GEOLOGIJA 49/1, 113–121, Ljubljana 2006
Vloga reke So~e pri vnosu ‘ivosrebrovih spojin v Tr‘a{ki zaliv
Role of the River So~a in transfering mercury compounds into the gulf of
Trieste
Jo‘e KOTNIK1, Stefano COVELLI2, Rafaella PIANI2, Darija GIBI^AR1, Martina LOGAR1, Milena
HORVAT1 &  Antonio  BRAMBATI2
1 Institut Jo‘ef Stefan, Odsek za znanosti o okolju, Jamova 39, 1000 Ljubljana; joze.kotnik@ijs.si 2 Dipartimento di Scienze Geologiche, Ambientali e Marine, Universita degli Studi di Trieste, Via E.
Weiss 2, 34127 Trieste
Klju~ne besede: ‘ivo srebro, metil ‘ivo srebro, reka So~a, Tr‘a{ki zaliv Key words: mercury, methylmercury, River So~a, Gulf of Trieste
Kratka vsebina
V predstavljenem delu smo se osredoto~ili na oblike ‘ivega srebra v izlivu reke So~e, v obmo~ju me{anja sladke in slane vode. Glede na vodni re‘im reke So~e smo izbrali tri vzor~evalna obdobja na devetih vzor~evalnih lokacijah.
Koncentracija celotnega Hg se je v ~asu meritev gibala med 4,5 in 174 ng/l, s povpre~no vrednostjo 25,9 ng/l. Ve~ina Hg (72%) je bila vezanega na suspendirane delce. Najvi{je vsebnosti celotnega Hg v vodnem stolpcu so bile izmerjene maja, ko je bila povpre~na vsebnost celotnega Hg v vodi 33,6 ng/l. Metil ‘ivo srebro (MeHg) je imelo zelo {irok razpon med 12,0 in 1350 pg/l (povp. 175 pg/l). Ve~ina MeHg je bila v raztopljeni obliki (85%). Vsebnosti raztopljenega plinastega Hg (DGM) v vodi so se gibale med 0,03 do 2,6 ng/l. Ve~ kot 10 let po zaprtju Idrijskega rudnika so koncentracije Hg in MeHg v vodi reke So~e {e vedno izjemno visoke.
Abstract
In presented work different mercury forms in inflow of River So~a at mixing zone between fresh and sea water have been investigated. Regarding to River So~a water regime three sampling periods have been proposed at nine sampling locations.
Total Hg concentrations were between 4.5 and 174 ng/l with average value of 25.9 ng/ l. Most Hg (72%) was bounded to suspended matter. The highest values in water column were measured in May when the average total Hg concentration was 33.6 ng/l. Methylmer-cury (MeHg) concentrations were in wide range between 12.0 and 1350 pg/l (average 175 pg/l). Most MeHg was in dissolved form (85%). Dissolved Hg (DGM) concentration in water was between 0.03 to 2.6 ng/l. More than ten years after closure of the mercury mine in Idrija concentrations of different Hg species in River So~a remains very high.
Uvod                                          vseh segmentih okolja. Ocenjeno je, da se je
skozi zgodovino v okolje izgubilo vsaj 35.000 V povodju reke So~e se nahaja drugi naj-         ton ‘ivega srebra bodisi v hlapni obliki sko-ve~ji rudnik ‘ivega srebra na svetu. V Idriji         zi dimnik ali odlo‘eno v obliki ‘galni{kih so koncentracije ‘ivega srebra naravno po-         ostankov. Koncentracije Hg v tleh zelo vari-vi{ane, ve~ kot petstoletna zgodovina rudar-         rajo in lahko dosegajo tudi nekaj 100 mg/kg. jenja pa je zapustila povi{ane vsebnosti v         Gosarjeva  in sodelavci (1997) poro~ajo,
114
Jo‘e Kotnik et al.
da lahko vsebnosti Hg v sedimentu in nabre-‘inah reke Idrijce dosegajo tudi 1000 mg/kg. Erozija sedimenta, nabre‘in in poplavnih ravnic dolvodno ob reki Idrijci in So~i je danes glavni vir Hg v Tr‘a{kem zalivu. Do-lo~eno koli~ino ‘ivega srebra v reko So~o prispeva tudi erozija iz z ‘ivim srebrom one-sna‘enih obmo~ij nekdanjih boji{~ prve svetovne vojne v njenem zgornjem toku (Pirc & Budkovi~ 1995; 1996). Ocenjeno je, da So~a letno prinese v Tr‘a{ki zaliv preko 1,5 tone ‘ivega srebra, ki je vezano v glavnem na suspendirane delce v vodi (@agar & [irca 2001).
@ivo srebro je v vodnem okolju podvr‘e-no razli~nim biogeokemijskim spremembam. Predvsem je pomemben proces metilacije -demetilacije, ki se vr{i v samem vodnem stolpcu ali v sedimentih. Metilacija ‘ivega srebra je v prvi vrsti biolo{ki proces, ~eprav je mogo~a tudi kemi~na metilacija. MeHg se v vodnem stolpcu lahko demetilira do Hg2+ in dalje reducira v Hg0, lahko pa tudi meti-lira do dimetil Hg (Hudson et al. 1994, S c h r o e d e r & M u n t h e 1998). Ostali procesi v procesu kro‘enja ‘ivega srebra v vodnem okolju obsegajo {e absorpcijo/desorp-cijo na suspendirano snov, usedanje in sedimentacijo partikularnega Hg, difuzijo med porno vodo v sedimentu in vodnim stolpcem, difuzijo med vodnim stolpcem in atmosfero   (izhlapevanje),  suho  ali   mokro
usedanje iz atmosfere na vodno povr{ino ter pritok in odtok iz vodnega telesa bodisi s povr{inskimi ali podzemnimi vodami.
V predstavljenem delu nas je zanimala predvsem oblika ‘ivosrebrovih spojin na meji me{anja sladke in slane vode v izlivu reke So~e in njena vloga pri vnosu teh spojin v morsko okolje Tr‘a{kega zaliva. Ker so rezultati {tudije preobse‘ni in bodo podrobno predstavljeni drugje (C o v e l l i et all., v tisku) bomo na tem mestu podali le glavne rezultate in zaklju~ke.
Metode dela
Vzorčevanje
Glede na vodni re‘im reke So~e smo izbrali tri vzor~evalna obdobja. Sredina februarja, ko je vodostaj nizek (pretok 56 m3/ s), sredina maja z visokimi vodami (73 m3/s), ko se v zaledju reke topi sneg in sredina avgusta (32 m3/s) z nizkim vodostajem. Vsa vzor~evanja so bila opravljena v letu 2002. Izbranih je bilo devet vzor~evalnih lokacij. Dve v popolnoma sladki vodi, {est v izlivu, kjer prihaja do me{anja med sladko in slano vodo ter ena v Tr‘a{kem zalivu, v popolnoma slani vodi. Na vsaki lokaciji smo vzeli vzorce na treh razli~nih globinah: pri dnu, v coni me{anja med sladko in slano
Slika 1. Vzor~evalne lokacije Figure 1. Sampling locations
Vloga reke So~e pri vnosu ‘ivosrebrovih spojin v Tr‘a{ki zaliv
115
vodo ter na povr{ini. Vzor~evalne lokacije so prikazane na sliki 1.
Parametri kot so temperatura, slanost, prevodnost, pH, so bili izmerjeni s pomo~jo CTD Hidroanaut sonde na vsaki vzor~evalni lokaciji. Glede na profil slanosti smo izbrali vzor~evalno globino. Vzorce smo zajeli z Ni-skin vzor~evalnikom, jih takoj preto~ili v predhodno kislinsko o~i{~ene teflonske plastenke ter jih transportirali v laboratorij, shranjene na temperaturi 4°C. Za analize ‘ivosrebrovih spojin smo vzeli 2 l vode.
Vzorci so bili v laboratoriju takoj analizirani. Dolo~ili smo naslednje Hg spojine in oblike: celotno Hg (nefiltriran vzorec), reaktivno Hg, (nefiltriran vzorec), raztopljeno Hg (filtriran vzorec), Hg vezano na partikular-no snov, celotno MeHg (nefiltriran vzorec), raztopljeno MeHg (filtriran vzorec), MeHg vezano na partikularne delce, raztopljeno plinasto Hg (DGM) ter DMHg (dimetil Hg). Poleg Hg spojin smo dolo~ili {e celotno suspendirano snov, velikost in razporeditev suspendiranih delcev, organski ogljik ter celotni du{ik.
Analizne metode
Ker so metode dolo~anja zvrsti ‘ivega srebra opisane v originalnem ~lanku (Covelli et al., 2006) podajamo na tem mestu le kratek povzetek uporabljenih metod. Razli~ne zvrsti ‘ivega srebra so bile analizirane s po-mo~jo CV AAS (atomska absorbcijska spe-krometrija hladnih par) in CV AFS (atomska fluorescen~na spektrometrija hladnih par) tehnik detekcije. Raztopljeno plinasto in reaktivno ‘ivo srebro sta bila izmerjena takoj po vzor~evanju. Reaktivno Hg je bilo izmerjeno s pomo~jo redukcije s SnCl2 in po amalgamaciji na zlati merjeno s CV AAS tehniko (Horvat et al., 1991; Horvat , 1996). Celotno ‘ivo srebro je bilo dolo~eno po postopku opisanem v Horvat in sod. 1991 ter Horvat, 1996 s pomo~jo CV AAS tehnike. Raztopljeno Hg v vodi smo izmerili podobno kot celotno Hg, le da so bili vzorci vode predhodno filtrirani. Partikularno Hg smo izmerili na filtrih s tehniko CV AAS (Horvat et al., 1991; Horvat, 1996). Oblike metiliranega Hg v vodi smo dolo~ili z metodo ekstrakcije, etilacije, lo~itve s plinsko kromatografijo ter detekcijo na CV AFS (Horvat et al., 1993a; Horvat et al.,. 1993b). Raztopljeno fazo MeHg v vodi smo
dolo~ili na enak na~in s predhodnim filtriranjem vzorca. Raztopljeno plinasto Hg (DGM) v vodi je bilo izmerjeno s pomo~jo CV AFS sistema detekcije (Horvat et al., 2003). Dolo~itev dimetil Hg (DMeHg) je bila izvedena po postopku opisanem v Horvat in sod. 2003. Vzorci so bili dolo~eni v dveh pa-ralelkah in v skladu z mednarodnimi in internimi protokoli zagotavljanja kakovosti.
Rezultati in razprava
Hidrolo{ke zna~ilnosti estuarja
Reka So~a ima zna~ilen vodni re‘im z dalj{imi obdobji nizkih do srednjih pretokov (povpre~no 197 m3/s) ter kratkimi viso-kovodnimi valovi s pretokom do 2500 m3/s. Visokovodni valovi so navadno posledica mo~nega de‘evja v njenem zaledju. V teh obdobjih je zna~ilna visoka vsebnost lebde-~ih plavin v vodi (do 1000 g/m3) Zna~ilnost estuarja reke So~e je me{anje morske in sladke vode. Najbolj gorvodna lokacija na kateri smo {e izmerili vpliv slane vode je bila lokacija ISO 3, ki le‘i pod mostom ceste Tr‘i~ -Grade‘. Na meji me{anja sladke in slane vode je zna~ilna sprememba temperature, slanosti in kalnosti. Temperaturna in sla-nostna stratifikacija sta v vseh treh vzor~e-valnih obdobjih sovpadali.
Profili slanosti ka‘ejo zelo ostro »cono me{anja« sladke in slane vode, ki na nobenem mestu ni presegla debeline 20 cm. Zna-~ilna globina cone me{anja je nekje med 2 in 1 m globine, ki proti morju dviga in zna{a na
Slika 2. Globina plasti me{anja sladke in slane vode v estuarju reke So~e
Figure 2. Sea and fresh –water mixing depths in River So~a estuary
116
Jo‘e Kotnik et al.
Tabela 1. Povpre~ne koncentracije zvrsti Hg v razli~nih vzor~evalnih obdobjih v estuarju reke So~e
Table 1. Average concentrations of mercury species during different sampling periods in River So~a
estuary
	Reactive	Total	Dissolved	Particulate	Total	Dissolved	Particulate	Dissolved gaseous
Zvrst Hg	Reaktivno	Celotno	Raztopljeno	Partikularno	Celotno	Raztopljeno	Pa rti ku lamo	Raztopljeno plinasto
Layer	Hg	Hg	Hg	Hg	MeHg	MeKg	MeHg	Hg
Plast	(ngfl)	{ng'i>	fngfl>	(ng/l)	<pg'i>	(pg'i)	(pg'i>	(ng'i>
Maximum S? Ü Maksimum	2,78	174	81,3	97.6	1350	1323	93,0	2,65
S.-2 Minimum — „ Minimum	0,15	4,47	0,46	2.13	35,9	12.0	1,00	0,03
< :> Average Povprečje	0,84	25,9	8,34	18.6	175	149	22,5	0,38
Maximum a g Maksimum	2,42	104	17,0	97.6	5252	1232	45,0	0,64
™ ;S Minimum a > Minimum "* Q- Average Povprečje	0,15	4,47	0,46	2.13	38,4	12.0	1,00	0,03
	0,77	21,9	6,29	17.1	[88	168	20,3	0,21
k .5, Maximum >. » Maksimum — a> Minimum c ^ Minimum	2,23 0.71	38,3 7.10	13,9 0.93	31.6 3.13	256 35,9	269 14.0	93,0 9,88	2,04 0,10
~ S Average o. Povprečje	1,08	20,8	6,82	13.7	126	96.7	25,2	0,46
Pri dnu	2,78	174	81,3	92.7	1350	1323	61,0	2,65
	0,31 0.77	5,43 34,4	1,38 12.0	3.59 24.1	55,5 192	19.0 163	7,00 21,6	0,05 0,47
Tabela 2. Povpre~ne koncentracije razli~nih zvrsti ‘ivega srebra v razli~nih vodnih plasteh estuarja
reke So~e
Table 2. Average concentrations of mercury species in different layers of water column in River So~a
estuary
lokaciji v zalivu le nekaj cm, v bolj su{nih obdobjih, ko je pretok So~e nizek pa je skoraj ni opaziti. Med visokovodnim valom re~-na voda porine morsko iz estuarja v Tr‘a{ki zaliv, kjer se le-ta razlije po povr{ini. Z
manj{anjem pretoka reke morska voda ponovno prite~e v estuar, kjer se vzpostavi zna-~ilna slanostna stratifikacija. Globine me{a-nja med sladko in slano vodo med vzor~evanji podajamo na sliki 2.
Vloga reke So~e pri vnosu ‘ivosrebrovih spojin v Tr‘a{ki zaliv
117
Slika 3. Dolvodna razporeditev razli~nih Hg oblik v razli~nih plasteh vodnega stolpca februarja 2002
Figure 3. Downflow distribution of different Hg species in different layers of water column in
February 2002
Celotno, partikularno, raztopljeno, reaktivno in raztopljeno plinasto ‘ivo srebro
Koncentracije razli~nih Hg oblik v raz-li~nih vzor~evalnih obdobjih so bile precej razli~ne, vendar kljub temu ka‘ejo nek splo-{en trend. Povpre~ne rezultate meritev podajamo na tabelah 1 in 2. Dolvodno porazdelitev razli~nih Hg oblik pa na slikah 3 do 5.
Celotno Hg je imelo zelo {irok razpon med 4,5 in 174 ng/l s povpre~no vsebnostjo 25.9 ng/l. Najvi{je je bilo izmerjeno meseca maja pri dnu, ko so bile tudi na drugih lokacijah izmerjene vi{je vsebnosti celotnega Hg. To
razlagamo predvsem z nekoliko vi{jim vodostajem reke So~e zaradi taljenja snega v zaledju, ter nekoliko ve~je erozije s Hg one-sna‘ene struge in nabre‘in reke Idrijce ter So~e. Zna~ilna dolvodna razporeditev celotnega Hg v vseh treh plasteh so nekoliko vi{je koncentracije v najbolj gorvodnih lokacijah. Proti morju vsebnosti celotnega Hg padejo, ter ponovno narastejo na najbolj dolvodnih lokacijah. V vertikalnih profilih je opaziti nara{~anje vsebnosti celotnega Hg proti dnu. Koncentracija celotnega Hg v sladki vodi je bila nekoliko vi{ja v avgustu (25,7 ± 29,9 ng/ l) kot pa februarja (18,2 ± 9,3 ng/l), kar nakazuje podoben re~ni transport Hg v re‘imu nizkih vod. Najvi{je vsebnosti celotnega ‘i-
118
Jo‘e Kotnik et al.
Slika 4. Dolvodna razporeditev razli~nih Hg oblik v razli~nih plasteh vodnega stolpca maja 2002
Figure 4. Downflow distribution of different Hg species in different layers of water column in May
2002
vega srebra v slani vodi so bile, v nasprotju s sladko, izmerjene pozno pomladi (63,5 ± 66,5 ng/l) in poleti (31,3 ± 24,6 ng/l). V sladki vodi je bila ve~ina ‘ivega srebra vezanega na lebde~e delce. Povpre~na vrednost parti-kularnega Hg v sladki vodi je bila med 51% (februarja) in 84% (maja). Koncentracije partikularnega ‘ivega srebra so bile vi{je februarja (9,6 ± 5,9 ng/l) in avgusta (25,4 ± 32, 3 ng/l) v sladki in v slani vodi (10,5 ± 8,7 in 28,5 ± 25,6 ng/l) kot pa v braki~ni, kar nakazuje procese desorpcije ‘ivega srebra iz suspendirane snovi pri me{anju sladke in slane vode. Dolvodna razporeditev partiku-larnega in raztopljenega Hg ka‘e podoben trend kot celotno Hg: vi{je vsebnosti v sladkovodnih lokacijah, dolvodno nekoliko ni‘je
koncentracije ter ponovno nara{~anje proti morju. Nara{~anje partikularnega ‘ivega srebra v slani vodi na najbolj dolvodnih lokacijah razlagamo z resuspenzijo muljaste-ga dna estuarja, ki je posledica plimskih tokov.
Koncentracije raztopljenega ‘ivega srebra v sladki in slani vodi so zelo primerljive med februarskim (8,6 ± 4,8 ng/l v sladki in 6,1 ± 4,0 ng/l v sani vodi) in avgustovskim (5,4 ± 1,0 ng/l v sladki in 8.7 ± 2,8 ng/l v braki~ni vodi) vzor~evanjem, medtem ko so majske vrednosti precej ni‘je na zgornjih vzor~evalnih postajah v sladki vodi (3,3 ± 3,1 ng7l) in izredno visoke na dolvodnih lokacijah v slani vodi (31,7 ± 31,5 ng/l). Odstotek raztopljenega Hg je bil najvi{ji v braki~-
Vloga reke So~e pri vnosu ‘ivosrebrovih spojin v Tr‘a{ki zaliv
119
Slika 5. Dolvodna razporeditev razli~nih Hg oblik v razli~nih plasteh vodnega stolpca avgusta 2002
Figure 5. Downflow distribution of different Hg species in different layers of water column in
August 2002
ni vodi (39 -54%), kar je verjetno posledica desorpcije Hg iz partikularne snovi.
Reaktivno Hg je bilo najvi{je izmerjeno pri dnu meseca februarja (2,78 ng/l) in ka‘e splo{en trend nara{~anja dolvodno proti morju. Visoke koncentracije reaktivnega Hg so bile izmerjene tudi na lokaciji ISO 3, kjer se pojavi me{anje sladke in slane vode. Vsebnosti reaktivnega Hg so bile v toplej{ih spomladanskih in poletnih mesecih ni‘je in niso presegle 2 ng/l. Najvi{ji odstotek (med 0,8 in 21,5%) reaktivnega Hg je bil februarja na povr{ini lokacije v Tr‘a{kem zalivu. Na splo-{no je bil odstotek reaktivnega Hg precej vi{ji v zimskih kot spomladanskih in poletnih mesecih, ko vsebnost ni presegla 13%. V vseh treh sezonah je bil odstotek reaktivne-
ga ‘ivega srebra vi{ji v braki~ni (3,8 – 4,0%) kot pa sladki (3,2 – 5,5%) in slani (1,7 -4,8%) vodi.
V vzorcih je bilo izmerjeno tudi raztopljeno plinasto Hg (v nadaljevanju DGM – dissolved gaseous mercury), kjer gre v glavnem za raztopljeno elementarno Hg (Hg0) ter v precej manj{em dele‘u za dimetil Hg (DMeHg), ki pa je v mejah zaznavnosti prisoten le v morski vodi. Vsebnosti DGM so bile v vodah estuarja reke So~e precej visoke in dale~ presegajo vsebnosti, ki so normalne za re~na in morska okolja in so se gibale med 0,03 in 2,65 ng/l, kar zna{a med 1,8 in 20 % vsebnosti celotnega Hg. Dolvodno v vseh treh plasteh razporeditev DGM pribli‘-no sovpada z razporeditvijo reaktivnega in
120
celotnega Hg, le da so nihanja med ekstremi nekoliko ni‘ja.
Organske oblike ‘ivega srebra
Za metilirano obliko Hg (MeHg) je slika nekoliko druga~na. Razpon koncentracij celotnega MeHg je bil izredno velik od 35,9 pg/ l do 1,3 ng/l (povpre~na vrednost 175 pg/l). Najvi{ja koncentracija je bila izmerjena avgusta pri dnu najbolj gorvodno le‘e~e lokacije v popolnoma sladki vodi. Da so bile naj-vi{je koncentracije avgusta je posledica vi{jih temperatur in ve~je biolo{ke produkcije v re~nem zaledju, ter s tem pove~ano biotsko metilacijo. Vsebnost MeHg se je gibala med 0,3 in 19 % celotne vsebnosti Hg v povpre~ju med 0,2 (maj) in 2 % (avgust). Zelo izrazit je trend upadanja koncentracij MeHg spojin dolvodno proti morju, kar je bilo {e posebej opazno v poletnih mesecih. Zanimivo je, da visoke koncentracije MeHg niso nujno povezane z visoko vsebnostjo celotnega Hg in obratno. V vodnem stolpcu se MeHg obna{a podobno kot celotno Hg in nara{~a od povr{ine proti dnu. V veliki ve~i-ni je bilo MeHg v raztopljeni obliki, kar je {e posebej izrazito februarja (73 % MeHg v raztopljeni obliki) in avgusta (90 %). Maja je bilo to razmerje nekoliko ni‘je (57 % MeHg v raztopljeni obliki) predvsem na ra~un ve~-je koli~ine suspendiranih delcev v vodi kot posledica spomladanskega razcveta fito- in zooplanktona ter razli~nih pelodov. Padanje koncentracije partikularnega in raztopljenega MeHg ka‘e na metilacijo v zgornjih delih estuarja ali pa je ve~ina metil ‘ivega srebra prine{ena na suspendiranih delcih iz zgornjih delov re~nega toka. Dolvodno po estuarju se voda deloma razred~i, deloma pa se MeHg demetilira. Vi{je avgustovske koncentracije MeHg v sladki vodi so posledica vi{jih poletnih temperatur vode in s tem ve~-je biolo{ke aktivnosti v toku reke So~e. Letni ~as tako igra pomembno vlogo pri razpo-lo‘ljivosti MeHg spojin v toku reke. Povi{anje koncentracij MeHg ({e posebej partikularnega) v braki~ni vodi, kjer je vsebnost fitoplanktona {tirikrat vi{ja kot v sladki in dvakrat vi{ja kot v slani vodi, nakazuje biolo{ki izvor MeHg.
Dimetil ‘ivo srebro je bilo v vodi zelo nizko in po ve~ini pod mejo detekcije. Le na lokaciji v Tr‘a{kem zalivu smo lahko izmerili vrednosti. Tu je bila koncentracija mese-
Jo‘e Kotnik et al.
ca februarja in maja med 0,2 in 0,5 pg/l, meseca avgusta pa je bila med 6 in 41 pg/l.
Avtorji (Horvat et al., 1999; Hines et al. 2000; Horvat et al., 2001; Faganeli et al., 2003), ki se v zadnjem ~asu ukvarjajo z meritvami razli~nih oblik Hg v reki Idrijci, So~i in Tr‘a{kem zalivu poro~ajo o padcu koncentracij Hg in MeHg oblik v reki Idrijci z oddaljevanjem od idrijskega rudi{~a, kjer lahko koncentracija celotnega Hg dose‘e tudi ~ez 300 ng/l (Horvat et al., 2001). Po pritoku reke Idrijce v reko So~o koncentracije padejo na nekaj ng/l in dolvodno po reki So~i ponovno nara{~ajo ter na izlivu reke So~e dose‘ejo ‘e do 20 ng/l do ustja reke So~e v Tr‘a{kem zalivu, kjer poro~ajo o koncentracijah do 60 ng/l celotnega Hg (Hines et al., 2000). Hkrati se spreminja tudi razmerje med MeHg in celotnim Hg od pod 1 % v reki Idrijci do okoli 5 % v ustju reke So~e (H i n e s et al., 2000). Podrobne raziskave so v tem delu potrdile visoke koncentracije Hg in MeHg oblik v estuarju reke So~e. Pridobljeni rezultati ka‘ejo predvsem na veliko odvisnost nastopanja Hg oblik od letnih ~asov ter vodostaja reke So~e.
Primerjava rezultatov s koncentracijami, ki veljajo za neonesna‘ena re~na in priobalna morska okolja (primerjaj H o r v a t et al., 1999) poka‘e, da vse merjene oblike Hg in MeHg spojin v estuarju reke So~e lahko tudi za ve~ kot 100 krat presegajo vrednosti o katerih poro~ajo razli~ni avtorji.
Zaklju~ki
Ve~ kot deset let po zaprtju Idrijskega rudnika ‘ivega srebra ostajajo koncentracije ‘i-vega srebra v ustju reke So~e izredno visoke in v nekaterih letnih obdobjih celo vi{je kot poro~ajo razli~ni avtorji v preteklosti. V ustju So~e, kjer prihaja do me{anja med sladko in slano vodo koncentracije celotnega Hg na-ra{~ajo, medtem ko celotno MeHg dolvodno pada. Koncentracija celotnega Hg je odvisna predvsem od vodostaja reke ter od erozije s Hg onesna‘enih sedimentov, nabre‘in in poplavnih ravnic ob Idrijci in So~i. Podobno to velja tudi za MeHg spojine, kjer pa {e zelo vpliva letni ~as in s tem biolo{ka produkcija, ki pospe{uje metilacijo Hg spojin. Ve~inoma je Hg vezano na partikularno snov, ve~ina MeHg pa je bila v raztopljeni obliki. Koncentracija MeHg ne sovpada nujno s koncentra-
Vloga reke So~e pri vnosu ‘ivosrebrovih spojin v Tr‘a{ki zaliv
121
cijo celotnega Hg v vodi. Kljub visokim koncentracijam Hg in MeHg spojin v mesecu februarju in avgustu predvidevamo, da zaradi nizkega vodostaja vnos Hg spojin v Tr‘a{ki zaliv ni najvi{ji v teh mesecih. Ve~ina Hg spojin se verjetno s pomo~jo rek Idrijce in So~e iz zaledja izpere v Tr‘a{ki zaliv ob »izjemnih dogodkih« visokih vod, predvsem po obilnej{em jesenskem de‘evju, ko lahko vodostaj rek So~e in Idrijce skokovito naraste in s tem pove~a tudi erozija s Hg onesna‘ene-ga zaledja reke.
Zahvala
Avtorji se zahvaljujemo italijanskemu Ministrstvu za visoko {olstvo in raziskave, Re-gione Autonoma Friuli Venezia Gulia in Univerzi v Trstu za financiranje {tudije.
Literatura
C o v e l l i , S., P i a n i , R., K o t n i k , J., H o r -v a t , M., F a g a n e l i , J. & B r a m b a t i , A.: Behaviour of Hg species in a microtidal deltaic system: The Isonzo River Mouth (northern Adriatic Sea). Science of the Total Environment, v tisku.
F a g a n e l i , J., H o r v a t , M., C o v e l l i , S., F a -j o n , V., L o g a r , M., L i p e j , L. & ^ e r m e l j , B. 2003: Mercury and methylmercury in the Gulf of Trieste (northern Adriatic Sea). - Science of the Total Environment, 304, 315-326.
G o s a r , M., P i r c , S. & B i d o v e c , M. 1997: Mercury in the Idrijca River sediments as a reflection of mining and smelting activities of the Idrija mercury mine. - Journal of Geochemical Exploration, 58, 125-131.
H i n e s , M.E., H o r v a t , M., F a g a n e l i , J., B o n z o n g o , J-C.J., B a r k a y , T., Major, E.B., Scott, K.J., B a i l e y , A.B., W a r w i c k , J.J. & Lyons W.B. 2000: Mercury biogeochemistry in the Idrija River, Slovenia, from above the Mine into the Gulf of Trieste. Environmental research - Section A, 83, 129-139.
H o r v a t , M. 1996: Mercury analysis and spe-ciation in environmental samples. In: Global and
regional mercury Cycles: Sources, Fluxes and Mass balances, W. Baeyens et al. (eds.), 1-31.
H o r v a t , M., C o v e l l i , S., F a g a n e l i , J., L o -g a r , M., M a n d i } , V., R a j a r , R., [ i r c a , A. & @agar, D. 1999: Mercury in contaminated coastal environments; a case study: Gulf of Trieste. Science of the Total Environment, 237/238, 43-56.
H o r v a t , M., J e r e b , V., F a j o n , V., L o g a r , M., B o n z o n g o , J.C., F a g a n e l i , J. & H i n e s , M. 2001: Mercury distribution in water, sediments and soil in the Idrijca and So~a river systems. RMZ-Materials and Geoenvironment, 48/1, 65-78.
H o r v a t , M., K o t n i k , J., L o g a r , M., F a -j o n , V., Z v o n a r i ~ , T. & P i r r o n e , N. 2003: Speciation of mercury in surface and deep-sea waters in the Mediterranean Sea. Atmospheric Environment, 37, 93 - 108.
Horvat, M., Liang, L. & Bloom, N. 1993a: Comparison of distillation with other current isolation methods for the determination of meth-ylmercury compounds in low-level environmental samples, Part 1: Sediments. - Analytica Chimica Acta, 281, 135-152.
Horvat, M., Liang, L. & Bloom , N. 1993b: Comparison of distillation with other current isolation methods for the determination of meth-ylmercury compounds in low-level environmental samples, Part 2: Water. - Analytica Chimica Acta, 281, 153-168.
H o r v a t , M., L u p { i n a , V. & P i h l a r , B. 1991: Determination of total mercury in coal fly ash by gold amalgamation cold vapour atomic absorption spectrometry. - Analytica Chimica Ac-ta, 243, 71-79.
H u d s o n , R., G h e r i n i , S., W atras , C. & P o r c e l l a , D. 1994: Modelling the Biogeochemi-cal Cycle of Mercury in the Lakes: The Mercury Cycling Model (MCM) and its Application to MTL Study Lakes. V: Mercury Pollution – Integration and Syntesis, Watras C. and Huckabee J. (ed.), Lewis Publishers, 473-523.
P i r c , S. & B u d k o v i ~ , T. 1995: Geokemi~ni vplivi 1. svetovne vojne na krajino. Geolo{ki zbornik, 10, 56-57, Ljubljana.
P i r c , S. & B u d k o v i ~ , T. 1996: Remains of World War I Geochemical Pollution in the landscape, V: Environmental Xenobiotics, M. Ridchar-son (ed.), London.
Schroeder , W.H. & Munthe, J. 1998: Atmospheric mercury - An overview. Atmospheric Environment, 32, 5, 809-822.
@ a g a r , D. & [ i r c a , A. 2001: Mass balance and sediment transport modelling of mercury in the Gulf of Trieste. RMZ - Materials and Geoen-vironment, 48/1, 179-185, Ljubljana.