URADNE OBJAVE
m—m	OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
	
KOPER, 17. DECEMBRA 1971	ŠT. 17
VSEBINA:	Občina Piran	!
- SKLEP o sprejetju zazidave Seče - južni del Občina Hirska Bistrica	- SKLEP o sprejetju zazidave Fiese —	ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Ilirska Bi- - i, *	Občina Sežana -	ODLOK o poprečni gradbeni ceni m poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Ilirska Bistrica	- ODLOK o urbanističnem programu za območje občine Sežana	
OBČtNA !L!RSKA B)STR!CA
Na podlagi 64. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65,43/67, 40/68 in 43/70) in 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. decembra 1971 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 1971
1.	člen
I.	člen odloka o proračunu občine Ilirska Bistrica za leto 1971 (Uradne objave, št. 4/71) se spremeni in se glasi:
Občinski proračun za leto 1971 obsega
dinarjev
-	dohodke, ki znašajo	7,913.600
-	razporejene dohodke, ki znašajo	7,913.600
2.	člen
II.	člen se spremeni in se glasi:
Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1971 in njihova razporeditev sta zajeta v novi bilanci, kije sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
Št. 010-11/71-4/10
Ilirska Bistrica, 9. decembra 1971
,Namestnik predsednika STANE LOGAR, 1. r.
PREGLED
DOHODKOV IN RAZPORED DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 1971
Vrsta		Stari	Novi
doh.	Dohodki	plan	plan
1	Prispevki	3,476.890	3,476.890
2	Davki	3,189.678	3,189.678
3	Takse	453.480	453.480
5	Dohodki po poseb. zv. pred.	250.000	250.000
6	Doh. org. in razni dr. doh.	109.000	180.105
7	Dopolnilna sredstva	241.000	321.600
9	Prenesena sredstva	112.952	41.847
	Skupaj dohodki	7,833.000	7,913.600
Štev.			
glav.		Stari	Novi
nam.	Razpored dohodkov	plan	plan
0!	Izobraževanje in vzgoja	90.000	90.000
03	Kultumo-prosvet. dejavnost	283.560	283.560
04	Socialno skrbstvo	1,312.280	1,405.480
05	Zdravstveno varstvo *	437.993	515.777
06	Komunalna dejavnost	640.000	585.000
07	Delo državnih organov	3,170.704	3,185.269
13	Dejav. družb. poL org. in druš.	577.300	557.300
14	Negospodar. invest.	1,026.016	982.768
16	Gospodarski posegi	138.000	. 88.000
17	Prorač. obv. iz prej. let	-	148.446
18	Rezervni sklad	72.000	72.000
19	Nerazporejeni dohodki	85.147	-
	Skupaj razpor. doh.	7,833.600	7,913.600
Skupščina občine Ilirska Bistrica je na podlagi 4. odstavka 7. člena zakona o nekaterih natančnejših merilih za določanje odškodnine za razlaščena kmetijska in stavbna zemljišča (Uradni list SRS, št. 17-94/7!) in 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti 9. decembra 1971 sprejela
ODLOK
O POPREČNI GRADBENI CEN! IN POPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ V OBČINI ILIRSKA BISTRICA
1.	člen
Za oceno koristi, ki jo lahko da stavbno zemljišče, se upošteva dohodek od stavbnega zemljišča po določbah 7. člena zakona o nekaterih natančnejših merilih za določanje odškodnine za razlaščena kmetijska in stavbna zemljišča (Uradni list SRS, št. 17-94/71) in po določilih tega odloka.
2.	člen
Za stavbna zemljišča na območju občine Ilirska Bistrica se štejejo zemljišča v gradbenem okolišu mesta Ilirska Bistrica in zemljišča, ki so po urbanističnem načrtu oziroma zazidalnih načrtih namenjena za gradnjo stanovanjskih, gospodarskih, komunalnih in drugih objektov, kot tudi druga zemljišča, na katerih stoji stavba ali služijo stavbi kot funkcionalno zemljišče.
3.	člen
Poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč sta osnovna elementa za izračun odškodnine.
Tako znaša:
-	poprečna gradbena cena za kvadratni meter stanovanjske površine 2000 dinaijev;
-	poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča so 20 odstotkov od gradbene vrednosti stanovanjske hiše.
94
*URADNE OBJAVE«
Št. 17 — 17. decembra 1971
4.	člen
Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina v višini 4 odstotkov od vrednosti stanovanjske hiše.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 010-28/71-4/3
Ilirska Bistrica, 9. decembra 1971
Namestnik predsednika STANE LOGAR, L r.
3.
Na zazidalnem območju naj se zagotovi urejanje in varstvo zelenih površin. Zgornji del zazidave je zelena površina; morebitni gradbeni posegi se rešujejo z individualno lokacijsko dokumentacijo.
4.
Vprašanje obale, pomolov, pristanišč in plaže naj rešijo strokovnjaki za morske in obalne gradnje.
Jezero naj se ustrezno sanira in poveže z morjem.
OBčtNA P)RAN
Na podlagi 5. in 12. člena odloka o urbanističnem načrtu za mesto Piran (Uradne objave, št. 20/68) in 82. Člena -+atuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. oktobra 1969 sprejela naslednji
SKLEP
5.
Reambolira naj se geodetska podlaga zazidave z obstoječimi objekti.
6.
Ta sklep velja takoj.
Št.: 350-9/69 Piran, 30. oktobra 1969
Predsednica JOLANDA KOS, L r.
1.
Sprejme se zazidava Seče - južni del, ki jo je izdelal univ. prof. ing. arh. Edo Mihevc.
2.
Servisne delavnice za jahte, čolne ipd. se locirajo na območju, na katerem je že sedaj tovrstni objekt podjetja ,,Droga" Portorož. Kanal „Jernej" od servisnih delavnic do izliva v morja naj se primerno poglobi in uredi za plovbo in zimovanje jaht.
OBčtNA SEŽANA
Na podlagi drugega odstavka 12. člena in drugega odstavka 45. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni listJSRS, št 16/67) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 1. decembra 1971 sprejela
3.
Mikrolokacija gostinsko-turističnih objektov mora upoštevati obstoječi oljčni gaj.
4.
Individualne stanovanjske hiše se po možnosti lahko vključijo med turistično gostinske objekte.
5.
Vprašanje obale, pomolov, pristanišč, poglobitve kanala, zasipanja solin in plaže naj rešijo strokovnjaki za morske in obalne gradnje.
6.
Reambolira naj se geodetska podlaga zazidave.
7.
Ta sklep velja takoj.
St: 350-7/68
Piran, 30. oktobra 1969	Predsednica
JOLANDA KOS, 1. r.
Na podlagi 5. in 12. člena odloka o urbanističnem načrtu za mesto Piran (Uradne objave, št. 20/68) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. oktobra 1969 sprejela naslednji
SKLEP
1.
Sprejme se zazidava Fiese, ki jo je izdelal univ. prof. ing. arh. Edo Mihevc.
2.
V zazidavi naj se urbanistično rešijo dostopi (pešpoti) do motja.
ODLOK
O URBANISTIČNEM PROGRAMU ZA ÓBMÓCJE OBČINE SEŽANA
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
, Za celotno območje občine Sežana se sprejme enoten program za razvoj in urbanistično ureditev (v nadaljnjem besedilu: urbanistični program), da se zagotovijo pogoji za skladen razvoj gospodarstva in urbanizacijo'tega območja.	^
i	2. člen
Mesto Sežana, naselja in druga območja se razvijajo in urejajo v skladu z urbanističnim programom in s plani družbenega in gospodarskega razvoja družbenopolitičnih skupnosti.
Mesto Sežana se ureja z urbanističnim načrtom.
Območje suhozemnega terminala, ki je v ureditvenem območju mesta Sežana, z izjemo območja, ki je določeno za prvo fazo prve etape realizacije, se ureja neposredno z zazidalnim načrtom.
Območje prve faze prve etape se ureja na podlagi elementov urbanističnega programa in lokacijske dokumentacije za skupino objektov.
Naselje Divača z okolico se ureja z zazidalnim načrtom.
Naselja in območja, ki niso zajeta z urbanističnim načrtom ali z zazidalnim načrtom, se urejajo z urbanističnim redom. Za naselja, ki ^e urejajo z urbanističnim redom in imajo v perspektivi razvoja občine pomembno vlogo, so v bližini regionalnih infrastrukturnih objektov in rezervatov ali pa v bližini ureditvenega območja mesta Sežana, se izdela grafični prikaz s tekstualno obrazložitvijo izrabe površin, komunalne opremljenosti in zazidalnih pogojev. Ta naselja so: Kozina in Hrpelje, Senožeče, Lokev, Dutovlje, Tomaj, Komen, Stanje!, Šepulje in Križ, Šmarje in Dane pri Sežani, Matavun in Lipica
Grafični prikaz s tekstualno obrazložitvijo izrabe površin komunalne opremljenosti in zazidalnih pogojev za naselje Stanje! se dopolni s spomeniško varstvenim programom.
Pri izdelavi urbanističnega načrta, zazidalnih načrtov in urbanističnega reda se obravnavajo predlogi in mnenja občanov, krajevnih skupnosti ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij.
§t 17 — 17. decembra 1971
URADNE OBJAVE«
95
3.	Člen
Urbanistični program določa okvirne smernice za urejanje, graditev, rekonstrukcijo in asanacijo naselij, za komunalno opremljanje naselij ter za varstvo družbenih prostorskih koristi, zlasti za:
-	zaščito rekreacijskih in turističnih predelov terprirodnih znamenitosti;
-	urbanistični razvoj in ureditev perspektivnih naselij;
-	rezervate za objekte širšega regionalnega pomena;
-	makroconiranje industrije;
-	izgradnjo omrežja komunalnih in komunikacgskih naprav.
4.	člen
Grafični in tekstualni dokumenti urbanističnega programa, ki jih je izdelalo podjetje za urbanizem, projektiranje in urejanje stavbnih zem{jišč Invest-biro Koper pod št. 68-106/71, so podlaga za izdelavo urbanističnega načrta in zazidalnih načrtov za mesto Sežana, zazidalnega načrta za naselje Divača, urbanističnega reda za naselja in območja ter za določanje drugih pogojev za namensko uprabo in ureditev zemljišč.
5.	člen
Urbanistični program izvajajo pristojni organi občinske skupščine in od skupščine pooblaščene urbanistične organizacije.
Izvrševanje urbanističnega programa nadzoruje občinska urbanistična inšpekcija.
'	11. URBANISTIČNI PROGRAM
L Dokumentacija
6.	člen
Urbanistični program določa smernice za razvoj in urbanistično ureditev mesta Sežana, naselij in območij do leta 1991. Sestavljajo ga dokumenti:
A)	Tekstualni del
1.	Razporeditev bodočega prebivalstva in njihova zaposlenost po naseljih in panogah; t
2.	Bodoča površinska in populacijska zmogljivost naselij ter coniranje proizvodnih zmogljivosti primarne in sekundarne skupine dejavnosti;
3.	Bodoče osnove komunikacij;
4.	Potrebne vodnogospodarske ureditve in osnove komunalnih naprav;
5.	Zavarovana območja;
B)	Grafični del
1.	Razporeditev prebivalstva;
2.	Razporeditev in zaposlitev bodočega prebivalstva in oskrba;
3.	Gozdne in kmetijske površine;
4.	Coningi, vodnogospodarske ureditve in osnove bodočih komunalnih naprav;
5.	Osnove komunikacijskega omrežja, komunalnih naprav in vodnogospodarske ureditve;
6.	Spomeniška območja in spomeniki;
7.	Zavarovana območja;
8.	Zbirna karta;
9.	Pregled naselij in območij po vrsti urbanistične dokumentacije.
2.	Namembna razdelitev površin (coningi)
7.	člen
Po namembnosti so zemljišča razdeljena na:
-	stanovanjske površine;
-	površine za proizvodne dejavnosti;
-	turistične, turistično-rekreacijske površine;
-	površine za šolstvo, šport in rekreacijo ter zelene površine;
-	prometno omrežje in naprave;
-	komunalno omrežje in naprave;
-	zavarovana spomeniška območja;
-	zavarovana območja za posebne namene.
8.	člen
Gospodarski razvoj, izgradnja komunalnih naprav ter urejanje mestnih zemljišč narekujejo potrebo, da se prebivalstvo koncentrira predvsem v osrednjem naselju Sežana.
Za določjtev obsega in razporeditev površin, ki se urejajo z urbanističnim načrtom in zazidalnim načrtom ter urbanističnim redom, se upoštevajo naslednja izhodišča:
Stanovanjski coningi	Površina v ha
Sežana	57,0
Divača	4,5
Sežana
Z urbanističnim načrtom se določijo območja (kareji), namenjena za stanovanjsko graditev, za katera se izdelajo zazidalni načrti.
Divača
Stari del mesta se sanira, novogradnje pa so predvidene predvsem v
sklopu obstoječe zazidave in po potrebi na novih površinah. Na teh površinah je predvidena gradnja družinskih hiš ter blokovna zazidava.
Stanovanjski coningi v drugih naseljih in območjih se določajo z urbanističnim redom.
9.	člen
Za industrijske, komunalno-industrijske, kmetijske in druge dejavnosti predvideva urbanistični program naslednje površine:
-	Industrijski coningi	Površina v ha
Sežana
-	industrija	38,0
-	suhozemni termina!	80,0
-	komunalna industrija	28,0
Dutovlje	4,0
Senožeče	6,5
Hrpelje in Kozina	6,0
Komen	5,0
Divača	5,0
—	kmetijski coningi
okolica Tomaja in Dutovelj	75,0
Komen	20,0
okolica Senožeč in Vremska dolina	950,0
gozdne površine po študiji gozdarskega inštituta SR Slovenije o gozdarstvu na Primorskem.
10.	člen
Turistično rekreacijske površine in zelene površine obsegajo zelene, športne, parkovne in druge površine, namenjene rekreaciji, turizmu in oblikovanju naselitvenega območja, predvsem:
-	v ureditvenem območju mesta Sežana v okviru centralnih in stanovanjskih površin;
-	na območju Lipice;
-	na območju Škocjanskih jam;
-	na območju srednjeveškega naselja Štanjel;
-	na območju Senožeč in Vremščice;
-	na območju Slavnika;
-	v naselju Divača.
11.	člen
Naselitvene površine bodo opremljene s terciarnimi dejavnostmi in ;!užbami.
Glede na funkcionalno vlogo in značaj naselij predvideva urbanistični program popolno opremljenost s terciarnimi dejavnostmi osrednjega naselja Sežana, za naselje Divača pa predvideva popolnejšo osnovno oskrbo in posamezne službe, medtem ko za druga naselja predvideva le osnovno preskrbo.
Dejavnosti in službe s področij zdravstva, šolstva, kulture in znanosti, uprave in pravosodja, socialnega varstva, bank in podobno, bodo zastopane predvsem v osrednjem naselju Sežana. Pri izgradnji objektov teh dejavnosti in služb, zlasti objektov s področju šolstva in zdravstva, je treba upoštevati tudi smernice srednjeročnih načrtov s teh področij.
12.	člen
Da se zagotovi varstvo značilnosti pokrajine, urbanističnih ambien-tov, kulturnih spomenikov ter arheoloških in etnografskih zanimivosti, se razglašajo za zavarovana območja oziroma za spomeniško varstvene objekte:
-	arheološka območja in objekti po registru spomeniško varstvenih objektov iz dokumentacije RPP;
-URADNE OBJAVE^ St. 17 - 17. decembra 1971
-	urbanistični ambienti in kulturno zgodovinski spomeniki po študiji ,,Etnografska spomeniška valorizacija območja občine Sežana**, ki jo je izdelal zavod za spomeniško varstvo Gorica v letu 1970;
-	naravovarstvena območja po študiji ,,Krajinska in naravovarstvena valorizacija območja občine Sežana**.
Zavarovana območja ter režimi za varstvo teh območij in objektov so podrobneje obdelani v elaboratih in študijah iz prejšnjega odstavka, ki so sestavni del urbanističnega programa.
13.	člen
Za zelene mestne površine (parke, nasade), nekatere gozdne površine v smislu rekreacijskih površin (Slavnik, Vremščica, Tabor), veljajo poleg določb urbanističnega programa in urbanističnega reda tudi določbe zakona in odloka o urejanju zelenih površin v naseljih.
Organi in službe, ki opravljajo naloge na področju urbanizma in spomeniškega varstva, skrbijo, da se zavarovani objekti vključijo v splošne urbanske funkcije naselij.
3.	Osnove prometnega omrežja
14.	člen	(
Urbanistični program predvideva tole ureditev prometnega omrežja in naprav;
-	izgradnjo železniške postaje za potniški promet v Sežani;
-	razširitev železniške harfe ter izgradnjo skladišč in delavnic v Sežani;
-	rekonstrukcijo in modernizacijo železniškega križišča v Divači;
-	modernizacijo cestnega omrežja;
-	izgradnjo hitre ceste Šentilj-Sežana državna meja.
Na ureditvenem območju mesta Sežana se za izgradnjo h^tre ceste Šentilj-Sežana-državna meja z urbanističnim programom določa rezervat severno od Tabora z vstopnimi in izstopnimi priključki za samo mesto;
izgradnjo hitre ceste Šentilj^-Divača-Koper, ki poteka delno tudi čez območje občine Sežana;
' - modernizacijo in rekonstrukcijo cestnega omrežja zlasti pa:
-	Nova Gorica-Divača;
-	Sežana-Lokev-Matavun-Famlje;
-	državna meja-Lokev-Divača;
-	Brestovica-Gorjansko;
-	modernizacija telekomunikacijskega omrežja in naprav
4.	Osnove za urejanje komunalnih naprav
15.	člen
Osnove za urejanje komunalnih naprav so:
a)	vodovodno omrežje
Ob upoštevanju predvidenega turističnega razvoja, razvoja industrije in drugih dejavnosti bodo sedanje količine vode predvidoma zadostovale do leta 1980. Za zagotovitev potrebne količine vode so študije in raziskave ugotovile predvsem tele vire:
-	akumulacija Padež;
-	brkinska akumulacija;
-	zajetje izvira Maini.
Z upoštevanjem stroškov izgradnje in drugih faktorjev je računati, da bo odločitev glede izbora variant odvisna predvsem od osnovnega koncepta reševanja vodovodnega sistema obalnega območja. Območja omenjenih akumulacij so v urbanističnem programu označena in zavarovana. V ožjem varstvenem območju je prepovedana gradnja objektov in niso dovoljeni prostorski posegi, ki lahko vplivajo na kakovost vode. V širšem varstvenem pasu pa je dovoljeno graditi objekte in posegati v prostor ob pogojih, ki jih določa vodnogospodarsko soglasje pristojnega organa.
b)	Kanalizacijsko omrežje
Da se odpravi deficitarno stanje kanalizacijskega omrežja in naprav in zavaruje podtalni tok vode, predvideva urbanistični program:
-	izgradnjo kanalizacijskega sistema s čistilno napravo za mesto Sežana, naselje Divača in turistično-rekreacijski coni Lipica in Škocjanske jame;
-	izgradnjo čistilnih naprav pri vseh novih industrijskih objektih.
Način čiščenja odpadnih voda v ostalih naseljih se določi v pogojih
za gradnjo po urbanističnem redu.
c)	Vodnogospodarske osnove
Z urbanističnim programom je predvidena zaščita reke Reke pred fekalno in odpadno vodo.
5.	Osnove za energetske ureditve
16.	člen
Območje občine prečka več daljnovodov visoke napetosti z izhodiščem v RTP Divača, ki je eden izmed elektroprenosnih centrov v SR Sloveniji.
Potek tras obstoječih daljnovodov:
220 kV iz Divače v smeri: Kleče, Italija in Pehlin;
110 kV iz Divače v smeri: Gorica, Italija, Koper, Matulji;
35 kV iz Divače v smeri: Koper in Matulji.
Urbanistični program predvideva z upoštevanjem študij in raziskav izradnjo naslednjih daljnovodov:
-	380 kV daljnovod v smeri Italije, Ljubljana II, Reka in Koper;
-	220 kV daljnovod v smeri Ajdovščina in Koper.
Z izgradnjo 380 kV daljnovoda bo potrebno zgraditi tudi novo RTP Divača.
6.	Izvajanje urbanističnega programa
17.	člen
Strokovna delovna organizacija, ki ji občinska skupščina poveri strokovne naloge s področja urbanizma, opravlja zlasti tele strokovne naloge:
-	spremlja gibanje urbanizacije ter preučuje problem ureditev in razvoja naselij;
-	pripravlja urbanistični program, urbanistični načrt in urbanistični red;	'
-	strokovno pomaga za urbanizem pristojnim občinskim organom v zadevah s področja urbanizma in regionalnega planiranja;
-	arhivira in evidentira urbanistično dokumentacijo;
-	daje občanom, delovnim organizacijam ter državnim organom informacije in podatke iz urbanistične dokumentacije;
izdeluje lokacijsko dokumentacijo in po posebnem naročilu tudi zazidalni načrt.
18.	člen
Urbanistični program se izvaja za ureditveno območje mesta Sežana po 10-letnih etapah urbanističnega razvoja. Podrobnejšo razčlenitev površin, etapnost ter velikost in gostoto zazidave posameznih površin določa urbanistični načrt oziroma zazidalni načrt iz 2. člena tega odloka.
19.	člen
Urbanistični program se usklajuje z družbeno ekonomskim razvojem po potrebi, najmanj pa vsakih 5 let, glede na družbene potrebe in koristi.
20.	člen
Urbanistični program mora biti na vpogled občanom, delovnim in drugim organizacijam ter državnim organom na sedežu občinske skupščine in strokovne organizacije, pooblaščene za urbanistično planiranje.
21.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, nehata veljati:
1.	odlok o urbanističnem programu za vplivno območje občine Sežana (Uradni glasnik, št. 5/66), razen analitičnega dela, kolikor ne nasprotuje urbanističnemu programu po tem odloku;
2.	odlok o določitvi območij, za katera se izdelajo urbanističnim zazidalni načrti, samo zazidalni načrti ali urbanistični red (Uradne objave, št. 21/67).
Odlok o urbanističnem redu (Uradne objave, št. 10/65 in 13/71) ostane v veljavi, kolikor ni v nasprotju s tem odlokom.
Dokler ne bo sprejet urbanistični načrt za mesto Sežana, ostanejo v veljavi določbe odloka o ureditvenem načrtu za mesto Sežana, kolikor niso v nasprotju s tem odlokom.
Sprejeti zazidalni načrti ostanejo v veljavi, kolikor niso v nasprotju z določbami tega odloka.
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 350-2/62-3
Sežana. 1. decembra 1971	Predsednik
STANE ČEHOVIN, 1. r