuje in njih kvaliteta je pre- slaba. Naše kmetijske zadruge mo- rejo ta problem vzeti mnogo resneje v svoje roke. Kvaliteta tn nega plemen j aka ni samo stvar, ki se tiče tistega rej- ca, ki ga oskrbuje, marveč vseh živinorejcev tistega pleme- nilnega okoliša' Slabi pleme- njaki in jalova živina nam po- vzročata mnogom.ilijonsko ško- do! Trenutno stanje plemenja- kov po zadrugah je razvidno iz naslednjega pregleda (tabela 1). Končno ne moremo mimo er^ trenutno največje težave, ki duši našo živinorejo. Domala vse naše domače živali strada- jo, četudi je preko 50 od.^totkov vse naše kmetijske površine na- menjene proizvodnji živalske krme Naše travne in pašne po- vršine so izredno slabe kako- vosti, saj nakosimo povprečno !e 20 do 25 kvintalov sena na 1 ha in fte to je največkrat zelo slabe kvalitete, bodisi kislo, ostarelo, slabo sušeno, brez be- ljakovin, rudnin in vitaminov. Travnik! In pašniki so nenego- vani; negnojeni, izpirani ali kisli, iz njih samo jemljemo, da- jemo pa jim nič in zato tudi ne moremo pričakovati boljših donosov od njih. Zgodnja koš- nja, ki je tako dragocena za pridobivanje dobre — na belja- kovinah bogate krme je pri nas §e vse premalo v navadi in si- losi, brez katerih si na drav- skem in ptujskem polju napred- ne živinoreje sploh zamisliti ne moremo, so še vedno prava redkost! In mar res ni upanja za zboljšanje krmske baze pri nas? Nasprotno! Z več'o porabo umetnih gnojil, ki jih je naša industrija v stanju proizvajati že v zadostnih količinah, apne- njem in primerno nego travni- kov in pašnikov ter povečano setvijo mctulinic in krme za si- lažo ter gradnjo silosov smo v stanju v najkrajšem času zago- toviti zadostne količine kvali- tetne krme in s tem obvladati poslednjo resno oviro nemote- nemu napredku v naši rivino- reiski nroizvodnjl Prednje ugotovitve nam na- kazujejo, da spričo današnjega TABELA I. TABELA n. Stran 2 PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 17. aprila 19 53 stanja stoji pred nami takore- koč celotna rekonstrukcija naše živinoreje in ne samo delne ter malenkostne izboljšave. Naka- zuje nam tudi to, da moramo biti pripravljeni na ogromno, organizirano in požrtvovalno delo, ker bodo sicer zaželjeni uspehi izostali. In kdo naj pre- vzame te naloge na sebe? Ni- hče drugi, kakor mi živinorejci sami! Okrajna zadružna zveza se je v ta namen že od prvih dni svo- jega obstoja trudila v okviru kmetijskih zadrug ustvariti tako strokovno živinorejsko organi- zacijo, potom katere bi naši ži- vinorejci v strokovnem in or- ganizacijskem pogledu bili v stanju izvršiti začrtano veliko delo na področju dviga na§e živi- noreje. Meseca avgusta 1952 je pri OZZ ustanovljen 8-članski živinorejski svet kol strokovni posvetovalni organ upravnega odbora Zveze z namenom, da prouči in izdela metode dela na pospeševanju živinoreje in po- skrbi, da se ti njegovi predlogi tudi prevedejo v življenje. Kljub temu, da lahko prigovar- jamo delavnosti sveta za živino- rejo pri OZZ, kateri bi brez dvoma bil lahko še delavnejši, je vendar njegovo delo rodilo do danes lepe uspehe. Izvršena je v celoti organiza- cija živinorejske službe pri kme- tijskih zadrug s povezavo preko manjših kontrolnih oko- lišev, živinorejskih centrov do Okrajne zadružne zveae. Pri vseh KZ so Izvoljeni strokovni živinorejski sveti ali odbori, kot posvetovalni in operativni organi upra\niih odborov KZ. Ob priliki zadnjih obfnih zbo- rov KZ je tem svetom dan še prav poseben poudarek, so šte\.'iIS7io in kvalitetno izpopol- njeni tako, da je v njih danes* vključenih okoli 330 naših naj- boljših in najnaprednejših ži- vinorejcev v okraju. Na temelju analize dejanske- ga stanja zasleduje živinorejska služba v glavnem dva cilja, ki vsak za se zahtevata različne organizacijske ukrepe in sicer: 1. Ustvariti ustrezno ter ce- nejšo krmsko bazo, kot osnovni predpogoj napredne živinoreje in to z organizirano akcijo za povečanje donosov naših trav- nikov in pašnikov, pridelovanja krme na ornih površinah, ter masovno gradnjo silosov že v najbližnji bodočnosti. Trenutne težave pri nabavi umetnih gno- jil ter cementa so ovirale do- sedanje delo v tej smeri, mora- mo pa akcijo tembolj skrbno pripraviti za bodoče. Hkrati moramo zajeti celotni promet z živino in živalskimi proizvodi vseh vrst, s čimer si bomo zagotovili potrebna fi- nančna sredstva za povečanje investicij v živinoreji. V tem pogledu mnoge naše KZ bele- žijo že zelo lepe uspehe in se ta dejavnost naših zadrug na splošno utrjuje. Izvršitev teh nalog pada ob instruktaži rajonskih živinorej- cev in sveta za živinorejo pri OZZ nei>osredno na odseke oz. svete za živinorejo pri KZ. Stvar zahteva največjo samo- iniciativo in je ni reševati ša- blonsko, nego elastično, upošte- vajoč lokalne prilike posamezne zadruge. 2. Z množično odbiro priti do boljše — v vsakem pogledu bolj produktivne živine. To delo pa mora biti izvedeno enotno In po istih principih ter je zato metoda izvedbe do podrobnosti predpisana s pravilnikom, ki so ga že lanske jetieni prejele vse naše zadruge. Prevzemajo ga pa naj še živinorejski centri ob pomoči in Instruktaži živi- norejske službe pri OZZ. Molzno kontrolo, kot sestavni del se- lekcije vršijo za to usposobljeni molzni kontrolorji za manjše okoliše 2 do 6 KZ, vse pa ob najtesnejšem sodelovanju z ži- vinorejskim odsekom posamez- nih kmetijskih zadrug. Delo na selekciji goveje ži- vine je v polnem zamahu. Do sedaj je v 20 KZ sprejetih v rodovnik 511 pincgavskih ter 53 simentalskih krav in vsa ta ži- vina je že tudi pod molzno kon- trolo. Nadaljnje sprejemanje v rodovnik je v teku. Z uvozom 10 prvovrstnih plem. bikov in organizacijo r>etih postaj za umetno osemenjevanje bomo za letos v stanju kriti potrebo do- brih plemen Jakov za vso rodov- niško živino. V najkrajšem času bo zadružna živinorejska služba razširila svoje delo tudi na na- črtno povzdigo prašičereje in perutninarstva. prav tako pa je v načrtu snovanje posebnega konjerejskega foruma, ki bi naj oživel nekdanje lepe tradicije napredne konjereje ptujskega okraja. V svrho čim tesnei.^e pove- zave živinorejcev in čim večje operativnosti živinorejske služ- be je področje okraja razdeljeno na 4 živinorejske centre, in to: Ormož. Gori§nica. Lovrenc D. p. in Ptuj. Na teh centrih so na- stavljeni rajonski živinorejski inštruktorji, ki skupno z molz- nimi kontrolorji predstavljajo stalen terenski strokovni aparat ži\inorejske službe. Finansira- nje terenske živinorejske službe so j^vzele na se kmetijske za« druge skupno z ostalimi vklju- čenimi kmetijskimi obrati. Delo v živinoreji ne pozna hitrih uspehov. Celotna čreda živine enega področja se ne more spiemenlti v kratkem ča- su, nego so M to potrebna leta vztrajnega dela. Začetek je tu in prepričani smo, da smo na pravilni poti. Od nas vseh pa 2!:avisi, kdaj bomo želi večje ali manjše uspehe. Vinogradništvo Obči napredek v naSem kme- tijstvu postavlja vinogradništvo pred važno nalogo intenzivne in racionalne proizvodnje, ki se sestoji v FKJvečanju kvalitetnega pridelka ob zmanjšanju potreb- ne delovne sile in znižanju proizvodnih stroškov. V ptujskem okraju je pod vinogradi okoli 2450 ha po\'TŠine. Od tega odpade na zadružni in državni sektor 13%, ostalo, t. J. 87% vinogradniških površin, pa je v posesti privatnih kmeto- valcev. Celotno površino vino- gradov bi lahko z ozirom na' njih starost in izčrpanost raz- ! vrstili v tri kategorije in sicer: več kot polovico, t. j. ca 1300 ha vinogradov bi bilo poti-ebno ta- koj obnoviti. Okoli 900 ha ima življenjsko dobo največ še 15 let, ostalih 300 ha vinogradov pa so novejši nasadi, ki bi pri- šli v poštev za obnovo šele pro pribl. 30 letih. Dejstvo, da je nad polovico naših vinogradov do skrajne mere izčrpanih, da vkljub vi- sokim proizvodnim stroškom ne daje skoraj nikakršnega pridel- , ka, narekuje hitro in odločno I pot obnove. 2^ takšno kom- pleksno obnovo pa je potrebna temeljita priprava, ker so nam za isto poleg velikih denarnih sredstev potrebni še načrti in trsni material. V letošnjem letu, ko je obnova pravzaprav šele začela, in to v manjšem obsegu, saj so na večjih površinah ob- navljale le vinogradniško ob- delovalne zadruge in državna posestva, se je pokazalo občut- no pomanjkanje trsnega mate- riala. Ker so tudi drugi okraji začeli z obnovo, bo v bodoče [ trsni material blokiran in bomo j navezani v glavnem le na do-' ma proizvedene cepljenke Da- nes imamo v okraju 9 ha ma- ti čn j akov, v katerih se proiz- vede, če je letina ugodna, okoli 1 milijon ključev, od katerih dobimo v najboljšem slučaju 400.000 prvorazrednih cepljenk, kar nam zadošča za obnovo le ca 65 ha površine. To nam na- rekuje, da moramo površine matičnjakov in trsnic mnogo povečati V to delo pa se bodo razen državnih posestev morale vključiti tudi tiste KZ, ki imajo pogoje za trsno proizvodnjo. Posnemanja vredno je delo v KZ Juršinci, ki je že danes naj- I močnejši proizvajalec trsnega materiala v okraju. Razumljivo je, da bodo morale zadruge, ki! se bodo bavile s proizvodnjo! trsnega materiala, vzgajati v; prvi vrsti sorte iz trsnega iz-1 bora za nas okraj in stremeti za tem, da bodo proizvedle ga- ' rantirano čist in zdrav sortni material, ki Jim bo Jamčil ugled in uspeh pri prodaji. Rai;cn vi- nogradniških zadrug, ki so za- čele obnovo na okoli 25 ha, ob- navljajo na manjših površinah tudi privatniki. Čeprav Je okrajna skupščina sprejela za- ' kon o načrtni obnovi vinogra- dov, se ga privatniki no držijo' niti v pogledu samega načina obnavljanja, predvsem sajenja, niti v pogledu trsnega izbora.: Pogosto so slučaji, da kmetje sadijo direktno rodne sorte, kot so šmamica, izabela itd. V tej samovoljni obnovi malol količin zaščitnih sredstev. Pra- I vilno pa moramo oceniti tudi veliko strokovno in vzgojno prepričevalno delo, ki so ga opravili med svojimi člani sad- jarsko-vinogradniški odseki Kmetijskih zadrug Le-ti so s pomočjo Društva kmetijskih Inženirjev In tehnikov orga- nizirali po naših vaseh nad 120 strokovnih sadjarskih preda- vanj in praktičnih demonstrar- cij, nekatere kmetijske »adru- ge pa so organizirale celo par- dncvne strokovne tečaje in na- to tečajnike že s pridom upo- rabile pri organizirani akciji čiščenja in škropljenja sadne- ga drevja. Neipome ugotovitve, da so mnogi naši sadjarji v istih po- gojih s smotrnim škropljenjem in nego sadnega drevja uspeli do danes očuvati svoje sado- nosnike in pa splošna razgiba- nost naših sadjarjev v letoš- nji zimski akciji škropljenja sadnega drevja nam dokazuje- jo, da je konzervativnost, ki so jo do sedaj v splošnem kazali naši kmetje, na področju so- dobne zaščite, obdelave in ob- nove sadonosnikov, razbita. To moramo upoštevati pri načrtih našega bodočega dela in za bodoče akcije predvideti obšir- no ustrezne organizacijske ukrepe. Prav pri obnovi bomo morali predvidevati .snovanje večjih plantažnih nasadov, ki bodo omogočili mehanizirano obdelavo in dosledno izvedbo vseh agrotehničnih in zaščitnih ukrepov. Da je to izvedljivo tudi pri nas v razdrobljenih privatno lastninskih posestvih, nam dokazuje primer KZ Mar- kove!, katere člani so letošnjo pomlad obnovili prav lepo nad 4 ha veliko sadno plantažo srednjedobelncga drevja. Za- druga »Osojnikf^ I>a letos pove- čuje svoje sadne plantaže za nadaljnjih 13 ha. Poljedelstvo in lememlfa služba Dober del okraja obsega pre- j dele Dravskega in Ptujskega polja, kjer je poljedelstvo glav- na panoga kmetijske proizvod- nje. Pravzaprav tako rekoč ni! kraja, kjer se ni bi gojilo več ali \ manj poljedelskih kultur, kljub ' temu pa moramo priznati, da se je le malo kmetijskih zadrug interesiralo za probleme na- prednejšega poljedelstva. Zajet je dejansko bil le odkup raznih poljskih pridelkov, dočim v probleme same proizvodnje in naprednejših oblik dela kmetij- ske zadruge še do sedaj niso resno posegle Poljedelsko se- menski odseki KZ so formirani šele na zadnjih občnih zborih KZ, medtem ko se prejšnjim ' pozivom za ustanavljanje teh odsekov kmetijske zadruge, ra- zen nekaj izjem, niso odzvale. To polje dela, ki je silno obšir- j no. nam torej še v celoti ostaja odprto ni pa nobenega opravi- čila za to, da tudi naše polje- delske proizvodnje ne bi dvig- nili iz dosedanje zaostalosti. Sedaj, ko je državna semen- ska služba v tisti formi kot je doslej obstajala, razfonnlrang in ko je prešlo težišče dela semen- ske službe na kmetijske zadru- ge in okrajne zadružne zveze, jo prav posebno važno poživiti delo poljedelsldh semenskih od- sekov pri KZ. Vso semensko službo je do sedaj vodila Drž. semenarna, medtem ko so se kmetijske zadruge le malo zani- male za organizacijo in delo se- menske službe ter za dvig kva- litete semen. Dosedanja organi- zacija semenske službe je imela gotove prednosti, ni pa mogla doseči osnovnega cilja, t. j. raz- širiti semensko proizvodnjo to- liko, tla hi hilo b-vi + o naTn^na potrebe po kvalitetnih semenih. Prav zaradi tega je tudi prišlo do reorganizacije semenske službe. Okrajne zadružne zveze bodo morale preko KZ zagoto- viti množično proizvodnjo, pro- TABELA m. Ptuj. 17. aprila 1953 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 dajo In uporabo kvalitetnih se- men tako na sociaUstčnem. kot na privatnem sektorju. Pri KZ je potrebno osnovati močne se- menske odseke, katere bodo vodili ljudje, ki se v celoti za- vedajo nalog, ki stojijo pred nami. Delo semenskih odsekov bo v propagiranju čim širše proizvodnje najrazličnejših se- men ter strokovni in organiza- cijski pomoči, ki jo bo treba nu- diti proizvajalcem semen. Pro- izvodnjo semen bodo odseki mo- rali za,sigurati s sklepanjem po- godb, kajti vedeti moramo, da bomo v prihodnjih letih v glav- nem navezani na doma proizve- dena in priznana semena. Od- sek bo moral vršiti tudi kontro- lo proizvodnje, organizirati pri- znavanje, odkup in prodajo se- men Od?eki bodo morali pre- vzeti nadzor nad čiščenjem In razkuževanjem semenskih žit in prej ali slej začeti misliti tudi na izvajanje selekcije. Pri okrajni zadružni zvezi de- la v okviru podjetja za odkup poljskih pridelkov semenski od- sek, ki ima svojo trgovino za /i^ibavo In prodajo semen, od bivše semenarne pa je tudi pre- vzel skladišče v Moškajncih. To skladišče bo služilo v glavnem Za skladiščenje semen, obenem pa bo tudi glavni center za či- ščenje in razkuževanje. Jasno je. da bo vsled navedenih nalog Okrajna zadružna zveza s kme- tijskimi zadrugami morala for- mirati močno organizacijsko mrežo, ki bo kos vsem tem mnogoštevilnim nalogam. Mož- nosti za proizvodnjo raznovrst- nih semen imamo V našem ©kraju dovolj, tudi kmetovalci so za to stvar dovzetni, treba je le. da semenski odseM pri kme- tijskih zadnigah pravilno pri- kažejo članom smisel in potrebo proizvodnje dobrih semen ter s tem v zvezi dosežen finančni efekt. Na področju, kjer se vzgaja čebula, bodo morale KZ misliti na to, kako povečati in kvalitetno izbolj.šati proizvod- njo tega tako važnega in iska- nega artikla. Proizvodnjo se- m.enskega krompirja, kot ene izmed glavnih kultur bo treba v bodoče znatno dvigniti. Se- menskemu odseku pri OZZ je uspelo do sedaj skleniti pogod- be za proizvodnjo semenskega krompirja na površini 70 ha. Semenski krcm.pir, ki ga je od- sek nabavil s Koroškega, jc bil takoj razprodan, kar je dokaz, da se kmetje zavedajo važnosti Izmenjave krompirjevega seme- na. Med kmetovalci bo potrebno ' propagirati pozitivno selekcijo krompirja, t. j. odbiro zdravih j krompirjevih rastlin za seme. Ce bomo hoteli uspeti, bo treba organizirati tudi škropljenje proti krompirjevi plesni in moč- no borbo proti koloradskemu hrošču. Delo po vprašanju se- menske službe je zelo obsežno, potrebno bo o tem dobro raz- misliti in ga prilagoditi potre- bam svojega področja ter mož- nosti plasiranja posameznih proizvodov. Nizki hektarski donosi naših polj so cesto rezultat nezadost- nega gnojenja. Uporaba umet- nih gnojil je pri nas 10 do 20- krat manjša kot v naprednih državah. Priznati moramo, da vlada med kmetovalci precejšen interes za umetna gnojila, po- sebno od kar eo znižane cene. Zal pa se umetna gnojila v praksi dostikrat nesmotrno uporabljajo, Vrednost mnogih umetnih gnojil pa naši kmeto- valci niti ne poznajo. Na ta na- čin si lahko tolmačimo, zakaj je bil tako mali interes za satura- cijski mulj, ki je 2a nas tako valno gnojilo In smo ga bili v stanju takorekoč zastonj dobiti neomejene količine. Semensko poljedeski odseki bodo morali stremeti za tem, da bodo zasi- gurali v bodoče zadostne koH-j čine umetnih gnojil za vse, a j še predvsem za proizvajalce s«- mon. Posebno važno Je. da kmetij- ska zadruga ojačl ludi svoj, strojni park. Poljedelski odsek j mora biti tisti, ki bo nasvetoval nakup strojev. Z mehanizacijo bo KZ svojim članom nudila 8e prav izdatno pomoČ in jih tako že bolj navezala na sebe. Da bi pa mehanizirana obdelava ime- la še večji efekt, bo treba mi- sliti na kompleksno obdelavo ter vaški kolobar, kajti na ta način smo v stanju tudi našo drobno zemljiško posest okoristiti z vsemi prednostmi obdelave so- dobnih kmetijskih vGleobratov. Mehonlzodifi kmetijstva stroj je tudi v kmetijski pro- izvodnji nosilec napredka, mo- tika in leseni plug pa znak za- ostalosti. Sele mehanizacija je v . vseh naprednih državah tako I visoko dvignila in hkrati po- . cenila kmetijsko proizvodnjo in I prepričani smo lahko, da tudi ' pri nas ni druge poti. Ročno delo je predrago in sodobna agrotehnika pozna dela, ki jih s slabo živino In primitivnimi stroji nismo v stanju izvesti. I Naš okraj je v pretežnem de- I lu še prav posebno prikladen I za mehanizacijo So to ravnin- ;' ski predeli Dravskega in Ptuj- ! skega polja oz Slovenskih goric, I znano nam je pa, da obstajajo danes že zelo koristni stroji, ki se dajo prav uspešno uporab- ljati tudi v bregovitih vinograd- , nih in sadjarskih predelih. Naš I kmet rad posega po kmetijskih j strojih, na nas je le, da mu te i stroje napravimo dostopne. Po- ; sameznik se ni In še ne bo v stanju sam mehanizirati, zato je tukaj pozvana prav kmetijska i zadruga, da s svojim strojnim i odsekom omogoči strojno obde- : lavo zemlje Stroški mehaniza- cije bodo na ta način enako- , mernejše porazdeljeni. stroji pa smotrnejše Izkoriščeni, Trenutno deluje na področju OZZ 32 strojnih odsekov s pre- ko 620 raznih kmetijskih stro- jev. Velik del teh strojev je bil nabavljen v preteklem letu, in v tem času investiramo samo za nabavo kmetijskih strojev 34 miUjonov 119 tisoč 715 dinarjev. Trenutno stanje kmetijske me- hanizacije je po kmetijskih in kmetijskih delovnih zadrugah naslednje: (tabela št III. v pri- logi). Seveda pa z obstoječo meha- nizacijo še od daleč ne moremo biti zadovoljni. Prvenstvena skrb kmetijskih zadrug bo to- rej, da ustvarjajo s svojim po- slovanjem finančna in devizna sredstva za nabavo novih stro- jev. Revizijska služba in finančno poslovanje zadrug v letu 1952 oz. od združitve OZKZ in Sklada za mehaniza- j cijo se je pričelo tudi z bolj smotrnimi revizijami v KZ in KDZ Revizorski kader jc bil izpopolnjen šele proti koncu leta in zaradi tega v preteklem letu niso bile izvršene vse pred- videne re\'izije. Izvršeno je bilo 15 rednih, j kompleksnih revizij in to v: KZ, Gajevci, Grajena. Videm, Vito- j mercl Podlehnik. Zavrč. Stojn- i ci, CirkovcL Zetale, Polenšak in Bukovci ter v KDZ Grajen*, I Gorišnica, Desternik in Tmiče. j Razen tega so bili še izvršeni j krajši pregledi v KZ Desternik in Ptujski gori ter v KDZ Dra- vinjski vrh. OsojnLk in Središče ter v ekonomijah: Zlatoličje, Slatina in Prepolje. Pri revizi- ' jah so bile ugotovljene večje in manjše nerodnosti ter tudi po- neverbe glede blagajniškega po- slovanja pri odkupih in raznih obratih KZ ter KDZ. Marsikje bodo morali upravni odbori za- menjati knjigovodski in trgov- ski kader, da se bodo izognili škodi, ki zaradi tega lahko na- stane na zadružnem premože- nju. I V kmetijskih zadrugah, kjer so upravni odbori pravilno or- ganizirali in zajeli vse odkupe, je finančni uspeh ob koncu le- Mehanizacija zadruge »Oso,1nik« ta zadovoljiv. Nad 60 odst. vseh dobičkov KZ odpade na odkupe poljskih pridelkov, lesa in ži- vine. V primerjavi z letom 1951 so zadruge presegle dobiček, v letu 1952 za 285 odstotkov. Pri delitvi dobička v letu 1952 je moralo 14 KZ še kriti izgubo iz prejšnjih let, 11 KZ pa jih še ni v celoti krilo. Omeniti je tukaj tudi gospo- darska podjetja OZZ, saj so do sedaj ustvarila 19,257.000 deviz- Finančni uspeh poslovanja posameznih zadrug je sledeči: (Glej tabelo št. iv. in v.). Poleg izdatnih finančnih sred- stev, ki so jih zadruge ustvarile v letu 1952 je bil zadružni sek- tor v preteklem letu podprt tu- di z velikimi investicijskimi krediti. Razdeljeni in porablje- ni so sledeči investicijski kre- diti: nih dinarjev, s katerimi so bili nabavljeni inozemski stroji in oprema za zadruge. Mm Ml Mm BMm m m Delo Okrajne zadružne zveze v tekočem letu moramo usme- riti v glavnem v dveh smereh in sicer: 1. Na naloge revizorske služ- be, ki mora biti tako izpopol- njena in dosledna, da bodo že vnaprej onemogočene vse ne- pravilnosti, marverzacije in temu slično, s čiiner bomo še bolj utrdili zaupanje zadružni- kov v zadrugo in preprečili škodo, ki bi na ta način na- stala na 2iadružm imovini. Vsa- ka zadruga mora biti pod stal- j nim nadzorom revizorja Zveze, mora biti vsaj enkrat letno podvržena kompleksni reviziji in na ta način že v naprej od- klonjena vsaka event. samo- pašnost nevestnih uslužbencev, ki jih na žalost še vedno tu in tam srečujemo. Revizorska gru- pa prevzema nase tudi vso od- govornost za zanesljivo instruk- tažo knjigovodskega in poslo- vodskega kadra v zadrugah. 2, Na d-^lo strokovnih ,ravljati o na<5ledniih nepo^^rednih nalo- gah, ki stoje pred našimi kme- tijskimi zadrugami, in to prav zaradi tega. ker so tako nujne, da jih bodo v glavnem morali upoštevati tudi posamezni de- lovni načrti vseh naših zadrug. Oglejmo si te naloge: 1. V ŽIVINOT?EJI: a) Takoj izvesti dokončno organizacijo svetov za ži\dno- rejo s pritegnitvijo najboljših in najbolj zavednih živinorej- cev. ^ b) Oskrbeti zadostno število in kvalitetnih plemenjakov Dober plemenjak nam mnogo kori-sti, slab pa še več škoduje. Plemen j ake je izročiti v oskr- bo zanesljivim rejcem. c) Podvzeti vse potrebno, da se dober plemenski material zajame v načrtno selekcijo; le to je pot, po kateri lahko pri- dem.o v doglednem času do bolj produktivne živine. č) Nuditi svojim članom stro- kovno, organizacijsko in mate- rialno pomoč v prizadevanju za ustvaritev čim boljše krm- ske baze. Gnojila za travnike, preskrba s travnimi semeni, or- ganizacija gradnje silosov, ure- ditev in nega skupnih pašni- kov, to so naloge, ki jih mora reševati živinorejski odsek za- druge d) Zajeti v celoti odkup ži- vine in živalskih proizvodov, stremeti sploh za tem, da se ustvarijo čim višji finančni fondi za kritje investicij v živi- noreji in finansiranje dela v selekciji, ki je trenutno še pa- sivno. Finančne obveznosti, ki smo jih prevzeli z organizacijo živinorejske službe, je treba izpolnjevati dosledno, da ne bi Pregled dohodkov in porazdelitev dobitkov za KZ za leto 1952 tabela iv. Porazdelitev dobička za leto 1952 v KDZ tabela V. Slran A PTUJSKI TEDNIK Pttii. 17. aprfla 19 53 zaradi tega priSlo do nezaže- lenih motenj in zastoja v delu. e) S tečaji in predavanji ši- riti strokovno znanje med ži- vinorejci. Strokovno razgledan živinorejec je dovzeten za vse prijeme na polju dviga ži\'ino- reje. 2. V VINOGRADNIŠTVU IN SADJARSTVU a) Utrditi svete za vinograd- ništvo in sadjarstvo pri vseh tistih kmetijskih zadrugah, ki pridejo v poštev tako, da bodo le-ti dejansko postali nosilci naprednega dela v teh dveh kmetiiskih panogah. b) Pri vseh zadrugah, ki ima- jo pogoje za to, je ustanavljati zadružne trsnice in drevesni- ce. Pomanjkanje drevesnega, a predvsem trsnega materiala, bo v bodoče gotovo najtežji pro- blem pri obnovi vinogradni- štva in sadjarstva. Verjetno bo umestno tudi ustanoviti eno veliko centralno zadružno trs- nico in drevesnico za področje okraja, ker od drugod ne bomo dočakali dosti pomoči. c) Odseki se morajo oskrbeti z zadostnim številom sodobnih sadjarskih škropilnic. Škropil- na sredstva je v bodoče naro- čati pravočasno v zadostnih količinah koristimo pri tem iz- kušnje letošnjega leta. č) Obnova vinogradov in večjih sadnih nasadov mora biti res načrtna in kompleksna. Pri novih nasadih je upoštevati možnost uporabe mehanizacije, ker so sicer že v naprej zasta- reli. V tej smeri je izvršiti vse predpriprave, da nas krediti, ki bodo prišli za obnovo, ne za- tečejo nepripravljene. d) Tečaji in predavanja naj bodo stalna skrb odseka. 3. V POLJEDELSTVU IN PRESKRBI S SEMENI: a) Organizacija in uvrščeva-l nje poljedelsko-semenskih od- sekov pri KZ. b) Propaganda za proizvod- njo semenskega blaga in orga- nizacija proizvodnje semenskih žit, krompirja in krmskih se- men na svojem področju s sklepanjem pogodb. c) Strokovna instruktaža in kontrola proizvodnje semen. č) Sodelovanje pri priznava- nju semen, vodenje matičnih — rodovniških knjig priznane- ga semena. Organizacija se- menskih parcel, poskušništva in masovne selekcije pri za- družnikih in ostailih kmetijskih obratih. d) Organizacija in nadzor či- ščenja in razkuževanja semen- skih žit. e) Preskrba zadružnikov z umetnimi gnojili vseh vrst, pravilna signalizacija potreb trgovski mreži in skrb, da bodo umetna gnojila pravočasno na razpolago. f) Skrb za vzgojo kadro\' '.Z popularizacija sodobne agro- tehnike. 4. V MEHANIZACIJI: a) Povsod, kjer so dani po- goji za kakršnokoli mehaniza- cijo kmetijskih del, stremeti za učvrstitev strojnih odsekov in nabave potrebnega strojnega parka. V to svrho je koristiti maksimalno lastna ustvarjena finančna sredstva in vse do- segljive kredite. b) Organizirati smotrno upo- rabo kmetijskih strojev. Kme- tijski stroj mora biti dostopen proti zmerni odškodnini vsake- mu članu KZ. Mehanizirati je predvsem najtežja in najdražja dela, kajti le to je pot do zni- žanja proizvodnih stroškov. Traktorju je prvenstveno me- sto le na polju ter ostalih delih in šele nato pri raznih pre- voznih storitvah. c) Poj a čati napore za pravil- no tehnično oskrbo kmetijskih strojev. Strojne lope in priroč- ne delavnice morajo biti prva skrb odsekov za mehanizacijo KZ. č) Kadrom, ki delajo v me- hanizaciji, je posvetiti več skr- bi. Traktorist in kmetijski strojnik morata biti nosilca so- dobne obdelave zemlje in bo zato tem kadrom treba dati na posebnih tečajih in predavanjih temeljite j še znanje iz sodobne agrotehnike. 5. NA POT,.TU KUT.TURE IN PROSVETE: Kmetijska zadruga mora biti središče kultumo-prosvetncga dela na vasi in najčvršča opora naših kulturno-prosvetnih usta- nov. Se prav posebno pa je kmetijska zadruga poklicana, da nudi svojim članom čim širše možnosti strokovnega iz- obraževanja. Sodobna napredna kmetijska proizvodnja zahteva kulturno in strokovno razgleda- nega človeka; zaradi tega mo- ra organizacija raznih tečajev in predavanj ter ostalih oblik kultumo-strokovno izobraže- valnega dela biti ena osnovnih nalog kmetijske zadruge na vasi. Uprava OZZ Ptuj. Iz govora tov. Edvarda Kardelja v Kragujevcu: O ekonomskih odnosih S tem v zvezi bi se rad po- mudil še na nekem vprašanju, ki mora biti pravtako rešeno v istem duhu, kot rešujemo druga vprašanja našega gospodarskega sistema. Gre namreč za eko- nomske odnose v našem kmetij- stvu. Tudi te odnose moramo vskladiti z vsemi ostalimi ukre- pi v našem gospodarskem siste- mu. Z drugimi besedami, tudi naše kmetijstvo je bilo treba sprostiti raznih ostankov biro- kratizma in administrativnega upravljanja. Iz teh vzrokov je Zvrani iz- vršni svet pred kratkim sprejel uredbo o ureditvi lastninskili odnosov v zadrugah. Smoter te uredbe torej ni razpuščanje de- lovnih zadrug, niti opuščanje linije socialistične preobrazbe Icmetijstva, kot sedaj trobijo razni sovražniki socializma ali ljudje, ki se slabo znajdejo v stvareh. Njen namen je, kot sem dejal, napraviti v kmetijstvu isto, kar smo storUi na drugih podoročjih našega gospodarske- ga življenja, se pravi, osvobodi- ti ekonomske odnose elementov birokratizma in administrativ- nega upravljanja. Ce tega ne bi storili, naše gospodarstvo ne bi bilo enotno in bi se vsi gospo- darski odnosi komplicircili Eden izmed takih administra- tivnih ostankov je tudi umetno in prisilno vztrajanje na nelca- terih zadružnih oblikah, pred- vsem na nekaterih delovnih za- drugah. Delovne zadruge so bile ustanovljene zato, da bi se po- večala delovna storilnost Te- daj, ko smo jih ustanavljali, so zares dosegale uspehe v tej sme- ri, vsaj večina njih. Toda, tedaj ni bilo prostega tržišča, niti de- centralizacije, danes pa imamo vse to. Danes misli individualni kmet, zlasti srednji, da o boga- tejšem ne govorim, da se bo bo- lje znašel izven zadruge, in morda ima v nekaterih prime- rih tudi prav, zlasti pri tistih zadrugah, ki niso pokazale na- predka v Mdnjih letih. Ce ga s silo naprej držimo v zadrugi, ne bo delal z voljo in ne bo z voljo sodeloval pri upravljanju zadruge. Delovna storilnost mo- ra v takih pogojih padati, ne pa, da bi rasla. Zakaj bi potem trpeli tako stanje, v katerem je nezadovoljen kmet, delovna sto- rilnost pa pada? Družbena skup- nost ima od tega samo škodo. Pa tudi drugi razlogi govore proti takemu prisilnemu vzdrže- vanju delovnih zadrug. Izkušnja kaže, da se delovne zadruge raz- vijajo do določene stopnje, za- tem pa kažejo težnjo stagnira- nja. Kje so ti vzroki? Vzroki so v tem, da uvajanje strojev v delovno zadrugo sprošča mno- go delovne sile, toda ta delovna sila ne odteka, ker je vezana na zemljo in ostaja zato v za- drugi. Zato ljudje tudi poleg strojev še nadalje delajo z ro- kami in ne dosegajo onih rezvil- tatov, ki bi jih bilo potrebno doseči, Ako se zadruga ne znaj- de in ne krene po poti intenziv- nega obdelovanja zemlje in po poti odtoka delovne sile v indu- .strijo, mora priti v zagato. In v taldh zadrugah se pojavljajo težnje po opuščanju zadruge. Z eno besedo, dati moramo objektivnim odstotkom svobod- no pot. Ekonomski razvoj sam bo pokazal, katere zadruge so sposobne za življenje in katere niso. Ni dvoma, da bo dosti za- drug, ki se bodo razšle, še več pa bo takih, ki se bodo zmanj- šale ali reorganizirale. Onim, ki bodo ostale, more družba poma- gati z zemljo,^ s krediti Za inve- sticije oziroma za kmetijske stroje, za melioracijo, namaka- nje itd. Toda prostovoljnost vstopa aU izstopa mora biti v vseh zadružnih oblikah zagotov- ljena, ker so svobodni ekonom- slci odnosi pogoj za dobro funk- cioniranje našega gospodarske- ga sistema. Medtem ko je uredba izšla, so se pojavili razni tolmači in raz- na tolmačenja, ki nimajo nobe- ne zveze z namenom uredbe. Predvsem so se seveda poja- vili razni domači in tuji advo- kati kapitalizma ter ljudje, ki iščejo v vsaki izpremembi v na- ši državi znake vračanja h ka- pitalizmu, namesto da bi v njih videli obliko nadaljnjega giba- nja k socializmu. Med tem pa so se oni tudi toikrat kakor ved- no doslej prevarali v svojih upih. Mi iščemo pota naprej in ne nazaj. To bi si morali v svo- jem lastnem interesu zapomniti enlcrat za vselej. Zaradi večnih razočaranj, ki jih doživljajo v svojih upih, imajo sami škodo. Ce bi se sprijaznili z neogibnim socialističnim razvojem v naši državi, bi si našli mesto v tej družbi, tako Pa se z nepresta- nim nekoristnim skakanjem na- \'zven na vsakem križišču naše- ga razvoja samo izpostavljajo novim neprilikam in udarcem. Drugi slabi tolmači uredbe so med poštenimi ljudmi in celo tudi med našimi aktivisti, ki so za trenutek zgubili orientacijo. To so deloma tovariši, kisosvo- ječasno »slabo slišali« opozarja- nja vodstev naše države, da z administrativnimi si"edstvi ne bomo napravili delovnih zadrug za dobra kmetijska gospodar- stva. Spomnite se samo, koliko- Icrat je tovariš Tito opozarjal, da brez spoštovanja načela pro- stovoljnosti ne bo dobrih za- drug. To so obenem oni tovari- ši, ki so prej podcenjevali razne druge zadružne oblike v kmetij- stvu in so menili, da delovne zadruge same po sebi jamčijo za najhitrejšo pot socialistične preobrazbe vasi. Ti tovariši so bili naklonjeni vzdrževanju de- lovnih zadrug z administrativni- mi sredstvi in privilegiji. Pra- ksa je medtem pokazala, da so imeli toliko manj uspeha, ko- likor bolj so uporabljali ta sredstva. Sedaj se seveda ne morejo tako znajti v spremenjenih po- gojih. Posledica te trenutne dez- orientacije s+a dve težnji: eni hodijo še vedno po starem tiru in razpravljajo samo o tem, ali je treba razpustiti zadruge ali pa jih ni treba razpustiti, ne bavijo pa se z vprašanjem, kako se je treba konkretno nadalje boriti za socialistične oblike v kmetijstvu. Drugi zopet hočejo po stari administrativni navadi, — kakor se to reče, »čimprej končati« in so skoraj pripravlje- ni s silo izgnati iz zadrug tudi one, ki nočejo iti. Pri tem ne- koliko karikiram in pretiravam, toda v bistvu so take težnje. Razume se, da ti tovariši ni- majo prav. Kakor sem rekel, nismo proti delovnim zadmgam v splošnem, nismo za njihovo ukinjenje. Smo samo za to, da je treba prepustiti delovnim kmetom na prosto, ali jih bodo ustanavljali, ali jih nočejo usta- navljati, ali jih hočejo ohraniti ali pa ne. Delovna zadruga bo vsekakor tudi nadalje ostala ena izmed najvažnejših socialistič- nih oblik v kmetijski proizvod- nji, mora pa se razvijati v svo- bodnih ekonomskih pogojih, ka- kor vsaka druga proizvodna enota v naši državi. To bo de- lovne zadruge samo okrepilo, jih usposobilo v ekonomskem tek- movanju. Ako bo delovni kmet vedel, da more sam svobodno odločati o svojem izstopu ali vstopu, potem se bo res odločal samo po ekonomskih razlogih, to pa bo najboljše jamstvo za uspeh bodočih delovnih zadrug. Medtem je prav tako jasno, da se bo morala delovna zadru- ga, ki bo ostala ali pa bo nasta- la v bodočnosti dosledneje raz- vijati po načelih naših sociali- stičnih podjetij, ker drugače ne bo mogla prebroditi notranjih težkož. Razen tega se ne sme pozabiti, da delovne zadruge danes niso edini niti glavm in- strument socialistične preobraz- be kmetijske proizvodnje, važ- na je vsaka oblU^a zadružništva, ki združuje delovne kmete za- radi pospeševanja kmetijstva proizvodnje, važna je naša kre- ditna politika na vasi in naša politika cen. Važno je vsako so- cialistično kmetijsko podjetje, važna je stalna krepitev zadruž- nih sredstev za proizvodnjo, za- družnih gospodarstev itd. v se- stavu splašnega kmetijskega za- družništva. Važna je industri- alizacija naše vast Vse to so instrumenti napredka na vasi. Razen tega ni treba pozabiti tudi naslednje: Kolikor je danes važno kmetijsko zadružništvo zato, ker je sposobno organizi- rati ogromno večino delovnih kmetov, povei^ati jih s sociali- stičnim sektorjem in olajšati nam boj proti kapitalističnim težnjam na vasi, prav toliko je ti.idi jasno, da to ni v nikakršni obliki — niti v delovni, niti v splošni, niti v specializirani, — nobeno čarobno organizacijsko sredstvo, Id samo po sebi prina- ša socializem v vas. To je de- jansko v tem trenutku samo najbolj primerna oblika, v ka- teri se mora izvršiti ta napre- dek. Toda njega mora spodbu- jati vsa naša ekonomska politi- ka, vsa naša socialistična gra- ditev, ves naš nadaljnji gospo- darski napredek. Dve stvari sta tu posebno važni, in sicer: boj za intenzivno obdelovanje zem- lje in industrializacija nase vasi. Nam so na vasi potrebne razne tovarne in delavnice za prede- lovanje kmetijsMh pridelkov in za pospeševanje kmetijske pro- izvodnosti. Potrebne so nam tudi melioracije, namakam je, boljše ceste in boljši kmetijski transport. Potrebno nam je čim več gospodarjenja z naj intenziv- nejšo obdelavo zemlje itd. V vseh teh smereh se bo odtekala delovna sila, ki je je danes v našem kmetijstvu preveč. Ta višek pa ovira nagel napredek kmetijstva. Niti traktorji niti drugi kmetijski stroj ne bodo dobro izkoriščeni, če bodo poleg njih sedeli ljudie brez dela. O tem nam prepričljivo govore iz- kušnje mnogih delovnih zadrug. Mnoge uprave delovnih zadrug so zaprle ta ali oni stroj v skla- dišče, samo da bi zaposlile lju- di. Stroji so počivali, ljudje pa delali, namesto da bi bilo naro- be. Z eno besedo: dokler bo člo- veška delovna s?-''a v kmetijstvu cenejša kakor stvojna, tako dol- go stroj ne bo našel prave in popolne uporabe v kmetijstvu, čeprav bi ga mu tudi vsilili. Sele stalni odtok delovne sile v smereh, o katerih sem prej go- voril, bo izvršil pozitivni pritisk na vas, ki bo omogočila naglo pospeševanje kmetjstva na indi- vidualnem kmečkem gospodar- stvu. V takih pogojih bodo de- lovni kmetje iskali vse več, tjsl- družnih strojev, vse več vzajem- ne pomoči v obdelovanju zem- lje, to pa pomeni, da jim bo zadruga z močnimi fondi proiz- vodnih sredstev, kakor tudi druga socialistična podjetja v kmetijstvu čimdalje bolj potreb- na in neobhodna. V takih pogo- jih bodo vse zadružne in druge socialistične oblike v kmetijski proizvodnji dobile svoj polni smisel in se bodo naglo razvi- jale ter krepile. Koliko ljudi lahko prehrani zemlja? V zadnjih desetletjih se je število prebivalstva Zedinjenih držav podvojilo, obdelovalne površine zemlje pa so se pove- čale samo za 10 odstotkov. Kljub temu pa jedo Amerikanci se- daj boljše kakor pred 50 leti, podeželje pa lahko velike koli- čine živU še izvaža. Ce kmetij- ska proiz\'odnja prekaša izreden porast števila prebivalstva, je to zasluga moderniziranih delovnih metod. To dejstvo vzpodbudno deluje na svet, ker se je tudi v drugih deželah dvignilo števi- lo prebivalstva, cesto celo v taki meri, da mu proizvodnja hrane ni mogla sleditL Od začetka 19. stol. se Je pre- bivalstvo sveta povečalo za 165 odstotkov, število Evropejcev pa se je podeseterilo. Danes je sko- raj tretjina ljudi evropskega iz- vora, medtem ko je bila leta 1800 samo osmina. V preteklem desetletju je število prebival- stva hitro naraščalo. V vsaki minuti se poveča število, prebi- valstva sveta za 32,6 ljudi. V deželah daljnega vzhoda pa se prebivalstvo še posebno hitro množi. Samo v Indiji se je pove- čalo število prebivalstva v de- setih letih za nad 50 milijonov. Po zadnjih cenitvah Združenih narodov je živelo leta 1950 na 143 milijonih kvadratnih kilo- metrov zemeljske površine okrog 2,4 milijarde ljudi. Ker pa pokriva 26 milj. kva- dratnih kilometrov površine ve- čen led in sneg, ali pa je zaradi premokre ali presuhe klime ne- naseljiva in ker je od preostalih 117 milj. kvadratnih kilometrov polovica izredno redko naselje- na, oskrbuje ostalih 58,5 milj. kvadratnih kilometrov skoraj celotnemu človeštvu. Obdeloval- ne površine obsegajo z milijardo hektarjev okrog 7,7 odstotka površine zemlje. Z drugimi be- sedami, vsak hektar obdelovalne zemlje mora prehranjevati 2,4 ljudi. Hektarski odnos v mnogih de- želah pada. Avstralija, Argen- tina in Kanada to dokazujejo. Nekoč visoko produktivni pre- deli, kakor Severna Afrika, ki so jo nekoč imenovali žitnico sta- rega Rima, ali dolini Evfrata in Tigrisa, pa tudi večji predeli v Indiji in na Kitajskem, ne proizvajajo toliko, da bi se pre- hranilo domače prebivalstvo, ali pa so se dobesedno spreme- nili v puščavo. Kar se je v teh deželah dogodilo pred stoletji, se dogaja sedaj v ZDA ali drug- je. 2e sedaj je skoraj četrtina kmetijske površine ZDA zaradi erozije in pomanjkanje nege tal uničena Število prebivalstva pa raste dalje. Sistematično ohranjevanje tal je postalo nuj- nost. V diskusiji, koliko ljudi lahko prehrani zemlja, se ne sme poza- biti, da je to število odvisno od splošnega življenskega standar^ da. Ce upoštevcmio, da se bodo sedanje delovne metode ohrani- le in da bo stopnjevana oskrba s prehrano izhajala iz intenziv- nejše obdelave zemlje, bi bik) možno prehraniti okrog 6,5 mili- jard ljudi. Ce pa upoštevamo, da ho svet od pritiskom naraščajo- čega števila prebis^alstva prisil- jen uFK>rabiti vse za obdelavo primerno ozemlje v trops'kem predelu, to se pravi po obdelavi nadaljnih 10,4 milj. kv. kilomet- rov površine, bo zemlja teo- retično proizvajala kruh za 9,6 milijard ljudi. Na dalj no osnovo za takšno cenitev nudi uresničitev znan- stvenih izslednikov za proiz- vodnjo hranil. Številni znan- stveniki izražajo prepričanje, da je donosnost tal takorekoč ne- omejena, če bi zemljo obdelovali s pomočjo večjeh sredstev, ozi- roma, če bi prenašali izdelke znanosti na širši podlagi v prakso. Plemen i! nI postaji v Ptuju in Ormožu v ptujskem okraju so pričeli z odbiranjem plemenskih bikov in merjascev. Pregledali bodo vse nad 6 mesecev stare bike in nad tri m.esece stare merjasce. Namen pregleda je izboljšanje in dvig živinoreje v okraju, Plemenjaki morajo imeti po- rekla in lepo zunanjost. Ostalo živino takoj kastrirajo. odnosno svetujejo rejcem, da jo prodajo za zakol. Živinorejci v nekaterih prede- lih ptujskega olvraja premalo vedo o posledicah škodljive ple- menitve s slabimi plemenjakL Te posledice se že opažajo v Juršincih, Polenšoku in Pod- gorcih. Kljub temu, da so ti kraji bili najmanj prizadeti s sušo, so prignali na licenciranje mnogo slabše plcmeniake kot Haložani, ki jih je suša močno prizadela. Najlepšo plemensko živino imajo v Ormožu in Sredi- šču, odkoder regenerirajo živi- I norejo ptncgavske pasme pol vsem okraju. I Občinski liudski odbori inl KZ morajo posvečati vec po- zornosti uvajanju dobrih pleme- nj akov. Lahko pa se poslužuje- jo umetnega oplojevanja v ple- menilnih postajah v Ptuju in Or- možu. ★ Življenje in svet v Kuwaitu — v petrolejsM deželi so uredili ob Perzijskem zalivu velike naprave za desti- lacijo morske vode, kjer lahko dnevno pripravijo 4,5 milijona litrov vode. V kratkem bodo lahko množino destilirane vode petkrat povečali. Dežela, kjer teče belo zlato kar v potokih, nima sploh pitne vode! Najstarejša znamka na sveta? Neki beneški filatelist, ki seže dolga leta ukvarja z raziskova- njem okrog najstarejših znamk, trdi, da znamka ni bila odkrita šele v 19. stoletju, pač pa da iz- vira že iz leta 1.385. V zapra- šenih arhivih Firence in Parme je našel pisma iz 14. stoletja, ki .so bila opremljena s pravimi znamkami. Znamka nosi grb rodbine Visconti. ki je bila svo- ječasno vodilna družina milan- ske Vojvodine: namreč kačo in. črko G v ovalnem okviru. ( PRVA LETALSKA ZVEZA NA SVETU Moderni čas je sirom sv&ta razpredel gosto letalsko omrež- je, tako da so že redka večja mesta, skozi katera ne bi šla vsaj ena izmed letalskih linij. Zanimivo pa je, da prvo letal' sko zvezo na svetu niso vzposta- vili niti v Franciji niti v Nemčiji niti v Angliji, temveč pred 35 leti leta 1018 v Avstriji, in sicer zračno postno zvezo Dunaj—Ki- jev, ki je predstavljala sploh prvo civilno letalsko zvezo. KAKO D03LGA JE NIT ŽENSKE NOGAVICE? Sviloprejka sprede kakih 500 metrov dolgo svileno nit, za žen- sko nogavico pa porabijo nit dolgo čez pet kilometrov. V nekaterih mestih Kalifor- nije na prav originalen način skušajo pobijati alkoholizem. Policija sname pijance z ulice in jih filma v besedi in slikL Ko se streznijo, jim film pred- vajajo, da bi jih tako prestra- šili. Ce klavrna slika maja,jo- čih neprostovoljnih filmskih igralcev polrvek na filmskem platnu ne zaleže, potem se praV gotovo zares strezni vsak, ko mora plačati stroške snemanja- POVERJENIKI PREŠERNOVE DRUZBE, JAVLJAJTE GLAVNEMU ODBORU SVOJE NASLOVE IN KOLIKO ČLANOV PREDVIDEVATE PRIDOBITI, DA VAM POŠLJEMO NAVODILA IN ODGOVARJAJOČE ŠTEVILO TISKOVIN. TA »DRUGA IZDAJA« JE NAMEN.TENA ČLANOM IN FUNKCIONARJEM ZADRUG V PTUJSKEM OKRAJU GLE- DE NA SEDANJE STANJE ZADRUŽNIŠTVA IN GLEDE NA LETNI OBCNI zbor OZZ V PTUJU, KI BO RESEVAL ŠTE- VILNA ZADRUŽNA VPRAŠANJA. UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO, n. KADSTROPJE — TELEFON ST. 156 ČEKOVNI RAČUN PRI NARODNI BANKI, PODRUŽNICA PTUJ, ŠTEV 643-T-206 UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK VRABL J02E ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISKA MARIBORSKA TISKARNA ..ETNA NAROČNINA 400 DIN. POLLETNA 200 din. ČETRTLETNA 100 DIN 1948: »Zadružništvo je treba pospeše- vati, mu nuditi vso pomoč in ga čira bolj krepiti... 1« Aktivist na drugem koncu »linije«: »Vstopajte v zadruge, ljudje, če vam rečem!« »Toda, tovariš, pri nas se to ne bo obneslo. Zemlja je takšna, kulture ne odgovarjajo ...!« »Vseeno! To me ne briga! Takšna je linija!« 1953: »Kjer so zadruge nerentabilne, jih je treba razpustiti. Ljudje naj vsto- pajo v zadruge prostovoljno ...U Aktivist na drugem koncu »linije«: »Razpustite zadrugo, ljudje, če vam rečem!« >>Toda, tovariš naša zadruga je rentabilna, bolje nam je v zadrugi, kot pa samim ..!« »Vseeno! To me ne briga! Takšna je linija!« Iz zadnjega »Totega lista«