NEKAJ NAPOTKOV ZA DELO DELEGACIJ V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA
Stalno
preverjanje
stališč
Iz zapdsnikov o delu konfe-irenc delegaoij in neposredmdh raagovorov ugotavljamo, da de-legacije v OZD proučujejo skupščdnsko goraddvo, se pove-zujejo v kanference delegacaj ptreko katerih pošiljajo svoge delegate v zbor združenega dela skupščine občrine. Večina dele-gacij predvsem tistih, ki delajo v dobro Ofrg&niziiranih organiza-oijah združenega dela so že sprejele sporazume o oblikova-nju konferenee delegacij in se njihovu delegati tudi redno ude-ležujejo sestanifcav konferenc. Manj aktavpi so deiegatš v ti-stih organdzacijah Miružetiega dela, oz. kjer delovna skupnosi šteje le nekaj članov. Notranje delo v konferenoah delegaoij se obliilcuije na osnovi sprejetih poslovoiikov o delu konferenc delegacij. Organizaoijsko je to-rej delo detegacdj steklo, v vse-binskem pogledu pa se odpira vrsba vprašanj.
ODNOS DELEGACIJ DO ORGANIZACIJ ZDRU2ENEGA  DELA
Delegacdja ima z ustavo pred-videne pravice in dolžnosti, med ksterimi je fcudd odgovamost delegacije do delovnih ljudi, kd so delegate lavolili. Zaradd tega je delegacija dolžna, da pcred samouipravne organe OZD ozi-roma na zbore delavcev prina-ša vsa fcista vprašanja, ki so posebnega pomena za organi-zacijo združenega deia še pred
odločanjem o teh vprašanjdh v skupščini. Delegacija je dolžna obveščati organizacijo združe-nega dela o delu sKupš&ne, o delu delegatov v sfctipščini kot tudi občasno poročati zboru delavcev -^ volilcem o svojem delu.
V ne tako malo delovnih or-ganizacijah so samoupravni or-gani razpravljaii o delegacijah le takrat, predno so bile izvo-ljene in so sprejemali pristop-ne izjave za vključitev svoje delegacije v konferenco delega-cdj. Potlej so delegacije prepu-stili več ali manj, da so delale kakor so vedele in znale. Med vprašanjd o njihovem delu niso redika vprašanja o metodah dela d&legaoije, predvsem pa ^g naslednije vprašanje: Ali de-legacija labko samostojno od loča o vprašainjih, ki so na dnevnem redu zbora združene-ga dela sikupščine obfiine in kd imajo za delovno. organizadjo materiatae posledioe? Ald se mo<ra delegacija prej o fceh vprašanjih posvetovatd z zfoo-ram delavcev in dobiti soglas-je, da sainauipravrii akti dek>v-. nih organiaacij po večini vse-bujejo le nekaj načelndh dolo-čil o formiranju delegadj, manjkajo pa konkretne oprede-litve odnosov delegacija — zbor delavcev — samoupravnd orga-ni — družbenopolitiftne organi-zaoije itd.
če izhajamo iz ustavne opre-delitve vloge delegacije, potem
labko delegaoija o določenih vprašanjih, ki so na dnevnem redu sikupščtoe samos.t»jno raz-pravlja in zavzema stališča. O vprašanjih posebnega interesa za OZD pa mora venficirati svoja stališča s samoupravnd-mi organl OZD, oziroma zbo-rom deVovnah. IjikM. Katera so vprašanja posebnega tateresa za VZD pa mora verificirati svoja stališča s sanioupravni-md organi OZD oziroma zbo-rom delovnih i.iudi. Katera so vprašanja posebnega interesa in pred katere organe v OZD naj gredo v predhodno raz5>ra-vo, ni možno dati konkretnega napotila, verjetno ¦•a so to vsa vprašanja, ki posredno all ne-posredno vplivajo na poslova-nje organizacije -^idruženega de-la, na rezultate posiovanja, ma-terialni položaj delovnih Ljudi, pogoje gospodarjenja, kadrov-sko politiko itd.
Navedene pravice, dolžnosti in obveznosti delegaoije do ar-ganizaoije združenega dela je nujno določiti v statutu OZD ozaroina v drugih splošnih ak-tih.
Tudd glede obveščanja o delu skupščine družbenopolitične skupnosti je potrebno določiti v statutu OZD način obvešča-nja. Pri tem je priporočljivo, da se upoirabljajo vsa razpolož-ljdva sredstva informiranja v OZD, tako prek mterrnh glasil, oglasnih desk Aot javno obve-ščanje na zborih delovnih ljudi.
Poročilo delegadje o svojem delu zbooru delovnih ljudi ne smemo enaoiti z vprašanjem informiranja delovmh ljudi o delu skupščine, o organizaciji razjprav, o vprašanjih posobne-ga pomena za OZD itd. Pri po-ročanju delegacije o svojem delu gre za seznanjanje delov-ndh Ijudd — volilcev o delu de-legacije in delegatov v skup-ščani: s katerimi vprašanji se je delegacdija oikvariala, kakšni rezuiltati so bild dosežend, kak-šna je bila aktivnost delegatov itd. Torej ne gre za formali-stično porodanje o *t,evffl.u sej in številu točk dnevnega reda itd. Zbor deiovnih Ijudi — vo-
Mloi — naj na jsnovi takega poročila ocenijo delo delegacije to delegatov, jih opozcaijo na pomanjkljavosti, pcmudijo dele-gatom pomoč pri ljihovem de-lu in potrdijo oraviinost dela delegacije.
POVEZOVANJE   DELEGACIJE ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN DELEGACJJE ZA SAMOUPRAVNE INTERESNE   SKUPNOSTI
Iz dosedanjega awa je apa-zibi določeno aaprtr>st pri delu posameaniih delegacij. V pro-gramu dela skupš&n družbeno-politionlh skupnosti in skup-ščin samoupravntth interesnih sloipnosti pa je "eliico vprašanj in problemov, <i -ih obravna-vajo obe delegaciji oziroma zbor obeh skupščin v enako-pravnem odločanju. V takih primerih je nujno, da delega-ciji prednodno i-azčiščujeta ne-jasna vprašanja in usklajujeta ozjiToma oblikujeta svoja stali-šča, s katerimi sKupa.i nastopa-ta pred organi samoupravlja-nja v O2D ozdroma pred zbo-rom delovnih iiudi. Zaradi tega so potTebni statai krntaktd med vodjema obeh delegacij, pred-vsem pri programiranju dela delegaoij in njihovi povezavi do zbora delovnih ljudi in dru-gih samoupravnih organov v OZD.
ODNOS  DELEGACIJE  DO IZVOLJENEGA  OELEGATA   V SKUPŠCINI DRUZBENa POLITICNE SKUPNOSTI
Pri tem odnosu gre za tri asnavma vprašanja; odgovor-nost delegata v skupšfitoi, da-janje smemic delegatu za delo v skuipščini in ooročanje dele-gata svoji del^aciji o njego-vem delu v skuipščirai.
Naloge, praviee tn dolžnosti delegatov so opredeljene v 165. členu slovenske ustave. Delegat se inora ravnati po smerriicah svoje delegacije, ob tem pa mora upoštevati interese dru-gih delegacij in imeta pravilen pristop  do sporazumevanja  in
dogovarjanja. Na ofinovi vseh teh breh pristopav se delegat v skupš&ini samostoin© odlo-ča.
V primeru različnosta stališč v skupščini, ko se osebno ne more opredeliti za doJočeno stališče, lahko delegat zahteva, da se razprava i aoiočeni toč-ki preloži ozirorna lahko zah-teva odmor, da bi se medtem časom posvetoval z ostalimi del.sgati.
To je nekaj odgovorov na probleme, ki so se pojavili ob delu delegatov v ielegacijah OZD in v skupščinaii in upam, da bodo služili kot napo.tek de-legatom in delegacijam za na-daljnje delo.
Ivan Hafner
Hudomušneži na kolesarski steti
Iz sobote na nedeljo, tik pred akcijo torej, so jo »neki zlikovci« (kako pa bi jih lahko še drugače imenovali, nemara hudo-mušneži?) organizatorjem zagodli. Na cesti proti Do-brovi so »preusmerili« za-črtano progo tako, da bi se po njihovem nič hude-ga sluteči trim kolesarji namesto na cilj pripeljali v »slepo ulico« oziroma po treh kilometrih na samot-no kmetijo. Treba je reči, da so to delo opravili zelo temeljito. Vse nove ozna-ke, puščice in napise so po-risaM ž enako barvo in enakimi oziroma zelo po-dobnimd črkarni. K sreči so organlzatorji to »pote-gavščino« navsezgodaj zju-traj, torej §e pravočasno, odkrili. Preostalo jim je, da so na kritičnem »križi-šftu« posbavtli Sloveka, ki je potem celo dopoldne pravilno usmerjal kolesar-sko kolono. Treba je po-vedati, da se je takrat do dobra natelovadll in si ob-rabil glasilke...