CELJE, 30. SEPTEMBRA 1982 - ŠTEVILKA 39 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
CELJE
jSl'	$5	llilv	. 9L| f g j *•■ £Lhj	umj ■	^	Lic- A m,
Komunalci ukrepajo - stanje se izboljšuje
Na temeljni organizaciji
Vodovod KO Komunala Ce-
lje, se trudijo, da ne bi prišlo
do težav s pitno vodo, ki so
se večkrat poijavile v prvi
polovici septembra.
Vzrok za nečisto vodo, ki
je pritekla iz pip, zlasti v go-
spodinjstvih na ožjem mest-
nem območju, je v mulju in
kovinskih plasteh, železove-
ga in manganovega oksida,
ki so se nabrale v osrednjih
vodnjakih.
Prvi vdor miuja v vodno
omrežje je bil 7. septembra,
drugi pa 17. Glavni onesna-
ževalec je vodnjak F v Med-
logu. (Pri geoloških analizah
vode, ki so bile opravljene
pred uporabo vodnjaka, so
bili-v manjših količinah pri-
sotni železovi oksidi, ne pa
tudi manganovi). Ob znižani
ravni vode in s povečanim
črpanjem ob konicah, ko je
poraba vode večja, se voda v
vodnjakih skali in naprave
povlečejo ta neprijetni mulj
za sabo.
Delavci Vodovoda so takoj
pristopili k izpiranju vodne-
ga omrežja, zlasti tam, kjer
se je pojavila onesnažena vo-
da. Trenutno nadzorujejo čr-
panje vode, da ne bi ponov-
no skalili dna in bodo v bo-
doče pogosteje izpirali mre-
že na hidrantih, kjer se ne-
snaga nabira. Z Geološkim
zavodom iz Ljubljane so v
dogovoru, da bodo oba zbi-
ralna vodnjaka ter vodnjak F
v Medlogu očistili. Takrat bo
v omrežju bistveno manjši
pritisk vode, o čemer pa bo-
do, tako obljubljajo, pravo-
časno obvestili odjemalce.
S tem problem čiste pitne
vode ne bo rešen, kajti z leti
se bo mulj ponovno nabral.
Zato bo nujno zgraditi, tako
kot je bilo s programom sa-
moprispevka predvideno, do
leta 1984. novo vodarno, ki
bo istočasno zbirališče vode
iz vseh vodnjakov. Tu bodo
vodo tudi pripravljali za
omrežje: klorirali, ozonirali s
čistilnimi napravami bodo,
pred spustom vode v omrež-
je še enkrat očistili.
Vodno omrežje, ki obsega
300 km cevi, redno izpirajo 2
krat na leto. To delo opravlja
11 delavcev. Stanje pitne vo-
de v zadnjem času kaže, da je
omrežje potrebno večkrat iz-
pirati, vse to pa bi zahtevalo
tudi dodatno število delav-
cev in več sredstev, ki jih pa
komunala trenutno ne pre-
more. Kljub temu, se bodo
trudili, da bi vsaj tiste prede-
le, kjer je nevarnost onesna-
ževanja večja, pogosteje či-
stili. Zato pozivajo občane,
da v primeru, če ponovno
pride do onesnaženja vode,
nemudoma obvestijo TOZD
Vodovod.
Po analizah vode, ki so jo
opravili na centru za social-
no medicino in higijeno v
Celju, voda ni higijensko
oporečna. Če iz pipe priteče
umazana voda, naj uporabni-
ki pustijo vodo nekaj časa te-
či, da se voda zbistri in jo
nato uporabijo za svoje po-
trebe.
TOPER: IZ DVEH
V EN TOZD
V	sredo, 6. oktobra, se bo
nekaj čez tristo delavcev
dveh Toprovih tozdov, to je
tozda Lahke in tozda Šport-
ne konfekcije, z referendu-
mom odločalo o združitvi v
eno temeljno organizacijo
združenega dela. Ni ravno
čest običaj, da se dve temelj-
ni organizaciji ponovno
združujete med seboj, zato
so toliko bolj pomembni raz-
logi, ki do tega vodijo.
V	Topru so natančno opre-
delili smotre in cilje združi-
tve obeh temeljnih organiza-
cij v nov tozd Športne kon-
fekcije. V prvi vrsti želijo z
združitvijo obeh tozdov sto-
riti prvi korak k bodoči
usmeritvi te celjske delovne
organizacije v program
športne konfekcije. S tem,
da bi del sedanjih zmogljivo-
sti tozda Lahke konfekcije
preusmeril v proizvodnjo
športnih srajc, oblačil za ko-
lesarski šport, za tenis in
druga tovrstna športna obla-
čila, del proizvodnje pa bi za-
držali za izdelke iz sedanjega
programa lahke konfekcije.
Z združitvijo obeh sedanjih
v nov tozd Športna konfekci-
ja pa želijo v Topru združiti
tudi sedaj razdrobljeni ko-
mercialni službi, izboljšati
likvidno situacijo celotne de-
lovne organizacije, pridati h
krepitvi medsebojnih odno-
sov delavcev in kar je najpo-
membnejše, izboljšati go-
spodarske rezultate, ki so bi-
li ob drugih vzrokih okrnjeni
tudi zaradi nenehnih težav in
poslovanja na robu rentabil-
nosti ali z izgubo v tozdu
Lahke konfekcije.
DS
Najbolj kritično stanje je
v vodnjakih E in F v Medlo-
gu. Vodnjak E so zaprli za-
radi prisotnosti dušičnih in
amonijevih spojin, ki so se
pojavile kot posledica vdo-
ra raznih odplak (gnojnica,
umetna gnojila itd) s kme-
tijskih površin v talnico.
Vodnjak sanirajo. V Vod-
njaku F se pa iz leta v leta
veča prisotnost železovih in
manganovih spojin, ker pa
še ni doseglo kritično stop-
njo onesnaženosti, je še pri-
meren za uporabo. Priprav-
ljena pa sta še vodnjaka H
in G v Levcu, kjer še pote-
kajo analize vode. Za vod-
njak G so ugotovili bakte-
riološko oporečnost. Raču-
najo, da se bo tu voda po-
pravila, ko bo opravljena
sanacija kanalizacije v
Levcu.
Ml KMEČKI KONJI
Konjeniški klub Merx Celje je na svojem hipodromu v
Skofji vasi pred več kot tisoč gledalci znova pripravil zani-
mivo prireditev, medmestni konjeniški turnir. Poleg pravih
tekmovalnih konj so tokrat prvič v Celju nastopili tudi
kmečki konji. Tako so si prva tri mesta v enovpregi kmečkih
konj priborili Agič kot zmagovalec pred Hojnikom in Kože-
ljem (vsi Celje), v dvovpregi s hladnokrvnimi konji pa so bili
lajboljši Bornšek, Koželj in Medved (tudi vsi Celje). Med
lekmovalnimi konji so imeli v posameznih disciplinah naj-
reč uspeha tekmovalci Celja, Mozirja in Maribora.
Izredno razburljivi so bili boji v preskakovanju ovir.
V	CELJU PRIMER
TIFUSA
V	celjski bolnišnici so izo-
iraii tri osebe. Dve od teh
mata trebušni tifus, pri eni
pa sumijo, da gre za to nevar-
no obolenje. Z boleznijo se je
na počitnicah na epidemolo-
ikem področju v Liki okužil
lantek, ki je bolezen prene-
sel na mater. Za omejitev
razširitve bolezni so uvedli
že vse ukrepe. Stavbo v kate-
ri stanujeta bolnika so dezin-
ficirali. Osebe s katerimi sta
Prišla v stik pa so pod zdrav-
niškim nadzorstvom.
ZBOR
ZGODOVINARJEV
Zveza zgodovinskih dru-
štev Slovenije in zgodovin-
sko društvo Celje sta organi-
zatorja XXI. zborovanja, ki
bo v Celju potekalo od 29.
septembra do 2. oktobra z
vrsto zanimivih posvetov in
razstav. V tem sklopu se
lam v Celju, v prostorih Mu-
Zeia revolucije obeta tudi
^dvse zanimiva razstava
Pod naslovom: Preteklost
^lja v arhivskih dokumen-
ki jo pripravlja Zgodo-
vinski arhiv Celje. Z njo bo-
do počastili 25-letnico ob-
stoja.
MP
\LKROJ V
OAJETINI
fred dnevi so v Cajetini
Wčeli izdelovati v Elkroje-
Pjifi novem obratu hlače,
gače proizvajajo v hali, ki je
®bstojala že pred tem, Elkroj
J? je prispeval tri milijone
^narjev nepovratnih sred-
^v ter kredit v znesku 6,5
^Uijona dinarjev. Ostalo je
Jgotovil investitor, DO Mla-
??st iz Cajetine. V prvi fazi
^ je zaposlilo 120 delavcev,
tfrugi - to bo prihodnje leto
"jPa se jih bo še toliko. V
kftni Cajetina bo tako neza-
poslenost upadla za polovi-
Elkroj iz Mozirja je prejel
Uc*i plaketo občine Cajetina.
JANEZ VEDENIK
-s
NNNP NA
PONIKVI
Desantni napad sovraž-
nika na območju Ponikve
pri Grobelnem v nedeljo
ni uspel. Uspešno so ga
preprečile enote JLA, te-
ritorialne enote iz obeh
kozjanskih občin, pripra-
dniki civilne in narodne
zaščite ter civilni prebi-
valci.
Seveda je šlo za organi-
zirano vajo, s katero so
preiskusili delovanje
obrambnega sistema pro-
ti zračnemu desantu. Pri-
kazali so bombardiranje
in napad s kemičnimi
sredstvi. Vaja je bila zani-
miva in poučna pred-
vsem za enote narodne
zaščite, ki so se prvič
preiskusile v borbenem
delovanju.
^	MP^
POVORKA IN PROSLA VE OB 800LETNICI
Zaključna prireditev v počastitev 800 letnice Žalca in taborskih kulturnih dnevov je bila v
nedeljo popoldne, ko so pripravili množično zborovanje, zbranim pa je govoril tudi član
predsedstva RK SZDL Tone Bole. Celjski igralci in Mito Trefalt pa so izrekli tudi besede
govornikov na drugem slovenskem taboru, ki je bil leta 1868. Izredno zanimiva je bila
povorka, s ponazoritvijo pomembnih obletnic v zgodovini Žalca, poudarek pa je bil tudi na
današnji dejavnosti organizacij in društev. Več o tem na 2. strani.
JANEZ VEDENIK
PRED ZIMO
S 1. oktobrom začetek dobave
Za okrog 2000 naročnikov
kurilnega olja bo celjski Pe-
trol začel voziti s štirimi ci-
sternami kurilno olje s 1. ok-
tobrom. Prednost bodo imeli
invalidi in tisti, ki so olje že
plačali spomladi, še preden
je začela veljati prepoved
prodaje. Računajo, da bodo z
dobro organizacijo dnevno
lahko oskrbeli kakšnih pet-
deset kupcev. Tako bodo vse
kupce, ki jih je sedaj okrog
2000 na seznamu čakajočih,
dokončno oskrbeli s kuril-
nim oljem do 15. decembra.
Kot vemo je prodaja kuril-
nega olja količinsko omeje-
na na 1.500 litrov, kar seveda
ne more zadoščati za vso
ogrevalno sezono, zato bo
potrebno skrajno varčevanje
in kombiniranje ogrevanja
še z drugimi gorivi, drvmi in
premogom.
Trenutno je na Celjskem
še najbolje z zemeljskim pli-
nom in drvmi, premoga pa ni
dovolj za vse potrebe. Prav
sedaj dobavljajo premog ti-
stim, ki so ga naročili še spo-
mladi. Premogovna energet-
ska kriza bo trajala še nekaj
časa, dokler se ne bodo zače-
li uresničevati sporazumi s
premogovniki in bodo sovla-
ganja v rudnike dala že prve
sadove. To pa bo trajalo še
najmanj dve leti, pravijo v
celjski Kovinotehni.
Po premogu povprašujejo
tudi termoelektrarne, ki bi z
več premoga lahko ustvarile
tudi večjo proizvodnjo elek-
trične energije, saj elektro-
energetska bilanca za pri-
hodnje leto predvideva po-
večanje.
Za konec torej rečemo le
to: skrajno varčevanje z vsa-
kršno energijo, kombinira-
nje z več vrstami goriv in
upanje, da bo jesen topla, zi-
ma pa kratka!
MITJA UMNIK
V SOBOTO JAVNA RADIJSKA
ODDAJA V LEVCU
Prodajni center Leveč, ah bolje rečeno restavracija NAMA
Leveč, bo v soboto, 2. oktobra prizorišče javne radijske
oddaje, ki jo pripravlja uredništvo Novega tednika in Radia
Celje v sodelovanju z Namo in Lesnino.
Program te prireditve bo tudi tokrat pester in prav vsi
obiskovalci bodo prišli na svoj račun. Celjskega plesnega
orkestra Zabe, ki bo spremljal tudi pevko Ditko Haberl,
prav gotovo ni treba posebej predstavljati. Tudi o narodno-
zabavnem ansamblu Veseli Hmeljarji, ki letos praznujejo 20
obletnico svojega delovanja, ni treba posebej govoriti. Gle-
dališka igralka Nada Božičeva je s svojim nastopom na
zadnji oddaji v Preboldu spravila v smeh prav vse, ki so jo
takrat poslušali in tudi poslušalce ob radijskih sprejemni-
kih, ki so poslušali posnetek te oddaje. Harmonikar Miro
Kline je že dvakrat zapored zmagal na tekmovanju harmoni-
karjev z diatoničnimi harmonikami v Ljubečni, razen tega
pa je član narodnozabavnega ansambla Savinjskih 7. Vo-
kalno glasbo pa bo tokrat zastopal oktet Studenček iz
Ostrožnega. To pa še niso vsi, ki bodo nastopili. Seveda je
treba omeniti, da bo v soboto tudi modna revija, po javni
radijski oddaji pa bo v restavraciji Nama tudi plesr
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 39 - 30. september 1933
OBSODBA GNUSNEGA
ZLOČINA!
Obsodbam najgnusnejših zločinov Izraela in njegovih pri-
vržencev nad nedolžnim palestimskim ljudstvom so se pri-
družili tudi Celjani, v večini srednješolska in osnovnošolska
mladina.
Na protestnem zborovanju minuli petek dopoldan, ki ga je
pripravila celjska občinska mladinska organizacija skupaj z
občinsko konferenco SZDL, je govoril Ivan Kapš, podpred-
sednik OK SZDL Celje. Mladi so ob tej priložnosti pripravili
tudi krajši kulturni program.
M. A.
ZASTOPNIK
TUDI
ZA NAGELJNE
Koordinacijski odbor pri
ZIS, zadolžen za analizo de-
la zunanjetrgovinskih orga-
nizacij združenega dela, je
razpravljal o jugoslovan-
skih DO, ki zastopajo tuje
tvrdke na našem tržišču.
V Jugoslaviji je približno
400 zastopnikov. V njiho-
vem delu pa prihaja do šte-
vilnih neracionalnosti s sta-
lišča interesov jugoslovan-
skega gospodarstva. Imamo
celo zastopnika za nageljne!
Nedopustno je dejtvo, da 36
organizacij zastopa in pro-
daja računalnike. Zato je
treba še natančnejše določi-
ti kriterije o tem, kdo in kaj
lahko zastopa in kakšna je
skupna najmanjša provi-
zija.
Odbor je razpravljal tudi
o predstavniški mreži na
Kitajskem in na Kubi. Od 13
poslovnih skupnosti na Ki-
tajskem bodo tri izpisali iz
zunanjetrgovinskega regi-
stra, čeprav že sedaj ne de-
lajo več. Nekatere pa bodo
morale do konca leta 1983
svoje delovanje uskladiti z
obstoječimi kriteriji-
BORBA, VJESNIK
FRANC
KRAMPL
Srečamo ga na števil-
nih področjih, Franc
Krampi, ravnatelj osnov-
ne šole Frana Malgaja v
Šentjurju uspe mnogo
narediti z dobro voljo, ki
mu je ne manjka, pa četu-
di kdaj pa kdaj namršči
obrvi v razmišljanje. De-
lovni dan je dolg, često
zelo dolg. Na šoli vlada
vselej živ-žav, živahno pa
je tudi v zbornici, pri ra-
zličnih koordiniranjih in
konec koncev tudi v do-
mači krajevni skupnosti,
kjer je zmeraj kaj novega,
predvsem pa se bije bitka
za sleherni dinar.
Da, Franca Krampla
srečamo na številnih po-
dročjih. Od poletja sem
tudi na gradbišču šole,
kjer končno, po večletnih
stiskah in prošnjah le ure-
jujejo šolsko kuhinjo. To
mu je še v posebno vese-
lje, saj so bile razmere,
kjer so jedli »njegovi«
otroci že res nevzdržne.
Kot pedagoški delavec
pa skuša na slehernem
koraku uresničevati nalo-
ge na področju osnovne-
ga šolstva, ki jih prosvet-
nim delavcem in seveda
tudi vodilnim, postavlja
družba. Na tem področju
se vselej dogaja kaj nove-
ga in novostim je treba
znati slediti. Zato se je
Franc Krampi odločil Že
davno, ko je po učitelji-
šču začel kot izredni štu-
dent na Pedagoški akade-
miji. Njegovo prvo de
no mesto je bilo na D ^u
pri Planini. Tistih začet-
nih časov se še danes rad
spominja. Kadar ni pou-
čeval kuštravih glavic v
skromnih učilnicah, si je
našel čas tudi za udej-
stvovanje na kulturnem
področju. Pravi, da so že
tedaj govorih o novem
kulturnem domu, pa je
do danes komajda pod
streho!
Tudi poučevanje na
osnovni šoh v Gorici pri
Slivnici je pustilo v njem
neizbrisen pečat. Morda
so bila leta poučevanja
celo najlepša, razmišlja
danees Franc Krampi.
Toda tudi kot ravnatelj
šole še vedno najde čas za
aktivno sodelovanje v
številnih družbeno-poli-
tičnih organizacijah, po-
leg tega pa je pri koncu
tudi s študijem na Fakul-
teti za sociologijo, politič-
ne vede in novinarstvo.
Volja zmaguje mnoge
probleme, a brez sodelo-
vanja in razumevanja
kljub vsemu ne gre. Zato
je Franc Krampi še toliko
bolj zadovoljen, ker je šo-
la vtkana v vsakdanje živ-
ljenje krajevne skupno-
sti, v utrip kraja. Z njo pa
tudi on sam.
MATEJA POD JED
ČIGAVA BO
RESOLUCIJA?
Tik pred vrati sta kongresa Zveze mladine Slovenije ter
Zveze sindikatov Slovenije in Jugoslavije. O kongresnih
dokumentih so tako mladi kot delavci veliko razpravljali,
veliko je bilo tudi različnih mnenj, pogosto drugačnih, kot
so bila prvotno napisana. Pripombe in predloge so obliko-
vali na različnih ravneh od osnovnih organizacij dalje, jih
usklajevali in pošiljali dalje. Marsikaj bodo povedali tudi še
delegati na kongresih. Od vsega tega bi morala biti odvisna
končna oblika resolucij in drugih dokumentov. Ali bo? To
ni retorično vprašanje.
V preteklosti in morda še bolj danes se srečujemo skoraj
na vsakem koraku s poenostavljanjem. Skupina, običajno
takšne ali drugačne bolj ali manj strokovne službe pripra-
vijo materiale ali osnutke dokumentov, v katere se drugačna
mnenja često skoraj ne morejo vključiti. Tako kot je predla-
gano je najbclj prav in pika, lahko zaključimo iz marsikate-
rega odgovora delegatom, ki so drugačnega mnenja. Brez
dvoma to zahteva manj dela, istočasno pa ovrže vse delo, ki
so ga posamezniki ali skupine prej opravile, da so se do
lastnega mnenja, pripomb in predlogov dokopale.
Če pogledamo samo eden kongres in samo eno občino. Na
Resolucijo 10. kongresa ZSS so v konjiški občini po zares
široki in poglobljeni razpravi oblikovali vrsto splošnih in
konkretnih pripomb. Tako na primer ugotavljajo, da bi se
morala ZSS jasneje opredeliti do nekaterih negativnih poja-
vov v družbi, ki jih občutijo delavci v neposredni proizvod-
nji: nenehno širjenje administracije in družbene režije, vse
bolj prisoten birokratizem in tehnokratizem, problem odgo-
vornosti, pojavi lokalizmov in monopolnega obnašanja ter
socialno razlikovanje in pridobivanje dohodka mimo.rezul-
tatov dela. Pogrešajo nekatera področja, ki so jim v prete-
klosti namenjali veliko pozornosti, kot so minulo delo ali
odnos Zveze sindikatov do problemov mladih. Prav tako
jasne so njihove pripombe na posamezna poglavja: o gospo-
darski stabilnosti bi morali opredeliti, da so delavci odgo-
vorni tudi za razširjeno reprodukcijo, ne pa le za ustvarjanje
svojega vedno večjega osebnega in družbenega standarda. V
poglavju o samoupravnem sporazumevanju bi morah opre-
deliti, da se sindikat postavlja po robu ne le oblikam pritiska
izvršilnih organov družbenopolitičnih skupnosti ampak
tudi vplivu neformalne oblasti vseh subjektov, torej tudi
bank in družbenopolitičnih organizacij oziroma njihovih
predstavnikov. Pri vključevanju v mednarodno delitev dela
pogrešajo sodelovanje z deželami v razvoju in premalo izpo-
stavljen skupen nastop na tujih trgih.
To so le nekatere pripombe konjiških članov sindikata.
Vseh skupaj je več, še veliko več, če bi sešteli prav vse, ki so
se ob resoluciji za ta kongres izoblikovale v Sloveniji. Go-
tovo med njimi tudi take, ki jih ne bo moč vključiti v
resolucijo, nikakor pa te ne morejo biti v večini. To bi
pomenilo, da delavci, člani sindikata, na svojem kongresu
niso sprejemali svoje resolucije. Zakaj pa bi se potem trudili
za njeno uresničevanje? Za svoje mnenje pa se večina vedno
bori. Srečno pot na kongrese, delegati!
MILENA B. POKLIC
ŽALSKIH 800 LET
ZGODOVINSKI MEJNIKI
Množično zborovanje in prikaz preteklosti
Zaključek prireditev v po-
častitev 800 letnice Žalca in
taborskih kulturnih dnevov
je bil v nedeljo popoldne v
Žalcu, ko so pripravili mno-
žično zborovanje. Prireditve
so se poleg številnih obča-
nov udeležile tudi delegacije
pobratene občine Kruševac,
koroških Slovencev iz Bil-
čovsa ter republiških in me-
dobčinskih organizacij.
Izredno zanimiva je bila
povorka, s katero so prikaza-
li pomembne mejnike v 800
letni zgodovini Žalca, pri
tem pa so sodelovale števil-
ne organizacije in društva.
Izredno zanimiv je bil tudi
nastop celjskih igralcev in
Mita Trefalta, ki so obudili
spomin na drugi slovenski
tabor v Žalcz leta 1868. Izre-
kli so besede govornikov iz-
pred 114 let, ki so v marsi-
čem še dandanes aktualne.
Igralci in Trefalt so predstav-
ljali takratne govornike Iva-
na Zužo, dr. Jakoba Ploja,
Valentina Zamika, dr. Rado-
slava Razlaga, Božidarja Ra-
jiča in dr. Josip Vošnjaka.
Osrednji govornik je bil član
predsedstva republiške kon-
ference SZDL Tone Bole.
Dejal je, da je bila zgodovina
našega naroda vedno tudi
zgodovina ljudskega gibanja
za narodno samostojnost in
pravičnejši družbeni red. Ob
koncu je govoril tudi o seda-
njih gospodarskih težavah,
ki jih bomo razrešili le z zav-
zete j šim delom ter z uresni-
čevanjem sklepov letošnjih
partijskih kongresov.
JANEZ VEDENIK
DRV JE DOVOLJ
Na Gozdnem gospodarstvu
Celje se pritožujejo, da občani,
kljub težavam, ki jih imajo pri
nabavi goriv, premalo izkori-
ščajo možnost kurjave z drvmi.
Teh imajo namreč na celjskem
dovolj. Torej, kdor lahko kuri
tudi z drvmi, problema s kurja-
vo ne bo imel.
RAZPRAVAM 0
ODGOVORNOSTI NA ROB
Najpogostejše razprave na vseh ravneh naše družba
v tem letu so namenjene odgovornosti. O njej je bil0
zelo konkretno govora na letošnjih partijskih kongre.
sih. Odgovornost vsakega posameznika na delovnem
mestu in pri njegovi družbeni in politični dejavnosti
se mora zaostriti, smo rekli. O tem je, nenazadnje, zelo
kritično spregovoril tudi najvišji slovenski partijski
forum na svoji zadnji seji.
Pa vendar je ta odgovornost v naših razpravah in še
posebej v ravnanju nekako meglena, odrinjena na rob
razmišljanj, ko gre za njeno konkretnost, ko gre &
izpolnjevanje naših nalog, zadolžitev, dela. Prav radi s
prstom pokažemo in rečemo - poglej, kako neodgo-
vorno početje, kako malomarno ravnanje. Pa tej odgo-
vornosti ne znamo ali nočemo dati pravih naslovov in
pravih imen. Kajti za neodgovornim početjem so lju-
dje z imeni in priimki, organizacije, institucije.
Dolg uvod, boste rekli. Pa, upam, ne zaman. Kajti
poskusimo vsi skupaj najti ta imena, institucije, ravna-
nja, ki niso, kot bi morala biti, ki zaslužijo kritiko in
opomin.
Zagotovo ni obroben primer neodgovornega ravna-
nja, če upravljalec celjskega vodovoda, Komunalno
podjetje torej, »pozabi« obvestiti javnost, da je prišlo
do onesnaženja pitne vode. Pa naj gre za onesnaženje
po krivdi objektivnih ali pa subjektivnih okoliščin.
Gotovo je neodgovorno, če je upravljalcu odveč ali če
pozabi o tem obvestiti javnost. Posledica - negodova-
nje občanov, celo nekaj primerov slabega počutja in
prebavnih težav. Pa bi bilo potrebno le malo več zave-
sti in odgovornosti do pomena poklica, ki ga opravljajo
in do možnih posledic.
Ali drug primer, prav tako izpred nekaj dni, ko smo
imeli v Sloveniji težave pri preskrbi z električno ener-
gijo in po nekaj letih tudi prve redukcije oskrbe za
individualne porabnike. Nič posebnega, boste rekli.
Zavedamo se energetskih težav in zato prav nič ne
negodujemo. Negodujejo pa in to zelo upravičeno ob-
čani, če jim distribucijsko podjetje, v tem primeru
DES TOZD Elektro Celje, pozabi na ustrezen način
sporočiti od kdaj, do kdaj in na katerih območjih elek-
trike ne bo.
Malenkost? Morda res, a le navidezno. Postanimo že
enkrat bolj odgovorni do dela, ki ga opravljamo in ne
govorimo o odgovornosti kar počez. Kajti odgovorni
do vsega kar počnemo prežema naš sleherni dan. Od-
govornost ni nekaj, kar bi bilo zavito v meglo in poli-
tične razprave ter referate.
BRANKO STAMEJČIČ
NA RADEŠKEN
PRAZNUJEJO
Od sobote dalje se v Rade-
čah, Zidanem mostu, Jagnje-
niči, Svibnem in Vrhovemfl
vrstijo prireditve ob krajev- H
nem prazniku, ki ga teh peti
krajevnih skupnosti že vrsto
let praznuje skupaj.
V soboto se je uspešno
končalo tekmovanje ribičev
za pokal Sava. V Vrbovem so
v soboto pogostili in razvese-
lili ostarele krajane ter se po-
veselili na prireditvi z naslo-
vom Vinska trgatev. V nede-
ljo je bila v Radečah priredi-
tev v znamenju čebelarjev ter
strelcev na glinaste golobe.
Od ponedeljka do danes so se
zvrstila številna športna tek-
movanja v Zidanem mostu in
Radečah ko so se pomerili
strelci iz osnovnih organiza-
cij sindikata, šahisti in roko-
metaši. Danes zvečer ob 20.
uri bo v Domu svobode Ra-
deče projekcija slovenskega
filma Deseti brat Prireditve
se bodo končale v nedeljo.
M.A
POTROŠNIKI
V TRETJE
LE ZBRANI
Po dveh neuspelih in nes-
klepčnih poskusih se je v
Šmarju pri Jelšah sestala ob-
činska konferenca svetov P0'
trošnikov. Na njej so sprejeli
zavezujoč sklep, da morajo v
devetih krajevnih skupni
stih, kjer še niso ustanovljen1
sveti potrošnikov, to neim>'
doma storiti. Obenem pa 50
se še domenili, da bodo že v
kratkem pripravili izobraže-
valni seminar za člane teh °f'
ganov, v izvršnem odboru P9
oblikovali program dela, 0
katerem bo na naslednji I
zasedanju povedala konč^
besedo občinska konferenc*
svetov potrošnikov.	.
TRGATEV SE BO PRIČELA
Kljub temu, da so kozjanski kmetje že v soboto in nedeljo
pričeli s trgatvijo nekaterih ranih sort grozdja, se bo uradna
trgatev v kozjanskih in drugih vinogradih v šmarski občini
pričela v soboto, 2. oktobra. V Kmetijskem kombinatu v
Šmarju pri Jelšah so pripravljeni na ta pomemben kmečlfi
dogodek, saj je njihov cilj, da bi odkupih čim več grozdja.
Tako bodo organizirali odkupne postaje na sedemnajstih
mestih v občini, ponudili bodo kmetom ustrezno embalažo
za grozdje, dali pa so tudi ponudbo cen, ki se glede na
kakovost pridelka gibajo od 17 do 23 dinaijev za kilogram
grozdja. V kombinatu so spomladi načrtovali, da bi letos s
pravočasnim dogovarjanjem s kmeti in podpisom pogodb
vendarle odkupili znaten del vinograd nega pridelka, a vse
kaže, da načrtovanih 400 ton grozdja ne bodo mogli odku-
piti. Najprej zato, ker je pridelek v mesecu juniju občutno
o klestila toča, dalje pa tudi zaradi dejstva, da so cene za
kilogram grozdja, ki so se oblikovale na prostem trgu,
znatno višje od družbeno dogovorjenih.
Kakorkoli že, v kombinatu so zatrdili, da bodo štorih vse
za to, da bi odkupih čim več grozdja od vinogradnikov.
Obenem pa ocenjujejo, da bo kakovost pridelka glede na
točo še vedno ugodna.
DS
$t. 39 - 30. september 1982
NOVI TEDNIK - stran 3
IPEJNOPOUTIČNO USPOSABLJANJE V ZK
l ZNANJEM NAD TEŽAVE
Studijsko središče - motivator usposabljanja
V Študijskem središču
Medobčinskega sveta ZKS
Celje ugotavljajo pomembne
vsebinske premike na po-
dročju idejnopolitičnega
usposabljanja članov ZK, ki
jih je mogoče povezati z dej-
stvom, da spremenjen odnos
do nalog v zvezi komunistov
spreminja tudi odnos član-
stva do idejnopolitičnega
usposabljanja in marksistič-
nega izobraževanja. Vse bolj
se namreč med članstvom
utrjuje spoznanje, da je - ta-
ko kot to opredeljuje tudi
Resolucija 9. kongresa ZKS
- avantgardna vloga zveze
komunistov v največji meri
odvisna od poglobljenega
znanja in sposobnosti član-
stva, organizacij in organov
za marksistično analizo
družbenih protislovij. In da-
lje, da je teoretično usposab-
ljanje v zvezi komunistov
pomembno za idejno enot-
nost in akcijsko sposobnost
članstva. Zaradi tega prihaja
idejnopolitično usposablja-
nje vse bolj v ospredje kot
potreba članstva zveze ko-
munistov, ki jo terjajo zao-
strene razmere in nuja trez-
nega, objektivnega in nena-
zadnje marksističnega oce-
njevanja vzrokov posamez-
nih problemov in odpiranja
perspektiv nadaljnjega na-
predka.
Jasno je, da bi morale glav-
nino bremena za idejnopoli-
tično usposabljanje članstva
nositi osnovne organizacije
ZK, ki bi morale usposablja-
nje postaviti tudi lastno ka-
drovsko funkcijo. A v mno-
gih sredinah komunisti še
vedno niso dojeli pravega
pomena idejnopolitičnega
usposabljanja članstva, kar
se seveda odraža tudi pri nji-
hovi sposobnosti ocenjeva-
nja razmer in odpiranja poti
nadaljnjega razvoja.
Sicer pa v občinskih orga-
nizacijah zveze komunistov
na celjskem območju teče
več oblik idejnopolitičnega
usposablja članstva. Tako
potekajo v občinah seminar-
ji za kandidate za sprejem v
ZK, ki so polno obiskani.
Slabosti pa se že pojavljajo
pri naslednji obliki usposab-
ljanja, to je pri seminarjih za
novosprejete člane ZK. Pri
tej obliki usposabljanja je
namreč obisk seminarjev ne-
zadovoljiv, zato bi morali v
občinskih organizacijah ZK
in še posebej v osnovnih or-
ganizacijah ugotoviti vzroke,
zakaj tako.
Za razliko od seminarjev
za kandidate in seminarjev
za novosprejete člane ZK, ki
jih pripravljajo občinske or-
ganizacije ZKS, organizira
višje oblike idejnopolitične-
ga usposabljanja članov zve-
ze komunistov Študijsko
središče pri MS ZKS Celje.
Mednje sodi trimesečni se-
minar teorije in prakse
marksizma, ki bo v letošni
izobraževalni sezoni štartal
4. oktobra z oddelkoma v Ti-
tovem Velenju in Celju. Sku-
paj bo v ta seminar vključe-
nih 54 slušateljev iz vseh ob-
čin celjskega območja. Na-
men tega seminarja, ki ga
bodo obiskovali komunisti
različnih izobrazbenih profi-
lov, je usposobiti slušatelje
za prevzem odgovornih
funkcij v ZK. Trimesečni se-
minar teorije in prakse
marksizma pa je hkrati tudi
kadrovska baza za izbor slu-
šateljev v enoletno politično
šolo CK ZKS, ki ima svoja
oddelka v Ljubljani in Mari-
boru.
Naslednja izobraževalna
oblika, ki jo organizira Štu-
dijsko središče MS ZKS Ce-
lje, je seminar o samouprav-
ljanju v združenem delu. Or-
ganiziran je po občinah, traja
pet dni, vanj pa so vključeni
slušatelji, ki opravljajo ra-
zlične delovne in politične
dolžnosti v temeljnih organi-
zacijah združenega dela. Po-
memben poudarek pa vse
bolj dobiva tudi naslednja
oblika, to je dopisna šola
marksizma. Le-ta obsega pet
programov individualnega
študija, od splošnega progra-
ma in programa s skrčeno
vsebino, do treh posebnih
programov, ki so prilagojeni
komunistom, ki delajo na
področju vzgoje in izobraže-
vanja, pa za komuniste v
zdravstvu in za tehnične de-
lavce - komuniste. Dopisna
šola poteka nekako tri mese-
ce, obsega pa uvodna preda-
vanja, individualni študij
slušateljev ob pomoči men-
torjev in zaključno nalogo
slušateljev.
Kot pomembno obliko
usposabljanja članov, ki pa
je organizirajo v občinskih
organizacijah ZK, velja ome-
niti še občinske politične šo-
le. Zasnovane so tako, da
slušatelji v njih opredelijo
določen problem, ga iz vseh
zornih kotov ocenijo, ugoto-
vijo vzroke za slabosti in na-
kažejo pota za njegovo razre-
ševanje.
V Študijskem središču MS
ZKS Celje, ki skrbi za izved-
bo nekaterih oblik usposab-
ljanja članstva ZK in ki je
hkrati usmerjevalec in moti-
vator idejnopolitičnega
usposabljanja komunistov
na celjskem območju, ra-
zmišljajo še o nekaterih kon-
kretnih oblikah, ki bi bile
izvedene kot okrogle mize,
problemske razprave in po-
dobno. Vse s smotrom, da bi
se opredelitve idejnopolitič-
nega usposabljanja in mark-
sističnega izobraževanja
članstva zveze komunistov
iz Resolucije 9. kongresa
ZKS čimbolj temeljito ure-
sničile.
DAMJANA STAMEJCIC
CELJE:
RAZPRAVE
V SINDIKATIH
S ciljem, da bi podrobneje
analizirali vzroke nekaterih
vprašanj in dogovorili naloge
za njihovo reševanje, so v
celjskih sindikatih pripravili
v zadnjem času več problem-
skih razprav, ki sodiijo tudi v
okvir priprav na 10. kongres
Zveze sindikatov Slovenije.
Tako je bila pripravljena že
razprava o splošnem ljud-
skem odporu in družbeni sa-
mozaščiti ter o nalogah sindi-
katov na tem področju, pa
razprava o nagrajevanju indi-
vidualne uspešnosti pri delu
s posebnim poudarkom na
vrednotenju proizvodnega,
ustvarjalnega in administra-
tivnega dela, razprava o vse-
bini osnutka statuta Zveze
sindikatov Slovenije in Zve-
ze sindikatov Jugoslavije s
poudarkom na prerazporedi-
tvi članarine, razprava o
skupni porabi ter o zaposlo-
vanju mladih in pripravniš-
tvu. V celjskih sindikatih pa
bodo do zaključka razprave o
kongresnih dokumentih pri-
pravili še nekaj problemskih
konferenc.
CELJE
10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije se bodo udeležili: Miro
Ritovšek - tozd Elektro Celje, Rudi Stopar - Aero, Karla Del Negro -
Cinkarna, Jelka Nemec - Toper, Silvo Hercog - Vrvica, Majda Blago-
tinšek - Metka, Zlatko Leskovšek - Železarna Store, Ludvik Gore-
nak - Zlatarna, Božo Skale - Libela, Breda Zupančič - Emo, Miran
Škoflek - Klima, Anton Golavšek - Aurea, Dušan Jug - Gozdno
Gospodarstvo, Marta Šumej - LIK Savinja, Jože Podpečan - Pohiš-
tvo, Vanda Hafner - Mlekarna, Janez Golouh - Prevozništvo, Milan
Dundiš - Opekarna Ljubečna, Danica Jezovšek - Razvojni center,
Tomo Simon - Ingrad, Jože Perčič - Nivo, Zdenka Kalinič - Gradiš,
Cveto Kolenc - SOZD Merx, Cvetka Senger - Center, Majda Krajšek
-	Kovinotehna, Vida Leban - SOZD Merx Gostinstvo, Anica Kolenc
-	Komunala, Tatjana Razboršek - Ekonomski šolski center, Olga
Vaukner - Osnovna šola XIV. divizije Dobrna, Andreja Končan -
Muzej revolucije, Vera Stropnik - Celjske lekarne, Marija Burnik -
Zdravstveni center, Irena Mužič - Ljubljanska banka, Igor Ponikvar
-	Občinski svet ZSS, Janko Košar - Avto Celje.
9.	kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije se bodo udeležili: Mirko
Gozdnikar - Železarna Štore, Jože Mešl - Ingrad, Truda Tomažin -
Tkanina, Zdenka Fijavž - PTT.
VELENJE
10.	kongresa ZSS se bodo iz občine Velenje udeležili: Borka Ostro-
vršnik (VIS Velenje), Branko Amon (REK, ESO), Nežka Fric (ERA),
Marjeta Krapež, Branko Amon, Jože Meh, Marija Zajec in Jože
Verdev (vsi TGO Gorenje Velenje), Savo Dragič (delavec pri zaseb-
nem obrtniku), Janez Ledinek in Pavel Župevc (oba REK, DO RLV),
Dragica Grzinič (Zdravstveni center, tozd bolnišnica Topolšica), Li-
dija Veber (Tovarna usnja Šoštanj), Metodija Lipnik (Veplas), Peter
Krapež (SDK), Betka Muršič (RŠC), Rafael Pečnik in Zvone Kore-
njak (Vegrad), Franc Cesar (Gimnazija Titovo Velenje) in Janez
Terbovšek (REk, DO TEŠ).
kongresa ZSJ pa se bodo iz občine Velenje udeležili: Srečko Meh
(REK, DO RLV), Alojz Saje (Gorenje TGO), in Janez Pukl (Občinski
sindikalni svet Slovenije Velenje).
OBMOČJE
EPIDEMIJA GRIŽE
Letos že 196 obolelih ljudi
V drugi polovjci letošnjega
leta se je v nekaterih občinah
celjskega območja pojavila
griža, ki se je v zadnjem me-
secu razširila do take mere,
da lahko govorimo o epide-
miji. Štčvilo ljudi, ki so v
preteklih mesecih oboleli za
to boleznijo presega tudi leto
1975 in 1979, ko je bilo teh
obolenj na celjskem območ-
ju največ - 159 oziroma 191
primerov.
Griža se je pojavila najprej
v juliju, po nevihtah, ki so
imele za posedico onesnaže-
nje voda na območjih občin
Laško in Brežice. Tem so se
pridružile zastrupitve s hra-
no v objektih družbene pre-
hrane, prav tako v laški obči-
ni in v Slovenskih Konjicah.
Vsemu temu so sledila še
obolenja v vrtcu na Polzeli,
kjer je prišlo do t. i. kontakt-
ne epidemije. Vseh skupaj je
za grižo v juliju in v prvi po-
lovici avgusta obolelo 100
ljudi.
Na centru za socialno me-
dicino in higijeno v Celju pa
trenutno spremljajo 95 pri-
merov te črevesne bolezni,
ki se je iz drugih občin razši-
rila tudi v Celje. Z boleznijo
so se okužili otroci v koloni-
jah v Rogaški Slatini in Ma-
karski. Posamezniki in dru-
žine so pod kontrolo, kajti
obstaja nevarnost, da se epi-
demija še bolj razširi. Zlasti
v primeru, če kdo od obole-
lih dela v kuhinji, kjer pri-
pravljajo obroke za večje šte-
vilo ljudi. Število obolelih je
nevarno za epidemije v
vrtcih, še posebej za otroke
do dveh let starosti.
Zato v tem času potekajo
aktivnosti, da bi se prepreči-
la epidemija občih razsežno-
sti. Mnogo je odvisno tudi od
posameznikov, ki naj že ob
najmanjšem znaku, driski,
gredo na zdravniški pregled.
Zavedati se moramo, da se
bolezen izredno lahko širi,
saj je za okužbo dovolj že so-
razmerno malo klic.
Pri posameznikih in druži-
nah kjer se je epidemija že
pojavila, je za nadaljnje pre-
prečevanje širjenja bolezni
pomembna prevsem higije-
na in izolacija obolele osebe.
Griža - dizenterija je vi-
rusno obolenje debelega
črevesja, ki ga povzroča ba-
cil Shiga-Kruse. Vir okužbe
so hrana, voda, muhe, neči-
ste roke, jedilni pribor ipd.
Bolnik čuti krče in bolečine
v trebuhu, nenehno ga tišči
na blato, ki je redko, sluza-
vo in krvavo, telesna tem-
peratura je zvišana, bolnik
nima teka. Bolezen se pona-
vadi začne naglo, lahko pa
se sprevrže tudi v dolgotraj-
no bolezen. Inkubacijska
doba je lahko tudi šest dni,
navadno le dva, pri zastru-
pitvi s hrano ali vodo pa tu-
di le nekaj ur.
UBLAŽITI POSLEDICE TOČE!
Delegati šmarske občinske skupščine bodo na zasedanju,
katerega sklic je predviden v drugi polovici meseca oktobra,
obravnavali ob drugih tudi dve pomembni vprašanji. Prvo
se nanaša na ublažitev oziroma odpravo posledic junijske
toče ter na metodologijo, po kateri bi prizadetim dodeljevali
sredstva iz solidarnostnega sklada republike in pa eno-
dnevni zaslužek, ki ga bodo v ta namen solidarno združili
šmarski delavci. V teh dneh še tečejo pogovori o tem, na
kakšen način bi ta sredstva razdeljevali, tako da bi skup-
ščina obravnavala že dokončen in konkreten predlog o tem.
Drugo vprašanje, ki ga bodo od pomembnejših obravna-
vali delegati, pa bodo polletni rezultati gospodarjenja orga-
nizacij združenega dela šmarske občine. Ker je druga polo-
vica oktobra vendarle prepozna za golo obravnavo teh po-
datkov, bodo v upravnih organih skupščine poskušali to
poročilo obogatiti s podatki, ki se nanašajo na devetme-
sečne gospodarske rezultate. Kajti le tako bo mogoče v
skupščini razviti ustvarjalno in plodno razpravo o tem, kako
resolucijske cilje do konca leta vendarle uresničiti.
DS
ŠEST LET RAZVOJNEGA
CENTRA CELJE
Razvojni center je bil usta-
novljen septembra 1976 na
pobudo celjskih družbeno-
političnih organizacij, kolek-
tiva Zavoda za napredek go-
spodarstva in Biroja za inve-
sticije ob aktivnem pristan-
ku družbeno-političnih
skupnosti in organizacij celj-
ske regije.
Samoupravni organi in
družbeno-politične organiza-
cije Razvojnega centra so se
odločili, da proslavijo vsako
leto »Dan ustanovitve Raz-
vojnega centra«, saj menijo,
da je prav, da sleherni kolek-
tiv poleg uspešnega dela or-
ganizira tudi tiste aktivnosti,
ki kažejo, da je odnos v zdru-
ženem delu tudi nekaj več
kot zgolj uspešno gospodar-
jenje.
Letos so praznovali šesto
obletnico ustanovitve. Ob tej
Priložnosti so spregovorili o
doseženih rezultatih in uspe-
hih preteklega leta ter pode-
lili več priznanj zaslužnim
delavcem in delovnim orga-
nizacijam. Zlata, srebrna in
bronasta priznanja je dobilo
Petnajst posameznikov in
devet delovnih organizacij.
To pa niso le nagrade za
uspešno delo, temveč tudi
vzpodbuda za nove dosežke
in napore. V Razvojnem cen-
tru se zavedajo, da morajo
posamezne naloge v temelj-
nih organizacijah na področ-
ju družbenega planiranja,
projektiranja objektov, raču-
nalniško podprte informati-
ke in organizacije, energeti-
ke in na drugih področjih,
opraviti kvalitetno. Gre za
ustvarjanje novih dimenzij
razvojno prepletenega zdru-
ženega dela z namenom, da
bi bili sposobnejši v jugoslo-
vanskem in mednarodnem
prostoru.
Vsekakor v Razvojnem
centru dobro delajo. O tem
pričajo njihovi rezultati,
uspehi, sodelovanje z drugi-
mi republikami in tujino in
nenazadnje tudi podeljena
priznanja. Kolektiv Raz-
vojnega centra je v šestih le-
tih svojega delovanja presto-
pil prag delovnega in tehno-
loškega reda, prispeval k re-
cionalnemu in funkcionalne-
mu organiziranju dela, go-
spodarjenja in bivalne kul-
ture.
BD
DALJŠA POT JE - BOLJŠA
Sedanjega zasedanja generalne skup-
ščine Združenih narodov v New Yorku
se udeležujejo štirje državni poglavarji,
štirje ministrski predsedniki in kar 124
zunanjih ministrov. Že ta podatek kaže,
da so mnenja o učinkovitosti svetovne
organizacije lahko različna, da pa je za-
nimanje za zasedanja te organizacije
slej ko prej živo. Palača OZN na East
Riverju je namreč priložnost za dialog
med državniki in diplomati, ki se bržko-
ne iz teh ali onih razlogov ne bi sicer
nikoli ali sila poredko srečali. Tako je
malo verjetno, da bi prišlo do srečanja
med šefoma sovjetske in ameriške diplo-
macije, Gromikom in Shultzem, če ne bi
za newyorško zasedanje ustvarilo pri-
merne priložnosti za to.
Zadnje čase se množe kritična mnenja
o Organizaciji združenih narodov. Zna-
čilno je, da je bil med najostrejšimi kri-
tiki celo sam generalni sekretar OZN De
Cuellar. V svojem poročilu je kritiziral
predvsem tisto glavno torišče dejavno-
sti Združenih narodov, na katerem je
organizacija najbolj odpovedala, pri
ohranjanju kolektivne varnosti držav
na svetu. Zlasti nekaznovana izraelska
agresija na Libanon je zbujala in zbuja
vtis (ter bojazen), da dovolj drzni napa-
dalec v sodobnem svetu lahko ostane
nekaznovan. Vtis je vtis, torej ne more
biti povsem točen, toda navedeni pri-
mer kaže, da je na tem precej resnice.
Pravzaprav je šele pokol neoborože-
nih Palestincev v dveh bejrutskih be-
gunskih taboriščih, izvršen pod izrael-
skim pokroviteljstvom, izbil sodu dno.
Združeni narodi so samo z dvema glaso-
voma proti (Izrael in ZDA) sprejeli od-
ločne ukrepe v zvezi z uvedbo preiskave
o tem pokolu. Še več, prvič po dolgih
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
letih se Washington v Združenih naro-
dih ni brez pridržkov postavil na stran
Izraela, marveč se je pri načinu glasova-
nja nekoliko distanciral od njega.
Ob sedanjem zasedanju generalne
skupščine OZN pa velja opozoriti še na
en pojav, namreč na primer razočaranja,
ki je tolikšno, da zanika sam obstoj sve-
tovne organizacije. Gre za poslanico li-
bijskega voditelja Muamera Gadafija
generalnemu sekretarju OZN, v kateri
sta bistveni dve točki: 1. grožnja, da bi
Libija utegnila ne samo izstopiti iz OZN,
marveč celo ustanoviti ob OZN svojo
posebno mednarodno organizacijo »ma-
lih, zatiranih držav*, in 2. izstopila bo iz
članstva, če v varnostnem svetu OZN ne
bodo ukinili pra vico do veta, se pra vi do
glasovanja, pri katerem že en sam glas
proti iz vrst stalnih članic varnostnega
sveta (se pravi velesil) lahko razveljavi
vse druge, drugačne glasove.
Če bi se že dalo nekako razumeti, da je
Libija oziroma njen voditelj razočarana
nad dejavnostjo, bolje rečeno nedejav-
nostjo varnostnega sveta in celotne
OZN ob izraelski agresiji, P* je zelo tež-
ko razumeti zamisel o novi organizaciji.
Tudi če bi Gadafi zanjo dobil kandidate,
je na dlani, da taka organizacija ne bi
mogla biti univerzalna, v resnici sve-
tovna.
Združeni narodi imajo veliko po-
manjkljivosti, toda v sedanjem izredno
zapletenem svetovnem političnem in go-
spodarskem položaju marsikdaj niso
kos zahtevam časa, kar pa je pripisati
tudi zavozlanosti svetovnih razmer, ne
samo hibam svetovne organizacije. Raz-
bijanje OZN zaradi njenih resničnih ali
domnevnih pomanjkljivosti zatorej ni
modro početje. Bolje je ubirati daljšo,
napornejšo pot, kar delajo v OZN neuvr-
ščene države: postopoma krepiti svetov-
no organizacijo kot orodje miru, kolek-
tivne varnosti, preprečevanja vojne, kot
obliko enakopravnega dialoga med veli-
kimi in malimi državami, med bogati-
mi, manj bogatimi in revnimi tega
sveta.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 39 - 30. september 1933
15. CELJSKI SEJEM OBRTI
BIL JE NAJVEČJI DOSLEJ
Rekord tudi v številu obiskovalcev: 120.000
Tudi zdaj, ko so zaprli vra-
ta petnajstega mednarodne-
ga sejma obrti v Celju, lahko
zapišemo, da je šlo tokrat v
resnici za največji obrtni se-
jem ne samo v Celju in Slo-
veniji, marveč tudi v držalvi.
Ta ugotovitev se v prvi vrsti
nanaša na število razstavljal-
cev (3800 samostojnih obrt-
nikov, ki so bili povezani v
62. obrtnih združenjih, za-
tem 40 obrtnih zadrug, več
kot 70 obrtnih organizacij
združenega dela in pogodbe-
nih organizacij združenega
dela, 110 prodajalcev itd.),
prav tako pa tudi na število
obiskovalcev. Tudi v tem je
bil dosežen rekord - 120.000,
kar je za okoli 10.000 več od
doslej najbolje obiskanega
sejma.
Toda, pomen in ugled celj-
skega sejma, letos od 17. do
26. septembra na Golovcu, je
zlasti v njegovi vsebini. Oko-
li deset tisoč razstavljenih iz-
delkov, katerih lepo število
je našlo mesto v posebnem
registru sejemskega katalo-
ga, je potrdilo, da ima drob-
no gospodarstvo še velike
možnosti za nadaljnjo uve-
ljavitev na tujih tržiščih. To
velja tako za lasten izvoz iz-
delkov ali storitev kot tudi za
delež, ki ga ima obrt v izvoz-
ni kooperaciji ž industrij-
skim delom združenega de-
la. Tu je dejstvo, ki bo terjalo
v prihodnje večjo zavzetost.
Pa ne samo v povečanju
izvoza, marveč prav tako v
razširitvi izdelkov, ki nado-
meščajo izvoz. Seveda pa bo
obrtnik zainteresiran za po-
večan izvoz zlasti tedaj, ko
bodo preko 29. enote intere-
sne skupnosti za ekonomske
odnose s tujino urejene nje-
gove pravice, ki sledijo iz de-
leža pri izvozu izdelkov.
Sejem pa je odprl še druge
probleme in naloge, ki zade-
vajo tako drobno gospodar-
stvo kot sejem. Sejem je lah-
ko spodbuda za boljše delo
pogodbenih organizacij
združenega dela, ki so obti-
čale na svoji razvojni poti, pa
imajo prav tako izredne mož-
nosti za nadaljnjo krepitev.
Razprava na sejmu o novem
zakonu o davkih občanov je
potrdila, da lahko zakon v
marsičem vpliva na nadalj-
njo krepitev obrti, zlasti v
stimulacijah, kadar gre za
usmeritev v deficitarne de-
javnosti, kadar gre za kori-
ščenje vseh vrst odpadnih
materialov, ko gre za odpira-
nje novih energetskih zmog-
ljivosti in podobno. V tem
pogledu bi morale zlasti ob-
čine storiti več za krepitev
drobnega gospodarstva, tudi
tiste obrtne dejavnosti, ki jo
vsak dan išče občan in de-
lovni človek, pa največkrat
zaman. Gre torej za konkreti-
zacijo skrbi za pospeševanje
drobnega gospodarstva.
Organizatorji letošnjega
sejma so se večkrat srečali s
problemom prostora. Tako
je tudi letošnja prireditev
opozorila, da bo treba kljub
močni selekciji pri izbiri iz-
delkov, ki pridejo na razsta-
vo, pomisliti na nadaljnjo iz-
gradnjo Golovca. Res je, da
gre v tem času za nepopular-
no akcijo, pa vendar. Sejem-
ska dvorana bi prišla še kako
prav, tudi zaradi drugih de-
javnosti.
Nekaj novih pobud je bilo
tudi na račun same razstave
in njene urejenosti. Slišali
smo predloge, da bi naj bili
izdelki razstavljeni po pano-
gah in ne v okviru občinskih
združenj. Na vsak način
predlog, ki ga kaže oceniti.
Triinštirideset inovacij-
skih izdelkov je pokazalo, da
je ta dejavnost močneje ra-
zvita med samostojnimi
obrtniki kot v združenem de-
lu. Toda, ali je to res?
Misli in novih pobud za
prihodnje sejemske priredi-
tve je bilo še dosti več. Ob tej
kratki oceni letošnjega sej-
ma naj ne izostane ugotovi-
tev, da so organizatorji vloži-
li veliko naporov za uspeš-
nost sejma. Uspeli so. Zado-
voljni so bili tudi gostinci, ki
so se tokrat dobro potrudili,
dobre kupčije so sklepali
proizvajalci in trgovci, ki so
ponujali stroje in opremo za
obrt iz tujih virov, manj za-
dovoljni pa so bili drugi pro-
dajalci. Prodaja blaga za ši-
roko rabo ni cvetela tako kot
so bili navajeni.
Petnajsti sejem obrti v Ce-
lju je uspel, to pa je hkrati
najboljše vodilo za organiza-
cijo naslednjih' obrtnih se-
jemskih prireditev.
M.BOZlC
Celjski sejem obrti si je ogledal tudi predsednik republiškega
izvršnega sveta, Janez Zemljarič (na sredini), ki se je zanimal
zlasti za inovacijske izdelke.
RAZPRODAJA DINARJA?
O devizni lakoti države, republik in pokrajin, združe-
nega dela in nazadnje še običajnih državljanov, vsi
dobro vemo, da obstoja. Letošnje vroče gospodarsko
poletje je mnoge snovalce idej navdihnilo za prodajo
domačega blaga v štacunah še za devize. Poleg ubo-
gega domačega dinarja se je pojavil še konkurenčni
drugi dinar - dinar deviznega porekla ali pa kar ena od
običajnih trdnih tujih valut.
Zaradi splošnega devizno-likvidnostnega stanja dr-
žave in širših interesov je zvezni izvršni svet letos sicer
odobril prodajo nekaterih proizvodov »deviznim dr-
žavljanom« oziroma našim delavcem, ki so si devize
večinoma s trdim delom prislužili v tujini. Toda ta
njegova poteza je za seboj potegnila pravi plaz poobla-
ščenih in nepooblaščenih prodajalcev za devize. Tako
smo lahko slišali za devizno prodajo zmrzovalnikov,
kurilnega olja, televizorjev, celo jekla, mnogih delov-
nih organizacij, ki so praktično začele (za devize) »izva-
žati« na domače tržišče.
Pustimo ob strani moralno-politična vprašanja, če-
tudi na rovaš ekonomskih vprašanj oziroma nujnosti,
prav gotovo je v praksi prišlo tudi do delitve potrošni-
kov oziroma kupcev: na dinarske in tujo-valutne ali
devizne.
Če smo pred leti bolj množično hodili po vzhodnih
socialističnih državah, smo lahko opazovali posebne
trgovine, kjer je bilo mogoče kupovati izdelke, pre-
težno uvožene, za trdno valuto. Oh, kako imenitno:
tudi dinarje bil med njimi trdna valuta!
Letošnje leto naj bi pri nas raztegnili vsakršno pro-
dajo, v vsakršni štacuni v prodajo za devize? Sta torej
devizna lakota in ekonomska nuja resnično takšni, da
ob tem ne znamo več tudi moralno-politično razmiš-
ljati in biti ob vseh ekonomskih nujnostih vendarle še
drugače in bolj inventivni?
In konec koncev: ali ne trobimo že nekaj let, da je za
nas nadvse pomembno, če svoji nacionalni valuti-di-
narju damo trdnejšo, bolj konvertibilno menjavo? Pa
menda mu je ne bo dalo kar samo od sebe druženje s
šilingi ali markami na domačem terenu? Ni treba biti
bistrovid, da ugotovimo, kako trdnost dinarju daje
lahko protiinflacijski program in produktivnejše delo
na domačem terenu in prodaja tega dela oziroma izdel-
kov na tujem terenu - v izvozu.
Delegati zbora republik in pokrajin so naložili zvez-
nemu izvršnemu svetu nalogo, da do 8. oktobra poja-
sni, kako je s prodajo domačega blaga za tujo valuto,
kajti sami menijo, da je takšna prodaja blaga za devize
nezakonita in protiustavna, ker je dinar pri nas zaei
krat edino plačilno sredstvo.
Toda, štacunarji so že reagirali: komaj nalepljene
plakate z vabili za nakup ozimnice, so že prelepili z
zelenimi in rdečimi plakati z vabili za nakup z devi-
zami.
Je to razprodaja naše morale? Razprodaja dinarja je
^prav gotovo!	MITJA UMNIK^
PAPIRNICA RADEČE
STROJI V POLNEM TEKU
Mobilizirali so vse dejavnike v tovarni
Kot mnoge delovne orga-
nizacije se tudi v Tovarni do-
kumentnega in kartnega pa-
pirja Radeče ukvarjajo s pro-
blemom oskrbe z materiali,
potrebnimi za nemoten po-
tek proizvodnje. Ker pa gre v
tem primeru za delovno or-
ganizacijo, ki je tudi največja
izvoznica v občini Laško, je
ta problem še toliko večji.
Osnovne surovine za pro-
izvodnjo, celuloze, je doma
premalo, za uvoženo pa so
potrebne devize. Za devize
pa je treba izvažati, je torej
treba imeti surovine za pro-
izvodnjo. Teh pa ni, zato ni
proizvodnje in ni dovolj
izvoza. Od izvoza je odvisen
tudi uvoz nujnega reproduk-
cijskega materiala, ki ga v
Papirnici prav tako primanj-
kuje. In če k temu dodamo
še dejstvo, da je tudi energet-
ska oskrba v stalni negoto-
vosti, potem lahko mirno re-
čemo, da je bitka v radeški
Papirnici dokaj trda.
Izvoz trenutno nekoliko
zaostaja za planiranim, do
konca leta pa ga v Papirnici
nameravajo doseči, zaveda-
joč se, da bo treba vložiti za
to velike napore.
Zaradi ogroženosti proiz-
vodnje so v Papirnici Rade-
če mobilizirali vse samou-
pravne, družbenopolitične,
strokovne in poslovodne de-
javnike in v juliju sprejeli
načrt ukrepov za ohranjanje
tekoče proizvodnje. Kakšne
so osnovne značilnosti teh
ukrepov, ki so bili sprejeti na
vseh ravneh?
Z vsemi razpoložljivimi si-
lami dela in znanja so se de-
lavci obvezali storiti več kot
doslej, da bi bili stroji v pol-
nem pogonu, da bi bila kako-
vost izdelkov boljša in ob
koncu leta dosežen plan
izvoza. Jasno so pri tem tudi
opredeljene odgovornosti
posameznika in vseh zapo-
slenih za realizacijo teh ci-
ljev.
Pokazali so se že prvi ugo-
dni rezultati in po dveh me-
secih izvajanja načrta ukre-
pov zastojev v proizvodnji ni
bilo Pomembno dejanje so
pri tem opravili samouprav-
ni organi in vodstva družbe-
nopolitičnih organizacij v
smislu osveščanja delavcev,
ki se resnosti položaja in od-
govornosti zanj dobro zave-
dajo.
Čeravno so bili polletni re-
zultati poslovanja tako v te-
meljni organizaciji Muflon
kot v Papirnici dobri, pred-
vsem v smislu doseganja
plansko predvidenih kazal-
cev, tečejo nadaljna prizade-
vanja, zlasti na področju or-
ganizacije dela služb na rav-
ni delovne organizacije, kar
naj bi omogočilo enotnejšo
poslovno politiko temeljnih
organizacij in celotne delov-
ne organizacije za večjo pro-
bojnost in koncentracijo
znanja. To bo toliko lažje do-
seči, ker je v delovni organi-
zaciji z 850. zaposlenimi kar
30 delavcev z visoko in višjo
šolsko izobrazbo, več kot po-
lovica pa je delavcev, ki ima-
jo kvalifikacijo oziroma viso-
ko strokovno znanje. Prav ti
morajo postati odločujoč de-
javnik pri doseganju visoke
kakovosti proizvodov.
MARJELA AGREŽ
200 NAJVEČJIH V SRS
MED NAJVEČJIMI JE REK
Iz območja se je uvrstilo 25 delovnih organizacij
Gospodarski vestnik je v
svoji 37. številki objavil vsa-
koletno lestvico 200 največ-
jih delovnih organizacij v
Sloveniji, glede na ustvarje-
ni dohodek v letu 1981.
Med teh 200 največjih se je
iz širšega celjskega območja
uvrstilo 25 delovnih organi-
zacij, kar je osmina vseh, ki
so po podatkih službe druž-
benega knjigovodstva dose-
gle več kot 429 milijonov di-
narjev dohodka.
Najvišje, na sedmo mesto,
se je uvrstil REK T. Velenje
- na enakem mestu pa je bil
REK že lani, z 18. na 10. me-
sto se je povzpel Aero, žele-
zarna Store je zadržala 14.
mesto, medtem, ko se je zelo
povzpela celjska Cinkarna,
lani 42., letos 21. mesto.
Padec je zabeležila TGO
Gorenje, z lanskega 10. na le-
tošnje 26. mesto, Ingrad se je
povzpel na lestvici od lan-
skega 55. na 34. mesto, sledi-
jo pa še Gorenje-Promet ser-
vis na 43. mestu, EMO na 47.
mestu (lani 61.) Unior na 58.
mestu (lani 67), Konus na 67.
mestu (lani 74.), Termoelek-
trarna Šoštanj je s 66. mesta
padla na 76., Kovinotehna pa
se je z lanskega 85. mesta le-
tos znašla šest mest višje.
Z združenimi sredstvi se je
na 88. mesto povzpel celjski
Zdravstveni center - lani ga
ni bilo med skupino največ-
jih, ostale delovne organiza-
cije iz območja pa so se zvr-
stile na lestvici med 109. me-
stom (Vegrad iz T. Velenja)
do 192. mesta, ki ga je zased-
la Steklarna Rogaška Sla-
tina.
Sicer pa so med dvesto
največjimi še naslednje de-
lovne organizacije iz celjske-
ga ombočja: Tekstilna tovar-
na Prebold, SIP Šempeter,
Zlatarne Celje, ŽTO Celje,
Tovarna nogavic Polzela, ra-
deška papirnica, Rudarski
šolski center T. Velenje, LIK
Savinja Celje, LIP Sloven-
ske Konjiča in šentjurski Al-
pos.
K letošnji »lestvici največ-
jih« pa podatkih SDK pa ka-
že dodati še pojasnilo, da so
prav letošnji podatki manj
primerljivi z listami iz prejš-
njih let, saj so za osnovo slu-
žile zbirne bilance in ne kon-
solidirane kot prej. To pome-
ni, da celotni prihodek in do-
hodek delovnih organizacij
ni zmanjšan za zneske pro-
meta med temeljnimi orga-
nizacijami združenega dela
in za rezultate svobodne me-
njave dela v delovni organi-
zaciji.
Je pa letošnja lestvica naj-
večjih prav gotovo po svoje
zanimiva podoba, ki so jo v
letu 1981 oblikovale posebne
in težje razmere gospodarje-
nja, ki so znale dostikrat
udariti po glavi tudi dobre
godpodarje. Zato je potreb-
no takšne lestvice vedno
brati med vrsticami.
MITJA UMNIK
VIŠJE
OBRESTNE
MERE
Po sklepu zadnje seje
izvršilnega odbora Ljub-
ljanske banke Splošne
banke Celje se tudi ta
celjska temeljna banka s
prvim oktobrom letos
pridružuje poslovnim
bankam v državi, ki povi-
šujejo obrestne mere za
nenamenske dinarske in
devizne vezane vloge ob-
čanov.
Po tem sklepu se obre-
sti za dinarska nenamen-
ska vezana sredstva povi-
šujejo takole: za vezavo
nad 12 mesecev od 11 na
13%, za vezavo nad 24
mesecev od 13 na 15 in za
vezavo nad 36 mesecev
od 15 na 20 odstotkov.
Za devizne depozite,
vezane nad 24 mesecev se
zvišuje obrestna mera od
10 na 11 odstotkov, za ve-
zane devizne vloge obča-
nov nad 36 mesecev pa od
10 na 12,5 odstotka.
Po samoupravnem spo-
razumu o politiki obrest-
nih mer bo od jutri dalje
zvišana tudi obrestna me-
ra za potrošniška posojila
ter za negativni saldo na
tekočih računih. Stara
obrestna mera za te pri-
mere je bila 16, nova pa je
18 odstotkov.
MB
$t. 39 - 30. september 1982
NOVI TEDNIK - stran 5
TITOVI KRAJI V SLIKI MLADIH
Osnovna šola Marije Broz v Bistrici ob Sotli je bila konec
preteklega tedna gostiteljica oseminpetdesetim pionirjem
j! njihovim mentorjem iz šmarske občine, pa tudi iz šol v
jumrovcu, Nišu, Bijeli, Derventi in Devdeliji. Šola je bila
jainreč organizator likovne kolonije z naslovom Titovi kraji
.naši kraji in k sodelovanju povabila trinajst osnovnih šol.
pionirji in njihovi mentorji so prišli v Bistrico ob Sotli v
jetrtek, v petek pa so mladi slikarji slikali krajino, ki je tako
jelo povezana z mladostjo in revolucionarnim snovanjem
tovariša Tita. V soboto so v osnovni šoli Marije Broz pripra-
vili razstavo izdelkov in proslavo, ki so se je udeležili tudi
številni gostje, med njimi tudi akademski slikar Peter Kri-
vec. Na proslavi so podelili priznanja vsem sodelujočim
mladim likovnikom, gostitelji iz bistriške šole pa so oblju-
bili, da bodo tudi v prihodnjih letih pobudniki tovrstnih
srečanj, ki še bolj krepijo bratske in prijateljske vezi med
učenci in učitelji iz naše in drugih jugoslovanskih republik
in pokrajin.
DS
SREDNJA PEDAGOŠKA ŠOLA
KULTURNI DNEVI
O Mozartu in teatru ter zgodovini
22. septembra je na srednji
pedagoški šoli potekal prvi
letošnji kulturni dan, tokrat
za druge letnike. Kulturni
dnevi sicer za SPŠ niso pre-
senečenje, saj se odvijajo že
drugo leto, vendar pa je bil
letošnji v vsebinskem pogle-
du spet inovacija.
Gledališka vzgoja je se-
stavni del učnega programa
za druge letnike, zato imajo
vsi gledališki abonma. Le-
tošnja zamisel kulturnega
dneva je bila, da učenci le-
tošnje predpremiere Ama-
deusa ne bi doživeli le kot
golo predstavo, ampak kom-
pletnejše in bolj problem-
sko.
V dopoldnevu pred pred-
stavo so se najprej v obliki
referatov seznanili z zgodo-
vino druge polovice 18. sto-
letja, spoznali književnost te
dobe, glasbo, likovno umet-
nost, Mozartovo biografijo,
obravnavali genija kot psi-
hološki fenomen in spoznali
še osnovne zančilnosti gledi-
šča kot medija. Za to, da dija-
ki ne bi ostali samo pasivni
potrošniki informacij, ki so
jim jih pripravili nekateri
izmed njih, je poskrbela
vrsta vaj, ki so bile vzete iz
programa gledališke vzgoje.
V obliki zanimivih in prijet-
nih iger so testirali svoje psi-
hične sposobnosti koncen-
tracije, vizualnega spomina,
skupnega in individualnega
ritma ter hitrosti reakcij in
asociacij.
Takšne zamisli učenci zelo
radi sprejemajo, saj na nepri-
siljen način spodbujajo nji-
hovo aktivnost in jim dajajo
možnost spoznanja ter vzga-
janja samega sebe. Vse to pa
je pri večini drugih šolskih
predmetov tako redko doži-
vetje ...
Osrednja točka programa,
ki .je trajal vse dopoldne, je
bila gledališka predstava, po
njej pa razgovor z njenimi
ustvarjalci. Učenci so med
predstavo z ansamblom
vzpostavili zelo dobre stike
in razgovor na koncu,, ki je
bil vse prej kot zgolj naroče-
na formalnost, je pokazal, da
takšna zamisel kulturnega
dneva, kot jo je ustvarila to-
varišica Pezdirjeva, kaže eno
od uspešnih poti k organiza-
ciji gledališke predstave.
Vrednost kulturnih dni te
vrste je med drugim tudi v
tem, angažirajo v mladih lju-
deh sposobnosti, ki pri obi-
čajnih, vsakdanjih, večino-
ma frontalnih oblikah šol-
skega dela, največkrat osta-
nejo skrite.
NOVINARSKI
KROŽEK SPŠ
^^^K^mammmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmtmtm^^^
UČENCI
LESIČNEGA V
SRBIJI
Učenci OŠ Lesično so se
vrnili iz Srbije. Udeležili so se
pohoda srbskih pionirjev po
stezah Srbije. Ti pohodi so že
tradicionalni, saj se vsako le-
to zberejo skoraj vsi srbski
pionirji, ostale republike in
avtonomni pokrajini pa poš-
ljejo svoje delegacije.
Dvanajst pionirjev iz Lisič-
nega je letos zastopalo Slove-
nijo. Vrstniki v Srbiji so jih
zelo lepo sprejeli in jim pri-
pravili zabavo s plesom. V
Beogradu so obiskali tudi Hi-
šo cvetja in se poklonili spo-
minu tovariša Tita.
Pohod je trajal šest dni in je
imel tri izhodna mesta:
Ozren, Radon in Stolice, kon-
čal pa se je v Beogradu. V
vseh mestih, kjer so bile po-
stojanke, se je zbralo veliko
pionirjev in borcev, ki so pri-
povedovali o težkih časih
med NOB. Posebno veselo je
bilo v Titovih Užicah, kamor
so prišli pionirji prav na dan
osvoboditve.
PIONIRJI
DOPISNIKI V
AJDOVŠČINI
Danes se začenja v okviru
XIII. Jugoslovanskih pionir-
skih iger »Rastemo pod Tito-
vo zastavo« XIV. srečanje
pionirjev dopisnikov v Aj-
dovščini, ki bo trajalo do 2.
oktobra. Drugič se bo na tem
srečanju s svojimi dopisniki
predstavilo tudi uredništvo
Novega tednika in Radia Ce-
lje, ki ima štiri -delegatska«
mesta. Tokrat smo izbrali na-
slednje osnovne šole oziroma
njihove krožke, ki so predla-
gali naslednje dopisnice:
SMILJANA ADAMIČ,
učenka 3. razreda OŠ Veljka
Vlahoviča v Stranicah, MA-
GDA R02EJ, učenka 8. ra-
zreda OŠ Anton Aškerc iz
Rimskih Toplic, SIMONA
ARNŠEK, učenka 7. razreda
C OŠ Fran Roš iz Celja ter
MOJCA IVACIC, učenka 4.
razreda o.š. Marija Broz v Bi-
strici ob Sotli. Z vsemi štiri-
mi bomo tudi mi imeli razgo-
vor v Ajdovščini ter o celot-
nem srečanju in njihovih vti-
sih obširno poročali.
TV
V__/
PREOBRAZBA OSNOVNE ŠOLE
SE ODPRTA VPRAŠANJA
šola ni le stvar šolske zbornice
Ob začetku šolskega leta
» osnovne šole dobile nova
besedila Smernic, ki so pod-
laga za preobrazbo osnovne-
ga šolstva.
Med pedagoškimi delavci
na šolah poteka živahna de-
javnost okrog sprejetih do-
kumentov. Vse premalo pa
je o tem razprav zunaj uči-
teljskih zborov, v organizaci-
jah združenega dela, v druž-
benopolitičnih organizaci-
jah, krajevnih skupnostih in
javnih občilih. Vključevanje
teh dejavnikov v razpravo o
Smernicah, je še toliko bolj
pomembna, ker je glavni cilj
preobrazbe v odpiranju šole
in pospeševanju procesa po-
družbljanja vzgojnoizobraže-
valnega programa.
Sedanja tehnična revoluci-
ja bruha nova znanja, spoz-
nanja in odkritja. To dejstvo
močno pritiska na naš izo-
braževalni sistem, ki naj to
ogromno znanje prenaša v
življenje. Pritiski so na veča-
nje vsebin posameznih pred-
metnih disciplinarnih po-
dročij, kar grozi, da potisne
iz šole njeno osnovno-vzgoj-
no funkcijo. Vsa današnja
prizadevanja v osnovni šoli
pa imajo za cilj, da postavijo
v ospredje vzgojno funkcijo.
V današnjem času pa se
srečujemo z mnogimi para-
doksi. Med njimi je tudi ta,
ko se zaradi zdravstvenih,
prehrambenih,1 fizičnih in
drugih življenskih pogojev,
meja dozorevanja pomika
navzdol, čas šolanja pa se
daljša. Pri doraščajoči mladi-
ni nastaja neskladaje. Po eni
strani mladina nima razvitih
delovnih navad in sposobno-
sti za prevzemanje odgovor-
nosti, po drugi strani pa je
ravno za vse to, s svojo psi-
hofizično dozorelostjo, že
sposobna. Zaradi tega mora
biti bodoča šola vse bolj te-
hnično in delovno naravna-
na. Pri mladini mora bilj ra-
zvijati odgovornost za lastno
ravnanje in odločitve ter sa-
mostojnost.
Ko govorimo o podružblja-
nju šole ta lahko "švojo vlogo
najbolj tvorno odigra v kra-
jevni skupnosti. Vse to pa za-
hteva sodelovanje med obe-
ma. Od ravnateljev in učite-
ljev pa je predvsem odvisno,
kako bodo stkali te vezi, ki
naj bi bile temelj za širšo po-
vezavo šole na vseh ravneh v
najožjem in širšem družbe-
nem okolju. Uvajanje nove-
ga programa življenja in dela
osnovne šole bo tako teme-
ljilo na celotni družbeni ak-
tivnosti, ne le na ramenih
prosvetnih delavcev.
Poznati pa moramo preiz-
kušeno resnico, da se šola
dviga in pada z učiteljem.
Tudi nadaljna preobrazba bo
uspešna samo, če jo bodo
sprejeli in se zanjo ogreli uči-
telji. Zanjo morajo biti tudi
ustrezno stimulirani. Pone-
kod se tega vse premalo za-
vedajo, na kar kažejo velike
razlike v osebnih dohodkih
prosvetnih delavcev.
Na vse to bo potrebno mi-
sliti ob razpravah o nadaljni
preobrazbi življenja in dela
osnovne šole.
FRANJO MAROŠEK
MED USMERJENOI
Usmerjeno izobraževanje je v naši republiki že pognalo
korenine. V srednje šole smo vpisali že drugo generacijo,
ki se bo izobraževala po novih programih. Problemov
seveda pri tem ne manjka. Sprehodili smo se med prvimi,
ki so pognali vodo v mlin, torej med letošnjimi drugošolci.
Povedali so nam nekaj več o svojem šolanju, predvsem pa
so nam zaupali svoja mnenja o novem načinu izobraževa-
nja.
MARTA JAGODIC: »Ho-
dim v drugi letnik usmerje-
nega izobraževanja na PŠC.
opisala sem se v vzgojitelj-
sko smer, ker mi to najbolj
ugaja. Veliko bi lahko pove-
dala o našem izobraževanju.
Moti me, ker ni knjig, sicer
Pravijo, da bodo oktobra in
novembra. To me res jezi. Če
fesa ne razumeš, nimaš kam
Pogledati. Odvisni smo od
j^zlage profesorjev. Ker pre-
hitro razlagajo, komaj sledi-
jo. Profesorji pa hitijo, ker
Je snov zelo obširna, poleg
^ga pa tudi zelo težka in za-
devna.«
DUŠAN MLACOVIČ:
•Sem dijak PŠC, drugega
'^tnika. Problemov v bistvu
Težko je le brez knjig, a
r°mo preži veh. Na šoli sem
^ drugo leto in mi je zelo
j^eč. Veliko je pa dela. Krož-
ki so organizirani, sam pa so-
delujem pri radiju. Nasploh
je usmerjeno izobraževa-
le zelo všeč. Kulturni in na-
^voslovni dnevi so res zani-
^vi.«
UJČKA JO V ANO VIČ:
"podim v Srednjo družbo-
s,ovno šolo v drugi letnik
Sem na družboslovni smeri.
Ni mi všeč, ker ni učbeni-
kov. Nimamo se od kod uči-
ti. V šoli nam narekujejo,
ostane nam premalo časa za
razlage. Dopolnilni pouk je
za jezike. Hodim k nemščini.
Imeli bomo tudi strojepisje,
kar je zelo koristno. V prvem
letniku je bilo slabo, ker je
bila snov preobsežna in je
skoraj nikjer nismo prede-
lali.«
HERIČ UROŠ IN PRI-
STOVŠEK VLASTA: »Sva
učenca Ekonomskega šol-
skega centra. Hodiva v drugi
letnik. Usmerjeno izobraže-
vanje se nama zdi v redu.
Problem je, da ni knjig. Mi-
sliva pa da je to že vsem zna-
no. Upajmo, da ne bodo tako
težke! Po svoje je dobro da
jih ni, ker še nismo predelali
lanske snovi. Uvedba kultur-
nih in naravoslovnih dni je
koristna. Nismo še seznanje-
ni, kaj bomo delali med de-
lovno prakso, lani pa je bilo
proizvodno delo prima. Gle-
de usmeritve pa sva zadela
pravo.«
PRODAN SIMONA
RAZMIŠLJANJE PREIZKUŠAM
V PRAKSI
Tako pravi TONE GOR-
ŠIČ, ki ga ne poznajo samo
Celjani, ampak tudi mnogi
izven našega mesta. Še naj-
bolj znan je na športnem po-
dročju, ki se mu je dobese-
dno zapisal že v zgodnji mla-
dosti. Pot je bila dolga in vi-
jugava, da se je v zadnjih le-
tih zlila v praktično eno sa-
mo smer - najbolj pogloblje-
no delovanje na področju te-
lesne kulture s posebnim
poudarkom na rokometu. Z
današnjim dnem je Tone
Goršič še zadnjič zaposlen v
Rokometni zvezi Slovenije,
kjer je preživel (delovno)
zadnjih nekaj let, od jutri da-
lje pa ga bodo podrobneje
spoznali dijaki na Šolskem
centru Borisa Kidriča v Ce-
lju, kjer bo poučeval telesno
vzgojo, v prostem času pa bo
opravljal še delo neprofesio-
nalnega trenerja prve ekipe
rokometašev Aera Celje, ki
so uspešno startali v I. B
zvezni ligi, saj po dveh kolih
sami vodijo.
NT: Bi lahko za uvod
predstavili družino iz
katere izhajate...
TONE GORŠIČ: »Naša
družina izhaja menda iz oko-
lice Grosupljega. Oče Edi je
bil rojen v Ameriki, po vrni-
tvi je v Ljubljani spoznal ma-
mo Marijo, ki je bila znana
slovenska gledališka igralka,
doma pa je bila s Primorske.
Leta 1946 smo se preselili v
Celje, kjer smo še danes.
Očetu Edi ju in mami Mariji
smo se rodili trije otroci: brat
Edi, ki je profesor glasbe,
jaz, ki sem profesor telesne
vzgoje in brat Janez, ki je
vulkanizer in nadaljuje oče-
tovo dejavnost, ki jo je
opravljal do upokojitve.«
NT: Vsi ste bili glasbeni-
ki in športniki...
TONE GORŠIČ: »Oče se je
veliko ukvarjal s športom pri
takratnih Sokolih, saj je igral
nogomet, kolesaril, tudi
smučal. Odlično je tudi igral
harmoniko in ima več priz-
nanj, ki jih je na različnih
tekmovanjih dobil. Vsi trije
bratje smo obiskovali glas-
beno šolo. Najdlje je prišel
Edi, ki je imel za to največ
smisla. Sam sem se učil kla-
vir, kasneje igral pozavno v
raznih ansamblih, vendar so
šle moje ambicije v drugo
smer, na športno področje.
Brat Janez je tudi veliko do-
segel na glasbenem področ-
ju. Igral je po različnih an-
samblih, prepeval v »Pepelu
in kri«, ko je bil ta v svoji
najmočnejši postavi in naj-
boljši luči. Športna področ-
ja? Edi je bil plavalec in je
igral tudi vaterpolo. Sam
sem igral rokomet, košarko
in tudi plaval. Pri igranju va-
terpola pa sem prišel celo do
dresa mladinske državne re-
prezentance. Janez je plaval
in igral rokomet. Sploh je bi-
la značilnost naše generacije,
da smo se fantje ukvarjali z
večjim številom športnih pa-
nog, kar danes v vrhunskem
pomenu športa skoraj ali
sploh ni mogoče.«
NT: Zakaj takšen odnos
do glasbe in športa?
TONE GORŠIČ: »Bistve-
nega pomena je bilo, da so
nas starši razumeli in pustili,
da smo »letali« vsepovsod.
Oče in mati sta nas podpirala
pri naših željah. Glasba? Ta
je doma v družini. Šport? Za
njega velja isto in ker jabol-
ko ne pade daleč od dre-
vesa...«
NT: Vi ste se ukvarjali z
večjim številom šport-
nih panog...
TONE GORŠIČ: »V naših
časih si lahko poleti plaval,
pozimi smučal. Zdaj lahko
plavaš preko vsega leta. Po-
goji so se izboljšali!«
NT: Mladina danes?
TONE GORŠIČ: »Danes je
težje, ker je mladini ponuje-
na cela vrsta različnih, tudi
slabih možnosti za aktivno
udejstvovanje. Mi smo imeli
kino in šport. Zaradi današ-
njih raznovrstnosti je težko
obdržati športnega talenta,
ki se kaj rad prehitro izgubi.
Starši pa bi se morali zaveda-
ti, da je prav šport poleg šole
za mladega človeka v takoi-
menovanih kritičnih letih
najbolj primeren.«
NT: Mladi večinoma za-
puščajo stalnejše ukvar-
janje z individualnimi
športi...
TONE GORŠIČ: »Indivi-
dualni športi zahtevajo
ogromno napora za dose-
go opaznega rezultata.
Premnogi žal na težki po-
ti odnehajo. Pri kolektiv-
nih športih pa se lahko
marsikdo »skrije«, poleg
tega pa so ti športi atrak-
tivnejši.«
NT: Ste prvi trener pri
Rokometnem klubu Ae-
ro Celje. Kako trenirate?
TONE GORŠIČ: »Trenira-
mo vsak dan, po potrebi tudi
dopoldne. Pri nas tudi naj-
mlajši trenirajo praktično
vsak dan in sicer skupaj s
starejšimi. To je dobro, ker
se tako ustvarja zdrav kolek-
tiv, dobra družina. Razlike
med starejšimi in mlajšimi
tako odpadejo.«
NT: Zdaj niste profesio-
nalni trener...
TONE GORŠIČ: »Ta v da-
ni situaciji niti ni potreben,
kajti niti delovnih ur ne mo-
reš v kompletu opravičiti...«
NT: Bili ste tudi med po-
budniki širokih rekrea-
cijskih akcij v Celju
pred desetimi leti...
TONE GORŠIČ: »Vedno
moram nekaj delati. Ce ima
človek ambicijo1, željo in ide-
jo ter voljo vse to izpeljati,
potem mora uspeti. Treba je
imeti ideje, slediti dogod-
kom. Trenutno pa je žal v
vodstvu celjske telesne kul-
ture prisotna neka anemič-
nost... Pokazati bi bilo treba
več interesa za razvoj kvali-
tetnega in množičnega špor-
ta. Odhod kvalitetnih igral-
cev v Ljubljano ne morejo
reševati samo društva...
Trdim, da bi danes lahko bi-
lo Celje enakovredno šport-
no središče Ljubljani!«
NT: Na kaj ste ponosni?
TONE GORŠIČ: »Na to,
da nikoli nisem hodil samo v
službo zaradi službe, temveč
da vedno poskušam narediti
nekaj, kar bo imelo trajno
vrednost. Ko sem bil pet let
v Ljubljani in izven celjske
telesne kulture sem med
drugim napisal knjigo Teori-
ja in metodika rokometa...«
NT: Prostega časa je
malo...
TONE GORŠIČ: » Meni je
najlepše če grem z družino
ah prijatelji v naravo. Nabi-
ranje gob, piknik... Pozimi
rad smučam. Z literaturo se
kaj dosti ne ukvarjam, pač
pa veliko razmišljam in
preizkušam v praksi, če de-
lam prav.«
NT: Pripomba?
TONE GORŠIČ: »Razoča-
ran sem, če pri neki dobro
zamišljeni in zastavljeni ak-
ciji ne dobiš ustrezne pod-
pore.«
TONE VRABL
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 39 - 30. september 1933
POMENEK S ČLANICO CK ZKJ ANICO KRISTANOVO
ČE JE TREBA, TUDI SANKCIJE
Delavci pričakujejo uresničitev kongresnih sklepov
Anica Kristanova, članica CK ZKJ iz Velenja, je kot
delavka iz neposredne proizvodnje v položaju, da more
sklepe najvišjega organa slovenskih in jugoslovanskih
komunistov preverjati neposredno v bazi in ki pri obliko-
vanju takih sklepov sodeluje z izkušnjami in poznava-
njem razmer iz neposredne prakse.
Cilj najinega razgovora je bil izluščiti nekaj bistvenih
problemov, zakaj v naših stabilizacijskih prizadevanjih
nismo dovolj uspešni in kaj bi bilo treba storiti, da bi
sklepi devetega kongresa ZKS in dvanajstega kongresa
ZKJ učinkoviteje posegli v razreševanje poglavitnih pro-
blemov in uresničevanje temeljnih ciljev razvoja naše
družbe.
NOVI TEDNIK. Čemu pri-
pisujete krivdo in komu, da
nam boj za gospodarsko
ustalitev ne uspeva najbolj
učinkovito?
ANICA KRISTAN: Kriv-
do pripisujem nedoslednosti
in premalo uveljavljeni od-
govornosti komunistov na
vseh ravneh, od organizacij v
TOZD navzgor. Neodgovor-
nost je glavno zlo in neizva-
janje sankcij potuha zanjo.
Oba kongresa, slovenski in
jugoslovanski, sta dobra
podlaga, da razmere krenejo
na bolje. Kreniti bodo mora-
le iz temeljnih celic ZK, iz
osnovnih organizacij v
TOZD. V TOZD je poveza-
nost družbeno-političnih or-
ganizacij prešibka, drug pro-
blem pa je, da se poslovodni
organi in komunisti v njih
premalo zavedajo svoje po-
dvojene odgovornosti. Ni
jim dovolj do tega, da bi ime-
li delavci kar največ vpliva,
da bi kar najbolj razpolagali
z rezultati svojega dela.
NOVI TEDNIK: Včasih je
videz tak, vzemimo na pri-
mer izvoz, ko da se interesi
neke delovne organizacije
križajo z interesi širše druž-
be. Raje bi prodajali doma,
kjer je moč doseči boljše ce-
ne, a tudi pomanjkanje raz-
nih' izdelkov na domačem
trgu povečuje simpatije ti-
stim, ki ne izvažajo, oziro-
ma manj kot bi lahko?
ANICA KRISTAN: Res je
to le videz, kratkoviden
predvsem. Cas je, da bi bilo
vsakemu jasno, da brez izvo-
za ni uvoza. To razume in se
tega zaveda najpreprostejši
delavec, in če je odkrit in po-
šten, to tudi jemlje za dej-
stvo.
NOVI TEDNIK: Rekli ste,
da sta bila oba kongresa do-
bra podlaga. Trdimo lahko,
da sta bila po vsebini raz-
prav in sklepov izredno
ostra. Se vam zdi, da ta
ostrina s časom, ki se odmi-
ka in prenašanjem navzdol,
v bazo, otopi?
ANICA KRISTAN: Ne le
zdi. Tako je! Ne samo, da
smo pričakovali hitrejše pre-
mike, in poostritev odgovor-
nosti komunistov. To priča-
kujejo vsi delavci. Ostrina
napotkov in sklepov se
zgublja predvsem ob tem, da
razpravljamo o njih načelno
in na sploh, čeprav bi morali
besedo nekateri zamenjati s
konkretnimi imeni in priim-
ki. Gledamo sem in tja kakš-
no oddajo in se navdušuje-
mo, tako bi bilo treba razči-
ščevati zadeve, ko pa smo na
tem, da bi jih mogli, se gleda-
mo, kdo bo tvegal. Preveč je
familjarnosti in napačne so-
lidarnosti znotraj določenih
interesnih skupin. Ze samo
položaj mojstra je dostikrat
dovolj velika ovira, da bi ko-
munisti tvegali javno kriti-
ko, da o samokritiki, nekoč
tako močnemu idejnemu in
akcijskemu orožju, ne govo-
rimo. in vse to ob povsem
jasnih načelih o moralnem li-
ku komunista. Moralne nor-
me ZK so mera, s katero je
treba izmeriti vsakega člana,
če naj kot mera kaj velja.
Glede tega in še mnogih dru-
gih zadev so osnovne organi-
zacije ZK premalo samostoj-
ne, nimajo lastnih pobud,.ča-
kaj o navodila in se največ-
krat izognejo konkretni kon-
frontaciji, češ, pri nas je vse
dobro, čeprav vsak zase ve,
da ni tako.
NOVI TEDNIK: Kako naj
razumem izraz dvojna od-
govornost komunistov iz
vrst poslovodnih struktur.
Kaj jim gre predvsem zame-
riti?
ANICA KRISTAN: Bolje
bi odgovarjala beseda po-
dvojena odgovornost; odgo-
vornejši položaj, yečja odgo-
vornost Saj ni deljenih inte-
resov posameznika, določe-
nega kolektiva ali celotnega
delavskega razreda. Dvojna
je pogosto morala, da dela-
mo drugače kot sklenemo.
Zameriti je treba poslovo-
dnim organom predvsem to,
da so premalo aktivni in po-
vezani v političnih organiza-
cijah od sindikata do mla-
dinske organizacije, da mno-
gokje tudi na sestankih svoje
OO ZK zaradi hudo važnih
poslov manjkajo, da se pre-
malo zavzemajo za razvoj in
poglabljanje samoupravnih
odnosov itd. Ce mislijo, da
na sestankih izgubljajo čas,
ker da so slabo pripravljeni,
bi bila njihova dolžnost, da
jih z več znanja pomagajo
bolje pripraviti.
NOVI TEDNIK: V začetku
razgovora ste omenili, da za
neodgovornost, napake, kr-
šitve in sankcij. Kako je s
temi sankcijami, oziroma
vzgojnimi ukrepi?
ANICA KRISTAN: Mi-
slim, da ni isto; sankcija ali
vzgojni ukrep. Sankcija je
nadaljevanje neuspešnih
vzgojnih ukrepov, kajti na-
paka se od napake in prekr-
ška razlikuje. Najostrejši
vzgojni ukrepi ZK, so gotovo
kazen za prekrške, ki imajo
tak obseg in pomen, da bi jih
ne omejevali zgolj na moral-
no plat. Ni prav, da član ZK,
ki je bil izključen zaradi do-
kazanega prestopka, včasih
celo kriminalnega dejanja,
dobi celo boljše delovno me-
sto, kot ga je imel. Takih pri-
merov je bilo. In so še!
Razgovor z Anico Krista-
novo je bil precej daljši, kot
bi sklepali po dolžini pri-
spevka. Predvsem je pou-
darjala kako delavci priča-
kujejo, da bo tokrat vendarle
besedam sledilo več dejanj,
zlasti še ker je neposredno
kongresoma v teh dneh pa v
razpravi v centralnih komi-
tejih ZKS in ZKJ, tekla be-
seda o nekaterih idejnih vi-
dikih uresničevanja stabili-
zacije in nadaljnjega razvoja
samoupravne družbe. Ves ta
razgovor bi lahko strnili v
naslednjo misel:
Brez zaostritve in konkre-
tizacije odgovornosti bistve-
nih premikov ne more biti,
brez sankcij za neodgovor-
nost in brez krepitve zavesti
in moralnopolitičnih norm,
tudi ne. Tembolj, če gre za
vodilne ljudi, saj postavka o
moralno-politični neoporeč-
nosti ni po naključju zašla v
razpisne pogoje, ki jih vsak
dan beremo.
JURE KRAŠOVEC
Z najvišjimi častmi so
se v torek popoldne obča-
ni šentjurske občine,
družbeno-politični delav-
ci, prijatelji in krajani Po-
nikve poslovili od Vere
Hlastec. Razšli so se pre-
treseni ob dejstvu, da se
ne bodo več srečevali z
njo ne na pošti, kjer je bi-
la vse dot izpred treh let
nepogrešljiva, ne ob bež-
nem klepetu o vsakda-
njih stvareh in ne ma
mnogih sestankih ali zbo-
rih.
Pa vendar bo ostala z
njimi. Zlasti med krajani
Ponikve, kjer se je Vera
Hlastec rodila in živela.
Ostala bo prisotna zaradi
svoje človeške topline, ra-
zumevanja do sočloveka.
Vselej se je znašla na pra-
vem mestu: odločna, ra-
zumna, tovariška, pravič-
na in kritična, kadar je bi-
lo to potrebno. Ljudje so
jo imeli radi in ona njih.
Vere Hlastec ni več, osta-
jajo pa njene vrline.
Vera se je rodila leta
1925 na Ponikvi kot
kmečka hči vojnega inva-
lida - trafikanta. Mladost
je skupaj z bratom preživ-
ljala v težkih razmerah.
Oče je malo zaslužil, mati
pa je hodila na dnino, da
sta otroka lahko hodila v
šolo. Ko je umrl oče, je
bilo še huje. Že od mladih
nog je znala preceniti, kaj
je krivica. Ta jo je najbolj
bolela. Zato se je med
NOB kmalu vključila v
aktivističen boj proti
okupatorju. Bila je Sko-
jevka in obveščevalka.
Kmalu se je znašla tudi v
zaporu. Nazadnje v mari-
borskem, odkoder so jo
izpustili aprila leta 1945.
Takoj se je spet vključila
v delo na terenu.
Po osvoboditvi se je za-
čel nov boj za srečnega in
svobodnega človeka. Nje-
nega revolucionarnega
duha ni bilo moč zlomiti.
Vera je verovala v take
človeka in je v njem vi
la pravi lik komunista, ki
mu je sama ostala zvesta
do zadnje biti.
MATEJA POD JED
SLOVO OD VERE HLASTEC
/Z SEJE SO ŠENTJUR
ŠOPEK UKREPOV
Burno o ukinitvi matičnih služb
Za burno smemo označiti
sejo zbora krajevnih skupno-
sti skupščine občine Šentjur
v tistem delu, ko so delegati
na ločeni seji sprejemali
predlog ukrepov in organiza-
cijskih sprememb za zmanj-
šanje vse vrste porabe prora-
čunskih sredstev v upravnih
organih skupščine občine.
Pravzaprav so imeli delegati
mnogo pripomb samo na en
predlog iz šopka ustalitvenih
ukrepov, ki so ga nazadnje
vendarle povezali. Razprava
se je vnela ob predlogu za
ukinitev matičnih služb po
krajevnih skupnostih. Le-te
se bodo namreč prenesle v
matično službo na sedež ob-
čine v okvir oddelka za no-
tranje zadeve. Obstoječi kra-
jevni uradi pa se bodo reor-
ganizirali in ustanovili kot
tajništva krajevnih skupno-
sti.
S strani delegatov, ki so
med drugim menili, da javne
razprave po krajevnih skup-
nostih niso bile dovolj širo-
ke, se je pojavljala bojazen
zlasti okrog sprememb fi-
nanciranja krajevnih skup-
nosti, oziroma nagrajevanja v
po delu tajnika, ki bo delno
krito tudi iz sredstev samo-
prispevka. Gre za preobliko-
vanje in ne za ukinjanje kra-
jevnih uradov, kakor so si
ponekod napačno razlagali.
Tako bodo zdajšnje upravno
delovanje spravili na raven
samoupravnega. S tem bi v
občini uredili enoten sistem
financiranja krajevnih skup-
nosti in ustvarili vsem obča-
nom enake pogoje. Delovni
čas matične službe v Šent-
jurju pa bo prikrojen tako,
da bo le-ta dostopen kraja-
nom tudi v popoldanskem
času. Tajnik na sedežu kra-
jevne skupnosti pa bo še ve-
dno v pomoč ljudem pri da-
janju različnih informacij in
nasvetov za področje matič-
nih dejstev. Za svoje oprav-
ljeno delo bo neposredno od-
govoren krajevni skupnosti
in ne več; kot doslej uprav-
nim organom. Tak način de-
la in delovanja postaja ena
izmed poti k zmanjšanju po-
rabe proračunskih sredstev
v upravnih organih skupšči-
ne občine, kjer se bodo usta-
litveno obnašali še z vrsto
drugih sprejetih ukrepov.
Brez takšnih ali drugačnih
odpovedovanj stabilizacije
ni mogoče uresničevati in to
mnogim še ni zlezlo pod ko-
žo. S papirnatimi sklepi pa
se da stopicati le na mestu, v
praksi se je namreč treba
spoprijemati z dejstvi, ki jih
narekujejo stabilizacijska
prizadevanja.
MATEJA PODJED
NAJUSPEŠNEJŠI INVALIDI IZ SLOVENIJE
Preteklo soboto in nedeljo je potekalo na stadionu Bi
risa Kidriča v Celju državno prvenstvo invalidov v atL
tiki. Tekmovanje je bilo posvečeno spominu Grga Jai
keza, pobudnika invalidskega športa v Jugoslaviji.
Zmagali so invalidi iz Slovenije in sicer Potočnik, Pj
ček in Izlakar na 100 m, Ribič in Jakin v skoku v višin,
pri tekmovalkah pa Zmuc in Komar na 100 m, Zagarjeva
metu diska, Zmuceva v višino, Kumerjeva, Kranjčeva i
Zagarjeva na 800 m.
Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila Vojvodina i
BiH, ki sta zabeležili največ uspehov med slepimi in si;
bovidnimi športniki.
Tekmovanje je bilo zelo uspešno, zbralo se je več kot 7
tekmovalcev in tekmovalk iz vse Jugoslavije, pozdravil p
jih je v imenu družbenopolitičnih delavcev predsednil
občinskega sindikalnega sveta Franci Vrbnjak.
Na tem državnem prvenstvu je nastopilo tudi pet spori
nikov iz Iraka.
20 LET HORTIKULTURNEGA DRUŠTVA
Db 20 letnici Hortikulturnega društva Žalec so pripra
vili poleg razvitja prapora tudi razstavo cvetja. Na njej si
prikazali veliko vrst rož, ki so si jih z veseljem ogledal
predvsem ljubitelji rož.
T. TAVCAH
UČENCI, ZBOR!
V podružnični osnovni šoli v Pristavi je okoli štirideset
učencev, ki se iz bližnjih in nekoliko bolj oddaljenih kra-
jev dnevno vozijo z avtobusom v šolo. Seveda je vožnja
domov vedno lepša kot jutranja, ko je treba v šolo, zato so
otroci nemalokrat razposajeni v avtobusu. Da razposaje-
nost ne bi prevagala v nagajivost, pa poskrbijo tovarišice.
ki vsakih nekaj dni skličejo vse učence - vozače v zbor
pred avtobusom in jim povedo, kako se je treba na avto-
busu obnašati, da ne pride do kakih nerodnosti. Seve®
beseda tovarišice trenutno zaleže, ko pa čez nekaj d1"
izpuhti iz malih glavic, pa je treba postopek ponoviti i
znanim: Učenci, zbor!	,
DS
ČETRTIČ DO LOGARSKE DOLINE
Tudi letos se je številna karavana planincev kolesar^
iz šestih planinskih društev in sekcij celjske občine
ljala s kolesi iz Celja do Logarske doline ter nazaj v skuPljj
dolžini 150 kilometrov. Kolesarski maraton so °PraVjJ
tako kot vedno v dveh dneh. Letos je bilo organiza*.
Planinska sekcija v DO Metka. V lepem vremenu je tU
ta kolesarski maraton lepo uspel.	.. <j
Foto: T. TAVČA*
$t. 39 - 30. september 1982
NOVI TEDNIK - stran 7
PO SLEDI NAŠE REPORTAŽE IZ PETROVCA NA MORU
0 feniksu,
zamudništvu
in mm KASI
Kaj Črni gori pomeni turizem - Kaj je povzročilo zamudo in
kako varni so naložbeni interesi?
Je daleč tole Črnogorsko primorje. In ni. Predvsem pa bo vse manj daleč. To
zagotavlja tudi Njegoš. Kako? Njegoš? No, ne ravno Petar Petrovič, Njegoš pa
zagotovo...
Ko na poti do Dubrovnika odsukaš blage in malo manj blage zavoje, ko se za
Konavli najdeš na črnogorskem tlu in za Hercegnovim odvozijaš in odtelovadiš
vse tiste neštete ovinke okoli slikovitega kotorskega zaliva, se vse pogosteje
srečuješ z ruševinami, ki jih je za seboj pustil potres. Tisto, kar ni bilo vredno
popraviti, kar ni bilo napoti, čaka na vrsto, ko bo čas. Zdaj ga ni. Ljudi ni več v
prikolicah in po šotorih, toda tudi v pravih hišah niso vsi. Po barakastih naseljih
so, po tipskih hišicah montažne sorte, ki se stilno tepejo s kamnitim mediteran-
skim okoljem. Pa kdo bi nekaj let po katastrofi bil pikolovski estet.
Kotor, ta, v prstan Orijena in Lovčena vklesani biser, drevno bivališče boke Ij-
skih mornarjev, ta Kotor je danes mrtvo mesto, kolikor ga je za trdnim srednjeve-
škim obzidjem. Sem in tja kak človek, ki je pohitel pogledat stari dom v ozkih
kotorskih uličicah, kak otročaj, ki zdaj nemoteno brca predrto žogo po belo-
rdečem tlaku, zlizanem in zloščenem od milionov stopinj v stoletjih svojega
obstoja.
Kdo ve če ponoči tod ne straši?
Straši že podnevi! Človeka je strah, kaj bo s tem lepim, nekoč tako živim
zgodovinskim turističnim mestecem, ki je po lepotah samo toliko manj bogato od
Dubrovnika, kolikor je manjše.
Tostran mestnega obzidja vrvi življenje. Ogromni žerjavi nihajo nad obalo, ki se
zdaj zajeda globje v morje, ki odpira prostor pred obzidjem, ki že danes buhti od
ploščene pločevine iz vseh dežel Evrope, ter sem in tja katera od njih še od dlje.
FENIKS POTREBUJE
KRILA ZA LASTEN
LET
Ves tale potopisni uvod
ni zaradi tega, da bi bil po-
doben zaporedju pisanja
stanovskega tovariša Mit-
je Umnika, ki je tam doli
hodil sredi aprila pred za-
četkom letošnje turistične
sezone.
Ko sem tuhtal in iskal
odgovor kaj bo s starim
orlovskim gnezdom Ko-
torjem; če bi že ne bil čas,
da kak dinar solidarnosti
kane tudi za obnovo kul-
turnih spomenikov, za
oživitev starega mesta, ki
tako slikovito vceplja vti-
se v radovedno zavest tu-
ristov in ki je tako zelo
globoko vsajeno v srca v
črno odetih bokeljskih
stark, ki se bodo iz novih,
modernih in nevajenih bi-
vališč selile na katero od
številnih pokopališč, ne
pa v svoje stare hiše v za-
vitih, tesnih mestnih uli-
cah starega mesta, še ni-
sem iztuhtal te misli o pti-
ču Feniksu, ki pravljično
lep poleti iz lastnega pe-
pela spet pod nebo.
Za vse to je bilo treba
odvozljati še precej ovin-
kov, vse tja do Petrovca,
pa iz Petrovca nazaj v Ce-
lje, še pokramljati s tem in
onim, da bi se domislil,
kako Feniks potrebuje
dovolj močna krila za let.
Toda tudi o tem pozne-
je, kot o Njegošu!
ČLOVEK OBRAČA,
OBRAČA - PA
ZVRNE
V Petrovcu sama proti-
slovja. Prvič je težko ver-
jeti, da je ta kraj, nad kate-
rim zdaj maha samo še
ena velikanska roka žerja-
va, bil pred potresom za
Dubrovnikom in ne vem
več katero reviero na tret-
jem mestu po zasedenosti
razpoložljivih nočitvenih
zmogljivosti.
Tiste dni je bilo tam ta-
ko, kot če bi vam nenade-
jano generalno čistili sta-
novanje, pa prvi hip po-
dvomite, če ste z ulice
vstopili skozi prava vrata.
Tistega dne in tisti dan
ni bilo tam (po Mitji
Umniku) 360 delavcev, in
kot. so mi dopovedovar,
pred tedni še precej več.
Bilo jih je kvečjemu - re-
cimo 36, morda štirideset.
Žerjav ni mahal s svojo
dolgo jekleno roko. Tu je
skupina varila ograje na
stopnišča, tam so »štro-
marji« pletli zmešnjavo
žic, kateri od fantov tam
zunaj je nadzoroval drge-
tajočo črpalko, ki je srkala
talno vodo, ki se je kdo ve
kje vzela in ki tovarišuje
graditeljem kar od prvega
zamaha mehanične lopate
naprej.
Tistega mojega dne v
Petrovcu je bilo kot v bi-
bliji, ki pravi, da so se v
Babilonu graditeljem stol-
pa zmešali jeziki in so se
potem razkropili po svetu.
Vsekakor tisti, s kateri-
mi sem govoril niso znali
jezika, v katerem bi mi ra-
zložili, kaj se je zgodilo?
Niso znali, bržkone so le
malo vedeli, mogoče pa
tudi hoteli niso!
Na vsak način natakar v
restavraciji »Oliva* ni bil
nič manj jasen od glavne-
ga nadzornega, dipl. ing. I-
va Šterbenca. Rekel je, ko
je odgovoril na vprašanje:
- Mislio ja, da ču tamo
preko u velikom hotelu
več posluživat goste...
Bitče da je nestalo para...
A Slovenci ništa na vere-
siju. Odoše. Pravilno! Ta-
ko i treba! -«
Mislili so pri glavnem
izvajalcu, novomeškem
PIONIRJU in pri celj-
skem Razvojnem centru,
da bo hotel PALAS v Pe-
trovcu na morju bleščeč
rekord tam naokoli in
morda še precej dlje. Gra-
diti so začeli 11. januarja -
otvoritev naj bi bila 13. ju-
lija.
Ni šlo! Čeprav so delali
noč in dan, na petek in
svetek. Delali celo 2. maja.
Delavci so kopičili nadu-
re, vodilni so se prirasli na
gradbišče, kajti sproti so
nastajali problemi, ki jih
je bilo treba reševati ta-
koj. To ni kak petoddelčni
vrtec, ta Palas. To je kakš-
nih 23.000 kvadratnih me-
trov uporabne površine
(brez okolja), to je »Hiša«
za 386 postelj, to so kuhi-
nje, restavracije, keglji-
šče, zaprt in odprt bazen,
to so raznorazni prostori
za ugodje gostov in pro-
stori za funkcioniranje
oskrbe, procesa dela v ta-
kem velehotelu, ki bo v
sezoni z gosti podvojil
krajevno stanovništvo.
Mitja Umnik je bojda na-
štel 1100 duš. V Petrovcu
pa v vseh hotelih računajo
na okoli 1200 gostov.
Drugo leto, letos ne!
ŠE VEDNO
POSNEMANJA -
VREDEN GRADBENI
TERMIN
Res je, da je presenetil
interventni zakon, ki je
poostril pogoje investicij-
ske gradnje z izbrisom
možnosti kredita na račun
predvidenega deviznega
dohodka. Seveda pa ni
res, da bi bilo to vse, kar je
povzročilo natego napo-
vedanega roka. So naj-
manj še štirje pomembni
vzroki, kot:
• Kdor ve kakšen delež
v vseh gradbenih fazah
pomeni izkop gradbene
jame, bo vedel kako stro-
ški skočijo, če je treba na-
mesto 8000 izkopati 18.000
kubikov zemlje.
•	Nepredvideno se je
gradbenikom pridružila,
kot že rečeno, talna voda,
za kar je bilo treba najti
učinkovito rešitev, ki tudi
ni bila zastonj.
•	V načrtih (delani so
bili v raznih krajih države)
ni bilo na primer ničesar o
energetskem sklopu, od
elektrike, plina itd.
•	Manjkal je tudi ob-
jekt, ki bo omogočal črpa-
nje morske vode v bazen,
ker je pač normalno, da se
ljudje ob morju radi kopa-
jo v morski vodi. Tudi to
je bilo treba dodatno pro-
jektirati, poleg zajetnega
kupa drugih drobnejših
navržkov, kar je zneslo ti-
sto, za kar je postala inve-
sticijska vsota prekratka
in kar je pogoltnilo precej
dragocenih dni in tednov
v nenormalno napetem
roku za izgradnjo
ŠE VEDNO
ZAVIDANJA VREDEN
GRADBENI ROK
Po mesecu in pol preki-
nitve v Petrovcu (razen
omenjenih manjših in
vzdrževalnih del) je 16.
septembra bila pridoblje-
na garancija za nadaljeva-
nje gradnje. Medtem ko
so v Črni gori obračali
prazne žepe, se jc v Slove-
niji povečala četica zainte-
resiranih za devizni priliv.
Nadaljnjih 150 milionov,
kolikor nanese podražitev
zaradi nujnih dodatnih in-
vesticij (z devalvacij sko
konstanto vred) so zdaj
založili: ELAN, MTT Ma-
ribor, Juteks, Cinkarna,
Tehnoštroj Ljubljana, Li-
bela, PTT Ljubljana,
IPLAS Sežana, Obnova -
Celje, PIT Maribor in 2G
Mostovna iz Ljubljane.
Le-ti so se pridružili Zla-
tarni, Aeru, Kovinotehni
in seveda Razvojnemu
centru.
Ker je bila zadnja tretji-
na sezone itak zamujena,
ni razloga da bi zdaj še
pretirano hiteli, čeprav je
to slaba tolažba za ljudi, ki
so zaradi želje, da bi dose-
gli vrh sodobne gradbene
storilnosti, marsikaj žr-
tvovali, ki so se kopali v
znoju, v času, ko bi se mo-
gli v vabljivem morju lu-
čaj daleč proč.
Nov termin za otvoritev
je po odbitku meseca in
pol prekinitve, 11 mese-
cev. Hotel Palas bo torej
pripravljen, da ga Monte-
negro-turist prevzame,
tam v polovici januarja.
To pa je za to območje še
vedno zavidanja vreden
gradbeni rok.
Zdaj pa k odgovorom.
Zakaj so Feniksu potreb-
na močna krila? Kaj ima
pri vsem tem opraviti Nje-
goš? Predvsem pa se v teh
odgovorih skriva odgovor
na vprašanje, ki se bo
marsikomu porodilo, če
so naložbe 15 slovenskih
delovnih organizacij var-
ne, oziroma ali so varni
njihovi poglavitni cilji, ko
so se odločali?
INTERESI
VLAGATELJEV SO
VAROVANI Z
INTERESI ČRNE
GORE
Petnajst slovenskih de-
lovnih organizacij, ki spri-
čo težav z devizami za pro-
izvodnji neobhoden uvoz,
računa zelo resno na de-
vizni priliv, ki ga bodo da-
le naložbe v Črni gori z
njeno izredno klimo in po-
goji za dolgo glavno sezo-
no in neprekinjeno pose-
zono. Marsikje so sredstva
za soudeležbo v investiciji
dobesedno »nastrgali«. To
ni denar, za katerega bi v
kolektivih ne vedeli, kam
z njim!
Zaradi opisanih zadev
in pripetljajev se je odnos
udeležbe vlagateljev zasu-
knil. Prvotno naj bi bila
višja sredstva, s katerimi
je razpolagal glavni inve-
stitor - Montenegroturist.
Zdaj je tehtnica potegnila
na slovenski strani. Pet-
najst slovenskih podjetij
zagotavlja po novem 3 mi-
liarde in 650 milionov, čr-
nogorska stran pa z dvemi
miliardami in 10 milioni,
ki se bodo s stroški za ure-
ditev okolja povečali na
dve miliardi in 50 milio-
nov.
Primer, ki ga v manj ra-
zviti, po potresu še dodat-
no osiromašeni Črni gori,
predstavlja način vlaganja
v razvoj, je vzorčen. V
Črni gori so hudo občutlji-
vi, da bi se tak, zaenkrat
edino možen in učinkovit
način investiranja podrl.
Razvojni center iz Celja
zdaj ni več edini ali osam-
ljen primer. V sedanjih ra-
zmerah, ko so banke iz
mecenov postale skopuhi
po sili, razvoja željnemu
ne bo prišlo na misel, ka-
ko gre dober glas v deveto
vas, slab pa še dlje.
Črna gora nima kaj do-
sti izbire. Hočeš-nočeš je
zanje turizem poglavitna
gospodarska reja, vrh vse-
ga še zelo skromno izkori-
ščena. Da bi se izčrpale
možnosti, bo trajalo še de-
setletja. Model, porojen
okoli Razvojnega centra,
ne sme propasti, da bi go-
spodarstvo Črne gore,
predvsem pa njene turi-
stične možnosti, dobile
dovolj čvrsta krila za la-
sten let. In to je zdaj oni
ptič Feniks, ki naj bi med
drugim spet ožaril omr-
tveli stari Kotor.
Seveda ta optimizem, ki
ga poudarja v Razvojnem
centru v Celju direktor
projektov za Črno goro (v
tem ognju ima RC več že-
lez) Nace Krumpak, ogro-
ža tudi nasprotna mož-
nost. Možnost, da država s
svojo administrativno pri-
silo razniči s slovenske in
črnogorske strani skrbno
varovan vzorec najbolj
normalne oblike raz-
vojnih naložb in iz njih
izviraj očih dohodkovnih
odnosov - političnemu
prerogativu sedanje dobe.
Če je to tako, potem
imamo pač en razlog več,
da državo »razbremeni-
mo« njenih nesamouprav-
nih opravil s krepitvijo sa-
moupravne poti razvoja
naše družbe. Razvoj manj
razvitih je ena poglavitnih
nalog jugoslovanske druž-
be in če je v tej državi kaj
razsodnosti, ne bo jemala
z ramen del bremena ti-
stemu, ki ga namesto nje
že nosi?
JURE KRAŠOVEC
IN KAJ JE TISTO Z NJEGOŠEM?
Tudi na to je treba odgovoriti.
Njegoš je velik trajekt, za katerega temeljito obnovo je izdelal RC investicijski
program za združevanje okoli 150 milijonov dinarjev, ki naj bi ga zbrali: Prekookean-
ska plovidba Bar, Kompas iz Ljubljane in Razvojni center Celje. Ladja-trajekt naj bi
za vožnjo garažirala 370 avtomobilov, imela 1150 restavracijskih sedežev, 220 kabin-
skih ležišč in 120 aviosedežev, oziroma ležišč. Imela naj bi free shopp, kjer bi bili na
voljo predvsem jugoslovanski izdelki. Plula naj bi na liniji Benetke, Zadar, Dubrov-
nik, Bar. To je nadaljevanje gradnje hotelskih turističnih zmogljivosti. Le-te je treba
tudi polniti. A, kot rečeno, to je že nova zgodba.
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 39 - 30. september 1933
PRVA LETOŠNJA PREDSTAVA V SNG CELJE: AMADEUS P SHAFFERJA
VZNEMIRLJIVA IGRA 0 UMETNOSTI
Delo je zrežira! Dušan Mlakar, imeniten nastop Janeza Bermeža.
Na začetku se znajdemo pred
domala prazno sceno, ki jo krasi
le nekaj monarhičnih rekvizitov,
nemara lestencev; odsev razkoš-
ja habsburške države, ki se ji še
pozna blišč razsvetljenih vladar-
jev Marije Terezije in Jožefa II.
Dunaj leta 1823. Tedaj nastopi
Antonio Salieri, bivši kapelnik
Jožefa II. in usodni znanec Wolf-
ganga Amadeusa Mozarta, ki je
umrl siromašen in duševno strt
že leta 1791. Svoje mučne igre
naveličani starec, ki je pravkar
zakuhal škandal, češ, da je Mo-
zartov morilec, se je odločil pre-
živeti svojo zadnjo noč in hkrati
sporočiti svetu, zlasti potomcem,
svoj testament povprečnosti: sa-
tanski in obenem banalno člove-
ški.
Tako se začne drama, v kateri
nastopata W. A. Mozart in dvorni
glasbenik A. Salieri, drama, ki ne
temelji toliko na izpovedi nepo-
sredne preteklosti, kot hoče biti
zavezujoča večnosti. Na eni stra-
ni glasbeni genij, »čudežni
otrok« Mozart, v katerem se je
utelesila globina nemškega du-
ha, na drugi pa Salieri, ki zmore
le ponižnost, trohico logističnega
talenta in ljubezen do italijan-
skih sladkarij. Mozartu torej pri-
pada ljubezen bogov in ljudi, sre-
ča navdiha, z njim sta resnica in
lepota. Salieri pa je seveda me-
diokriteta, ker bi hotel biti Mo-
zart, a to ni, mu preostane videz,
blišč zunanjosti, namesto božan-
ske lepote mu je na voljo člove-
ška zloba, pokvarjenost, s katero
si je tako lahko podrediti nedolž-
nost. Salierijevi instrumenti ima-
jo tako moralno in socialno izra-
zito negativni Dredznak, saj sega-
jo od politične represije nad
umetnostjo do poniglavega za-
sebnega spletkarstva. V tem smi-
slu je konflikt med Salierijem in
Mozartom, med povprečnostjo in
genialnostjo seveda brezpredme-
ten in pravzaprav krut, saj raču-
na z neproblematičnimi količina-
mi in samoumevnim nabiranjem
simpatij.
Problem, ki ga Shafferjevo
dramsko besedilo odpira, je
globlji. V ta namen uvaja avtor
kategorijo, ki je za razpravljanje
o najvišjih zadevah umetnosti
tradicionalno primerna - to je
boga. Salieri j ev vrhovni protii-
gralec je namreč bog in ne Mo-
zart. Bog je tisti, ki mu Salieri
proda svojo dušo, da bi v zameno
ustvarjal nesmrtno glasbo, tisti,
ki ga, kar zadeva talente, pusti na
cedilu, in bog je tisti, ki se mu
Salieri ob spoznanju, da je toliko
pogubljen, kot je Mozart zveli-
čan, maščuje. V skladu z evrop-
sko umetnostno tradicijo, ki pri-
ča, da so tvorne edino pogodbe s
hudičem, zastavi tudi Salieri svo-
jo demonsko ukinitev pozitivite-
te, talenta, genialnosti - Mozarta.
Salieri namreč spozna svojo
zmoto, ki ni toliko v tem, da je po
krivici računal na svoj neznatni
talent, kot v tem, da je napačno
»razumel« boga. Salieri jeva vizi-
ja umetnosti je namreč izrazito
idejna in spiritualna, aseptična,
odrešena čutnega nosilca in torej
prazna, ah kot bi rekel Mozart:
dolgočasna. Salierijeva poguba
je v tem, da v sebi in okoli sebe
zatira čutno eksistenco, s tem pa
tudi estetsko kot osnovno določi-
lo umetnosti. Ne preostane mu
torej drugega, kot da je nekakšen
teoretik, uradnik, ideolog in ek-
sekutor umetnosti, skratka min-
ljivi dvorni kapelnik; Mozart pa
genialni posameznik, ki senzual-
no pojmovano konkretnost pre-
vaja v senzualno doživljanje
umetnosti. Salierijev spor z bo-
gom, ki seveda nima tipičnih
konfesionalnih razsežnosti, je go-
tovo tragikomičen, kakor je tra-
gikomično vsako pojmovanje
umetnosti kot duhovnega relikta
ideologije.
Bitka drame angleškega avtor-
ja, katere nosilec je malik pov-
prečnežev Salieri, se na zunaj res
bije med ustvarjalno jalovostjo
in božanskim navdihom, toda
njegovo poglavitno orožje udarja
drugje: v spopadu med uradnim
in spontanim razumevanjem
umetnosti, med moralističnim in
senzualnim »branjem«, med
ideologijo in umetnostjo. Nevsi-
ljiva, elegantno ležerna predsta-
vitev teh problemov, v komuni-
kativno biografskem ovoju, je
gotovo velika zasluga Shafferje-
vega teksta.
Režija Dušana Mlakarja je
učinkovita toliko bolj, kolikor
sledi logiki Salierijevega umet-
nostnega nazora; je ilustracija
določene estetike, seveda s šte-
vilnimi duhovitimi digresijami
in zadržanim humorjem, ki ume-
šča predsmrtno izpoved glavne-
ga junaka v primerno distanco.
Zato je to sila nespektakularen
odrski dogodek, z asketsko izra-
bo teatralnih sredstev, ki teče
skrajno racionalno in pregledno,
z natančnimi dramaturškimi
(dramaturg je bil Goran
Schmidt) razčlenitvami. Pa ven-
dar je to velika, prav v svoji ko-
morni prezenci impozantna
predstava. Režiserju je bil v veli-
ko pomoč prevod Branka Gra-
dišnika, ki se ni izogibal smislu
za čutno vrednost besed, prav ta-
ko lektorsko delo Nade Šumije-
ve. Kostume v avstrijsko reduci-
ranem klasicističnem slogu je
izoblikovala Alenka Bartlova,
glasbena oprema je delo Ilije Šu-
reva.
Na sceni Mete Hočevarjeve, ki
je ozadje odra pregradila z jg
mi vrati, kakršna vodijo v
sko-kraljevo eminenco, je p^
graval Janez Bermež kot \
lieri svojo ljubezen do rriaj^
radosti in usodno sovraštvo
velikih stvari. Bila je res veljj
vloga, malokdaj vidimo ^
osmišljeno zbranost za monoic
Zvone Agrež v vlogi Mozar^
bil kot mladi glasbenik, pred 1
terim je »vse«, morda nekolj]
nezanesljiv, lahkcten in povr^
zato pa je postajal, ko si je t^
gal breme starejšega genija, nj
tega v ustvarjalni misticizem
neobvladljivo konkretnost, v
dno bolj nasičen s težo tragik,
izigranosti. Zelo všečna je ^
tudi Anica Kumrova kot Co
stanza Weber, Mozartova žer
zlasti tedaj, ko je družila spogie
ljivo ljubico in nesrečno žer
Bogomir Veras je kot Jožef
avstrijskemu cesarju vdi^
nonšalantno, a omejeno zdolg
časenost, ki je postavljala na |
njegov zagreti janzenizem. Br
kakršnih koli igralskih neizofc
kovanosti so nastopih še Pav
Jeršin, Jože Pristov, Bruno Bai
novic, Borut Alujevič, Igor Sa
cin, Drago Kastelic, Matjaž Ars
njuk, Mija Mencejeva, LjerkaB
lakova in Milada Kalezičeva. G
za zelo pomemben uvod v noi
gledališko leto.
PETER KOLŠE
IZVRSTEN PREMIERNI
SPORED
3. november, ko se bo v Celju v vsem blišču in z
vsemi delovnimi manifestacijami pričel jubilejni, 10.
Teden domačega filma, se nezadržno bliža. Danes vas
bomo seznanili s filmi, ki jih boste videli v premiernem
sporedu kina Union.
V osmih dneh bo občinstvo videlo deset novih do-
mačih filmov. Posebej razveseljivo ob tem je, da bo
med njimi kar šest slovenskih. Po hudih težavah v
minulih dveh letih se je torej slovenska filmska proiz-
vodnja le postavila na trdnejše noge. Videli bomo na-
slednje slovenske filme: UČNA LETA IZUMITELJA
POLŽA, DESETI BRAT, PUSTOTA, BOJ NA POŽI-
RALNIKU, RAZSELJENA OSEBA in KAJ TI JE,
DEKLICA... Slovenski izbor bo prikazal en mladinski
film, kar tri kostimirane in dva na sodobno temo.
Preostali del premiernega sporeda bodo zapolnili
trije srbski filmi - MARATONCI TEČEJO ČASTNI
KROG, VARIOLA VERA in ŽIVETI KOT VSI
OSTALI ter film VONJ PO KUTINAH, ki je nastal v
proizvodnji bosensko-hercegovskih filmskih delav-
cev.
Predstave filmov bodo v kinu Union ob običajnih
urah, torej ob 15.30, 17.30 in 20. uri. Uvedli jih bodo
kratki filmi iz letošnje proizvodnje Vibe.
Kdor bo želel videti vse filme letošnjega premier-
nega sporeda, pa bo moral dva dni v kino Union po
dvakrat. Kajti le slovenske filme bomo predstavili na
vseh treh predstavah, filme iz drugih republik pa v eni
popoldanski in eni večerni predstavi isti dan.
Po vseh premiernih predstavah bodo že tradicio-
nalni pogovori občinstva z gosti, avtorji teh filmskih
del. Organizatorji TDF so že v stikih z avtorji premier-
nih filmov in imamo zagotovila, da se bodo ekipe
ustvarjalcev vseh filmov udeležile premiernih pred-
stav svojih del. Priprave za ta del sporeda so torej že v
sklepni fazi.
Kot običajno, bo tudi letos Kinopodjetje dalo v pro-
dajo abonmajske vstopnice za ogled vseh filmov.
BRANKO STAMEJCIČ
GLEDALCI O PREMIERI
ERIKA GOLOUH: »Predstava me je prevzela. Zlasti odlična igra
Zvoneta Agreža, Janeza Bermeža in Anice Kumrove. Mislim, da je
celoten ansambel vložil v to delo izredno veliko naporov, kar se mu
je bogato obrestovalo.«
MARIJA LEDNIK: »2e dolga leta hodim v gledališče in sprem-
ljam rast tega ansambla. Bila je izvrstna predstava, takšna, kakršnih
si občinstvo še želi. Da je bil dogodek še lepši, gre zasluga tudi
Celjskemu godalnemu orkestru, ki je igral med odmorom. Odlično!«
MEDEJA KREGAR: To je ena izmed tistih predstav, ki bo polnila
dvorano, bodisi na gostovanju ali doma. Zame pa je bil ta večer
izredno lepo doživetje. Vsi igralci, od glavnih, do v tej predstavi
obrobnih, so k celoti prispevali svoj delež. Zato je bil bučen aplavz
nagrada prav vsem.«
DUŠAN POLANC: »Postaviti na oder tako delo prav gotovo ni bila
majhna stvar. Všeč mi je bila scena, kostumi, predstava sama. Tri ure
so minile kot hip. Moram reči, da prej nisem vedel, kakšno je bilo v
resnici življenje Mozarta. Bil je krhek genij. Tudi ta, na odru.«
VERA RANT: »Celotna nit dogajanja je gledalce nosila s seboj od
začetka do konca. Ta hip mislim, da se bomo v mislih še večkrat
Vračali k predstavi. Zelo močna je bila.«
GORDANA STEFANOVIC: »Bil je to udarni začetek nove sezone.
Name je predstava naredila izreden vtis, zato iskreno čestitam prav
vsem ustvarjalcem.«
MAJDA EMERŠlC: »Moram reči, da sem prevzeta, da je bilo to
zame novo doživetje. Ko sem še danes dopoldne raižmišljala, ali naj
grem v gledališče ali ne, bi sama sebi naredila prav slabo uslugo, če
bi ostala doma.«
MATEJA PODJED
SREČANJE PEVCEV
Pesem je železarjem od nekdaj veliko pomenila, saj so
njo nemalokrat premagovali težave in izražali veselje. Tu
danes je med železarji veliko pevcev, ki se združujejo
številnih pevskih zborih širom Slovenije.
Minulo soboto je bilo v Štorah že šesto srečanje pevsk
zborov slovenskih železarn na katerem so nastopali Zensi
pevski zbor Jesenice, Mešani pevski zbor Blaž Arnič Jes
niče, Moški pevski zbor »Fužinar« Ravne na Korošker
Oktet TRO Prevalje, Mešani pevski zbor KPD Veriga Lesc
Moški pevski zbor KUD Stane Žagar - Plamen Kropa, Mi
ški pevski zbor DPD »SVOBODA« Zagrad Celje in Meša
pevski zbor »ZELEZAR« Štore.
Številne pevke in pevci, ki so nastopili v Kulturnem don
v Štorah, se niso izneverili tradiciji, saj so prepevali preteži
domače pesmi. S tem so poudarili ljubezen do slovensl
narodne in umetne pesmi.
Letošnje srečanje je v počastitev sindikalnih kongresi
pripravila osnovna organizacija zveze sindikatov Zelezan
Store.	V
Na sliki - Mešani pevski zbor Železarne Štore, ki ga vo
Bojana Jurkovnik.
Benjamin in Gustav Ipavec sta po-
stala kmalu splošno znana med ljud-
mi. Njune pesmi so peli na vseh prire-
ditvah na Slovenskem. Med prepro-
stim ljudstvom na Štajerskem je Gu-
stav užival posebno popularnost zara-
di svoje glasbe, ki je zvenela v naro-
dnem tonu in je bila bogata s folklorni-
mi motivi. Njegove pesmi so si utrle
pot tudi na Hrvaško, kjer so jih pozne-
je objavili, pevsko društvo Kolo pa ga
je objavilo za svojega častnega člana.
V tistem času so bile čitalnice še
vedno središče kulturnega, družabne-
ga in tudi glasbenega življenja Sloven-
cev, čeprav so bile nekatere dejavnosti
znatno okrnjene zaradi močnega nem-
škega pritiska. Ravno v takšni situaciji
pa sta brata Ipavec odigrala pomemb-
no vlogo s svojimi skladbami, ki sta jih
pošiljala čitalnicam.
SMRT RAZBOJNIKA GUZAJA
Kot župan je imel Gustav največ
preglavic z znanim razbojnikom Fran- •
cem Guzajem-Šarklom. Ta je s pomoč-
jo svoje inteligence in spretnosti vrsto
let vlekel za nos vse žandarje in pred-
stavnike tedanje oblasti v celjski oko-
lici. Ker je bil razbojnik doma iz šent-
jurske občine, je moral župan po ura-
dni dolžnosti večkrat organizirati pre-
gone, ki pa so redno ostajali brez rezul-
tatov. Zaradi tega se je župan Gustav
zameril Guzaju, ki mu je ob neki pri-
ložnosti napisal pismo in svetoval, naj
se m^io„ bolj zanima za svoje bolnike
kot zanj, v nasprotnem pa mu bo »čre-
va pregledal«.
Hinko Podkrižnik iz Šentjurja je kot
otrok poznal razbojnikovega brata To-
neta. Ta je svojim otrokom pripovedo-
val o Francu tako, da je Podkrižniku
ostal v spominu naslednji detajl o nje-
govi iznajdljivosti.
Neke noči je prišel Guzaj domov na
obisk, toda nekdo je o tem obvestil
žandarje, ki so nenadoma obkolili hi-
šo. Razbojnik je začel tekati po sobi in
iskati skrivališče. Nazadnje se je usta-
vil in pogledal proti sestri Tončki, ki je
PIŠE: ERNEST REČNIK
prebirala fižol v kotu. Hitro je počepnil
ter njeno široko in dolgo krilo potegnil
nase. Vse dokler so žandarji premeta-
vali po hiši je Tončka mirno sedela in
luščila. Seveda so žandarji tudi tedaj
ostali praznih rok.
Leta 1880 ie bila razpisana nagrada
za živega a' rega Guzaja. Za njo so
bih najbolj zainteresirani žandarji, ker
so se navadni ljudje razbojnika bali.
Končno sta ga 10. septembra presene-
tila dva žandarja na Košnici pri Slivni-
ci. Bil je skrit v neki kleti iz katere ni
imel nobenih možnosti za beg. Po dalj-
šem obstreljevanju sta ga žandarja
ubila.
Naslednji dan je iz Celja prispela ko-
misija, v kateri sta bila tudi dr. Gustav
Ipavec in celjski fotograf Martini. Žan-
dar je mrtvega Guzaja podprl s košem
in mu tako omogočil zadnje fotografi-
ranje. Potem so ga položili na dve mizi
pod bližnjim drevesom. Takrat je pri-
stopil k delu dr. Ipavec: »No, Guzaj, pa
sva se le srečala. Seveda ne tako kot si
ti želel, kajti zdaj bom jaz tebi pregle-
dal čreva.« In res je tako naredil, ker je
Guzaja ena krogla zadela v črevesje,
druga je šla skozi podlaket, smrtni
strel pa mu je presekal glavno srčno
žilo.
GLASBENA VZGOJA
Gustav je namenjal veliko pozorno-
sti glasbeni vzgoji svojih otrok. Hčerki
Minka in Karolina sta kot 16-letni de-
klici nastopili na lastnih koncertih v
Celju. Sin Alojz je imel vse možnosti,
da se razvije v dobrega glasbenika, a je
v ranih letih umrl. Največ glasbene
ustvarjalnosti je kazal sedmi otrok, sin
Josip. Oče in brat Alojz sta mu name-
njala veliko pozornosti in ga poučeva-
la klavir, saj je za ta instrument kazal
največ zanimanja. Bil je star komaj šti-
ri leta, ko je z očetom igral Strausovo
kadrilijo in pri tem pritiskal basovske
note. V čas njegovega otroštva pa sodi
tudi višek umetniške popularnosti Pr-
vega dunajskega damskega kvarteta.
Sestre Campaso so bile pogosto v
Šentjurju, kjer so prepevale za domači
krog poslušalcev, tako da jih je poslu-
šal tudi Josip.
KNJIGA 0 ZADNJIH CELJSKI*
KNEZIH
Zadnji knezi celjski v de-
želah svete krone je naslov
najnovejše posebne izdaje
Celjskega zbornika, knjige,
ki jo je napisala dr. Nada
Klaič, profesorica hrvaške
zgodovine na zagrebški uni-
verzi, predstavlja pa znan-
stveno delo o celjskih kne-
zih, kot jih avtorica navaja. S
svojim prispevkom skuša
dati nepristransko oceno
vloge Celjskih v deželah kro-
ne Sv. Štefana. V delu doka-
zuje, v čem je jugoslovansko,
posebej pa še hrvaško zgo-
dovinopisje grešilo, ko je
skoraj brez izjeme zanikalo
pozitivno zgodovinsko vlogo
knezov Celjskih v hrvaških
deželah. Knjiga, ki je izšla v
avtoriziranem prevodu prof.
Mateja Rodeta in v počasti-
tev 16. zborovanja sloven-
skih zgodovinarjev v Celju,
brez dvoma pomeni izredno
dragocen prispevek k na-
daljnjemu poznavanju zgo-
dovine Celjanov. Dragocena
je predvsem zaradi tega, ker
nam odkriva nov vidik na ti-
sti del srednjeveške zgodovi-
ne, ki ima še mnogo vrzeli.
Knjiga bo brez dvoma služila
mnogim, ki se poklicno ah
ljubiteljsko ukvarjajo z zg
dovino in ki jih še poseb
zanima vloga knezov Ce
skih, njihov vzpon in pade
Predstavlja tudi podrobi
raziskavo, temeljito znai
stveno delo dr. Nade Kla>
ki je nosilka kritične smerj
hrvaškem zgodovinopisj1
kot je o avtorici v knjigi zaP
sal Ignacij Voje.
Omenjeno delo je izdal
Kulturna skupnost obči"
Celje v sodelovanju z Zgodi
vinskim društvom v Celju1
Zvezo zgodovinskih druš^
Slovenije, uredila pa sta)
Janez Šumrada in Gus#
Grobelnik.	.
DJ"
»SOKRATOV
ZAGOVOR<<
Danes, v četrtek 30. sjj
tembra ob 18. uri bo v lapf'
riju Pokrajinskega mu^j
gostoval igralec Drame S*
iz Maribora JOŽE ZUPAJJ
uspelo monodramo »Sok1;
tov zagovor«. Vstopnic6,
še na voljo pri gledališki"
gajni od 9. do 11. ure in^j
uro pred začetkom v lap1
riju.
39 - 30. september 1982
NOVI TEDNIK - stran 9
' GLEDALIŠKI LJUBITELJI SO
IBOROVALI
ii ^
i	*v
1 Živimo v času, ki ni naklonjen delovanju gledališkega
! ijnaterizma. Trditev je pesimistična, hkrati pa taka, da se
1 pravočasno nad njo zamislimo in storimo vse, kar je v moči,
' $ boljši gledališki jutri. Toje bila ena izmed vodilnih misli
' 0b pripravah na Skupščino gledaliških amaterjev celjske
1,■egije, o njej so razpravljali na zasedanju, iz nje so potegnili
pključke in z optimizmom odhajali v svoje skupine.
I Ne moremo trditi, da skupine ne delajo - nekatere bolj
. fignano in kakovostno, druge neambiciozno in za »potrebe
i svojega kraja«. Trdimo pa lahko, da bi ti napori lahko našli
j rodovitna tla znotraj občine ali v regiji. Marsikatera skupina
, pridno deluje, njeno stvaritev pa imajo priložnost videti le v
, lastni krajevni skupnosti, morebiti pa še v sosednjem kraju
,, in že smo končali. Skupine se med seboj ne poznajo,
, ^katere preveva »tekmovalni duh« in prestiž ter priprav-
I Ijajo predstave »za komisijo«; da so najboljši v občini in
i najboljši v republiki Vzgoja lastnega občinstva jim ne po-
i meni skoraj nič! Taka skupina nima perspektive, niti nima
i razjasnjenih pojmov o vlogi gledališkega amaterizma. Taka
i skupina je sama sebi namen. Nekateri so postavili tudi
I vprašanje, sodelovati s profesionalnimi gledališčniki: da ali
ne? Le kdo ima kaj proti?! Nihče, če ima strokovni sodelo-
vec poleg obrtnega znanja tudi pravi odnos do gledališkega
: ljubiteljskega dela in nastopa v skupini kot pravi mentor in
i ne smatra to delo kot izključno priložnost za zaslužek. Na-
i sprotno, če lahko kdo pomaga pri dvigu kvalitete uprizori-
i te v, potem lahko to storijo prav tisti, ki so strokovno uspo-
i sobljeni!
Medobčinsko sodelovanje (na vseh področjih Ijubi-
teljstva) se običajno ustavi pri finančnih vprašanjih. Ma-
lokdo pa razmišlja o oblikah, možnostih, vsebini in idejnosti
v ljubiteljski kulturi. Nekateri še vedno smatrajo, da je vse
kar je rezultat profesionalno organizirane kulturne ustvar-
jalnosti - tudi kakovostno, drugo pa je skromno, komaj
omembe vredno - skratka: diletantsko. Tako prepričanje
preveva marsikaterega »kulturnika« v kulturnih skupnostih
ali Zvezi kulturnih organizacij. Morda je to delno tudi res,
pač tam, kjer dajejo veliko premalo pomoči delujočim sku-
pinam in gledajo izključno rezultat. Vidijo le posledice, ne
vidijo pa vzrokov in iščejo rešitev, včasih pa tudi izgovore, v
financah. Gledališka dejavnost je tista, ki zahteva največ
naporov in pogojev za delo. Gradimo nove dvorane, pozab-
ljamo pa na njihovo funkcionalno ureditev; za to običajno
zmanjka denarja.
Ob organizaciji različnih akcij in prireditev (medobčin-
skih) se ustavljamo prav tam, kjer je lahko (ob pravočasnem
načrtovanju) ubežati težavam. Zediniti se moramo za me-
todo dela: osvojiti moramo skupno delo kot del programa
Zveze kulturnih organizacij v vsaki občini. Če je to delo
naše, potem se bomo bolj resno in avtoritativno vključevali
v programe interesne skupnosti. Labilnost znotraj skupin, v
občini ali regiji daje videz neresnosti, zato je tudi odnos
družbenopolitičnih organizacij ali kulturne skupnosti upra-
vičeno temu primeren. Z drugimi besedami: uredimo lastne
vrste, zedinimo se v skupnem delu in šele nato tarnajmo nad
nerazumevanjem in nevrednotenjem.
Na zasedanju so ugotovili: manjkajo strokovno usposob-
ljeni ljudje. Kje so tisti sodelavci, ki so absolvirali številne
seminarje Zveze kulturnih organizacij Slovenije ? Izgubili so
se v svoji lastni pasivnosti ali pa so se utopili v skomerciali-
ziranem času. Res je, da so seminarji le »krpanje« znanja o
gledališki umetnosti in ne morejo nadomestiti znanja, ki ga
lahko nudi akademija; res pa je tudi, da je prav ta šola tista,
ki ne daje ustreznih kadrov za potrebe gledališkega amateri-
zma. Predlog za poseben oddelek na akademiji za gledališče
je ostal izven programa šole. Morda bodo zahteve na novo
usmerjenih šol spremenile odnos programskega vodstva!?
V razpravi je bilo rečeno, ista ugotovitev je bila opazna
tudi na sami konferenci, da govorijo na »različnih valovnih
dolžinah« in da se prav zavoljo tega slabo sporazumevajo.
Težave so v lastnih vrstah! Naveličanost, apatičnost, želja po
mirnem življenju brez velikih pretresov in naporov, prehitra
samozadovoljnost in popustljivost do delujočih skupin, iz-
govori o težkem gmotnem stanju in nerazumevanju v kul-
turnih skupnostih, so lastnosti nekaterih vodilnih funkcio-
narjev v občinah. Res je, da marsikje menijo, da lahko
gledališki amaterizem dela pod takimi pogoji kot nekoč,
hkrati pa je res, da denar ne more nadomestiti entuziazma in
ustvarjalnih želja. Imamo primere, ko so skupine zelo pri-
dno delale v »nemogočih pogojih«, ko pa so dobile nove
prostore, so usahnile ali pa le še životarijo. Zanimivo je bilo
poslušati delegata iz Titovega Velenja, ki je podprl potrebo
po medsebojnih izmenjavah, istočasno pa je povedal, da je
tako gostovanje v Titovem Velenju nemogoče, ker njihovo
Amatersko gledališče nima prostorov. Nerazumljivo je bilo
tudi tarnanje delegata iz Šmarja pri Jelšah: želeli so nov in
lep kulturni dom, zdaj pa večkrat ostaja dvorana prazna in
se gostovanjskih izmenjav izogibajo, Verjetno je k temu
pripomogla tudi predolga kulturna suša in so se ljudje eno-
stavno odvadili obiskovati kulturne dogodke!?
Odlika razprave je bila iskrenost in želja, da vendarle
nekaj spremenijo. Program, ki so si ga zastavili in ga tudi z
dopolnitvami soglasno sprejeli, bo dobil pravo moč le, če ga
bodo potrdili v vseh Občinskih zvezah kulturnih organizaci-
jah in ga s skupnim delom tudi pomagali realizirati. Delo
Področnega združenja gledaliških skupin je torej skupna
stvar in potreba!
Marjan Belina, glavni tajnik Zveze kulturnih organizacij
Slovenije, je dal vse priznanje organizatorjem tega srečanja
in poudaril pravočasnost, saj smo prav zdaj v času, ko
pripravljamo letne načrte za prihodnje leto.
Na konferenci so izvolili tudi novo vodstvo: predsednik je
Postal Štefan Žvižej iz Celja, podpredsednik Leon Čižmek iz
Titovega Velenja, tajnik bo odslej Jaka Jeršič iz Polzele.
Sedež Združenja bo za naslednjo mandatno dobo v Žalcu.
ŠZ
ŽALEC V LIKOVNI PODOBI
V okviru praznovanja 800 letnice Žalca so se člani organizacijskega
odbora za priprave prireditev odločili, da povabijo v goste nekaj
slikarjev, da bi sodelovali na priložnostnem extemporu pod naelo-
vom »Žalec v likovni podobi.« V Žalcu in okolici so se mudili teden
dni akademski slikarji Radule Andjelkovič in Milorad Djokič iz
Kruševca, Lojze Čemežar in Veljo Toman iz Ljubljane ter slikarji
Franc Boštjan iz Raven na Koroškem, Milan Ipavec iz Ajdovščine,
Bogdan Potnik iz Kamnika, Branko Pungartnik iz Maribora in sli-
karka Marija Čemažar iz Ljubljane.
Svoje vtise in neposredne doživljavske občutke so v različnih
tehnikah prenesli na poslikana polja, v niz podob, ki spričo okoliščin
in kratkega časa predstavljajo zanimiv dokument o današnjem tre-
nutku tega, stoletja starega mesta.
Svoje ustvarjalno delo so zaključili z razstavo v Savinovem razstav-
nem salonu, ki so jo odprli v petek zvečer. Spremno besedo o
razstavljenih delih je napisala Marlen Premšak, razstavo pa je odprl
predsednik skupščine KS Žalec Veno Satler. V kulturnem programu
je nastopila pianistka Irena Zakonšek. Na sliki: del razstave, v ospre-
dju pa Žalec, kot ga je videl akademski slikar Veljko Toman.
TONE TAVČAR
USPEH PREŠERNOVE
ZDRAVLJICE VZADRU
Prešernova Zdravljica, kot jo
zapoje Mešani pevski zbor ŽPD
France Prešeren iz Celja, je prete-
kli teden zaživela ne le na kon-
certu v cerkvi Sv. Donata v Za-
dru in na otoku Molatu, temveč
tudi v srečanjih med pevci in
pevkami celjskega zbora in me-
šanega pevskega zbora Petar Zo-
ranič iz Zadra. Prijateljstvo, ki je
vzklilo že pomladi ob obisku za-
darskega zbora v Celju, je rodilo
bogate sadove. Sadove spozna-
vanja, razumevanja, prijateljstva
in glasbenega dopolnjevanja
dveh narodov. »Prešeren« je svo-
jo kulturno nalogo v celoti izpol-
nil.
Pevski zbor se je v cerkvi
Sv. Donata, kamor Zadrčani va-
bijo tudi največje umetnike,
predstavil z zahtevnim progra-
mom iz glasbene zakladnice pre-
teklih stoletij in sedanjega časa, z
umetnimi in ljudskimi pesmimi.
Dirigent Edvard Goršič pa je za
predstavitev na otoku Molatu, ki
je žrtvoval številne svoje sinove v
narodnoosvobodilni, borbi, izbral
pesmi borbe in revolucije ter na-
rodne pesmi, ki so prebivalce
otoka, ki so se zbrali takorekoč
vsi, najbolj navdušile.
Poleg pesmi, poleg pogovorov,
ki so utrjevali prijateljstvo med
pevci, je predstavnike zbora
sprejel predsednik Izvršnega
sveta občine Zadar, pevci pa so
položili venec k spomeniku žrtev
fašizma na Molatu.
DRŽAVNA
ODLIKOVANJA
PEVCEM
Prva redna pevska vaja po po-
čitnicah se je letos za Učiteljski
pevski zbor Slovenije Emil Ada-
mič pričela slovesno. Na njej so v
Celju podelili pevkdm in pevcem
15 visokih državnih odlikovanj.
Med njimi so pevke in pevci s
celjskega območja prejeli: Red
republike z bronastim vencem
Jaka Majcen, Red dela s srebr-
nim vencem Vida Bukovac, Al-
bert Korošec in Albina Kmecl
ter Medaljo zaslug za narod Dra-
gica Žvar. Državna odlikovanja
je podelil namestnik predsed-
nice Republiškega komiteja za
vzgojo in izobraževanje dr. Iztok
Winkler, odlikovancem pa je če-
stital podpredsednik celjskega
izvršnega sveta Janko Poklič.
EKENŠTAJN
(Eckenstein),
grad
Ognjeni grad, Gorica
Na skalni kopi vrh položnega gre-
bena jugovzhodno od Velenja v na-
selju Salek v neposredni bližini šale-
škega gradu. Občina Velenje.
Ekenštajn je bil krški fevd tako
kot Erkenstein ob Savi, s katerim ga
starejša literatura večkrat zamenju-
je. Kot fevdniki nastopajo pred 1322
vovbrški grofje. 1329 se grad prvič
omenja kot vest Ekenstain. Takrat
sta bila fevdnika Ulrich Mertinger
Ekenštajnski in njegov brat Ott
Schuerprant. 1335 je utrdba prišla v
posest svobodnika Friderika Žovne-
škega, kateremu jo je v Vitanju na
dan sv. Urbana izročil v fevd krški
škof Lorenz. V listini se takrat ome-
nja kot Ekkenstain vest. 1357 se
brata Ulrik in Ahac Mertinger ozna-
čita kot celjska podložnika. V pose-
sti Celjanov ostane Ekenštajn do
1456, ko rodovina izumre. Medtem
se 1378 v virih omenja ponovno kot
vest Ekenstain in 1387 vest Ekhen-
stain. Krški škof je grad 1458 izročil
v fevd Ahacu Ekenštajnskemu in
1468 njegoverpu sinu. 1489 se ome-
nja kot gslos. Posest je bila tedaj že v
lasti deželnega kneza, ki jo je tega
leta izročil v skrbništvo Frideriku
Lambergerju, 1498 pa jo je ta od ce-
sarja Maksimilijana dobil v fevd. Po
Friderikovi smrti je utrdba najprej
prišla v posest njegovih dveh sestra,
18. feb. 1500 pa jo je kupil od cesarja
Friderik grof pl. Zollern. 1542 sta
bila v njeni posesti Apolonija in Ju-
rij pl. Altenhaus. 1545 je bilo v vizita-
cijskem protokolu zabeleženo: Hat-
im Gschloss Ekhenstain auch ein
Cappeln. Grad, ki je imel torej tudi
kapelo, je bil potemtakem sredi 16.
stol. še obljuden. V naslednjih deset-
letjih so bili ekenštajnski gradniki
Jurij Sirski (Scheyer), Jorg in Wolf
Apfaltrer, Hanns Apfaltrer, nato
spet Jurij Sirski. 1598 je nadvojvoda
Ferdinand izročil Ekenštajn v fevd
bratom Janezu, Juriju in Abrahamu
Sirskemu. V posesti te rodovine
ostane grad do o. 1640; takrat se Jo-
han Tautscher omenja kot arcis Ek-
henstain possessor. 27. feb. 1658 je
Delea baronica pl. Lowenburg, roj.
Gabelkhoven, kupila za 1500 fl. pri-
stavo Gorica, ki jo je bila že 1634
vzela v zakup, obenem z zidano,
pravzaprav že povsem ruinozno in
razpadlo stavbo Ekenštajn - sammt
dem gemauertem, im Grunde ganz
ruinirten und eingefallenen Stock
Eckenstein, last pokojnega Janeza
Sirskega. Pristava oz. dvor Gorica je
bila tedaj že sedež gospoščine, med-
tem ko je bil grad Ekenštajn opustel.
Ekenštajn je skromna razvalina z
nekaj fragmentarno ohranjenimi zi-
dovi, ki segajo največ do višine dveh
metrov in so ne le brez vsakih stilno
opredeljivih arhitekturnih sestavin
ampak tudi že brez zidnega plašča.
Nasprotno pa je situacija gradu še
lepo razvidna v konfiguraciji zemlji-
šča, kjer so vidni ostanki notranjega
in zunanjega grajskega jarka. Kot ra-
zberemo iz Vischerjevih upodobi-
tev, dvakrat na upodobitvi graščine
Gorica in enkrat na upodobitvi gra-
du Salek, je bil Ekenštajn nekdaj
impozanten grad verjetno kastelne-
ga tipa z dvema ločenima sestavina-
ma srednjeveškega izvira. V 16. stol.
je izgubil na svojem pomenu, zato je
tudi pogosto prehajal iz rok v roke,
ne da bi posamični lastniki čutili po-
trebo, da ga prezidajo v duhu sodob-
nih stavbnih konceptov. Zato tudi
na Vischerjevih upodobitvah ni vi-
deti renesančnih fortifikacijskih ali
drugih sestavin, ki bi jih lahko po-
stavili v 16. stoletje.
F AL A (Faii), graščina
Na pomolni ravnici nad reko Dravo,
Fala 64. Občina Maribor.
Zametek današnje graščine Fala je
".morda nastal kmalu po 1407, ko je
Oton der Pergauer razdejal stari fal-
ski grad, vendar o tem nimamo arhi-
valnih podatkov. Gospoščina je bila
v posesti benediktinskega samosta-
na iz Št. Pavla na Koroškem. Ob
vrednotenju premoženja 1542 je bila
graščina ocenjena na 200 funtov in je
s tem tudi prvič neposredno izpriča-
na. Stavbo in zaporo ob Dravi, t. i.
turški zid, ki ga je bilo mogoče ob
nevarnosti zapreti, je dal šentpavel-
ski prior Jakob Pachler 1550 zaradi
nenehnih turških vpadov utrditi. Da
bi lahko odplačal uporabljeni denar,
je dal gospoščino v zajem Luki Sze-
kelyju iz Viltuša za 6000 fl. Opat Vin-
cenc Lechner je zapisal gospoščino
Fala svojemu bratu Niklasu in šele
opatu Hieronimu (1616-1638) se je
nato po dolgem procesu posrečilo,
da jo je od družine Lechner spet do-
bil nazaj. Na njej je potlej nastavil
prefekta in uredil tu samostan. V
njem so živeli redovni bratje, zapo-
sleni na gospoščini, pa tudi profe-
sorji in kleriki, ki so tu študirali.
1628 je na Fali izpričan tale personal:
poleg upravnika in pisarja še vratar,
sodni sluga (lictor), lovec, ribič, mli-
nar, konjar, kuhar in 3-5 vojakov za
potrebe dežele. Graščina je v urbar-
ju 1638 takole opisana: »Ima tri lepe
sobe, tri velike izbe, dvorano, dve
kleti, obokano kuhinjo in kuhinjske
shrambe, izbe za služinčad in potlej
precej veliko kapelo sv. Miklavža.«
Ekenštajn, razvaljeni grad z graščino Gorica ob koncu 17. stoletja
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 39 - 30. september 1933
IZ ŽIVLJENJA IN DELA
DELAVCEV V OBRTNEM SEKTORJU
ŠE SO ODSTOPANJA OD
KOLEKTIVNE POGODBE
VEZI ŠE OKREPITI
Že dejstvo, da predlog Resolucije za 10. kongres
Zveze sindikatov Slovenije ne vključuje besedila o de-
lavcih, ki so zaposleni pri obrtnikih, zgovorno priča o
tem, da družba in njeni organizmi še preveč potiskajo
ob stran probleme, ki se pri teh delavcih vsakodnevno
pojavljajo. Zato je še toliko bolj vredna pohvale pobuda
Občinskega sveta ZSS Celje in osnovne organizacije
delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, da ravno položaju
delavcev v zasebnem sektorju namenijo problemsko
razpravo kot prispevek k 10. kongresu ZSS.
V občini Celje je v 259 obratovalnicah zaposlenih 708
delavcev, od tega 262 žensk. Od skupnega števila delav-
cev jih je v osnovno organizacijo sindikata vključenih
321 iz 118 obratovalnic, to pa je še premalo glede na
število vseh delavcev, zaposlenih pri obrtnikih. Ravno
osnovna organizacija in njen izvršni odbor sta v zadnjih
letih opravila velike in pomembne naloge pri urejanju
problemov delavcev, zaposlenih pri obrtnikih in pri
reševanju nekaterih stanovanjskih in drugih težav. Or-
ganizirana je bila na primer razprava o kolektivni po-
godbi, ki opredeljuje razmerja med obrtnikom in pri
njem zaposlenih delavcih. Pripravljena je bila priori-
tetna lista prosilcev stanovanj in bilo rešenih tudi več
stanovanjskih problemov delavcev. Ob tem pa je bila
kopica dela opravljenega tudi pri razmahu športne de-
javnosti, letovanj delavcev, izobraževanja in informira-
nja. Vseskozi pa si je osnovna organizacija z izvršnim
odborom na čelu prizadevala, da bi pri urejanju proble-
mov našla skupen jezik s posameznimi obrtniki in pa z
Obrtnim združenjem Celje. Prav to pa je področje, ki bi
mu lahko rekli tudi uresničevanj ^.^lektivne pogodbe
v občini Celje in ob katerem veljajo ugotovitve, da
prihaja še do prevelikih odstopanj.
Sicer pa so na celjskem predkongresnem posvetu v
zvezi s tem rekli, da največja odstopanja pri uresničeva-
nju kolektivne pogodbe nastajajo pri izplačevanju oseb-
nih dohodkov in zaposlovanju delavcev. Dogaja se, da
so osebni dohodki med delavci precej različni od obra-
tovalnice do obratovalnice, pa čeprav kolektivna po-
godba določa mejo osebnega dohodka delavcev glede
na njegovo kvalifikacijo in osebni prispevek. Odkloni
pa nastajajo tudi zato, ker morebitno povečanje osebnih
dohodkov delavcev sproža pritiske za povišanje cen
obrtnikovega izdelka. Sicer pa je bila skupna misel
posveta, ki je obravnaval še nekatere druge teme, kot je
na primer delovanje sklada za dopolnilno izobraževanje
delavcev, pa uresničevanje delegatskega sistema v za-
sebnem sektorju ter usposabljanje delavcev, da bi bilo
treba storiti vse, da bi se določila kolektivne pogodbe v
praksi tudi uresničevala, kajti le to je porok, da bo
ustrezno zagotovljena tudi socialna varnost pri obrtni-
kih zaposlenih delavcev. In končno je bil na posvetu
soglasno podprt predlog, ki ga je dal Občinski svet ZSS
Celje, da se prepove zaposlovati delavce pri tistih obrt-
nikih, ki ne izpolnjujejo kolektivne pogodbe in ne mo-
rejo ali nočejo zagotavljati minimalne socialne varnosti
svojim delavcem.
SKLAD ŠE NI ZAŽIVEL
Na seji izvršnega odbora osnovne organizacije ZSS,
ki vključuje delavce, zaposlene pri obrtnikih, so obrav-
navali dve pomembni zadevi. Najprej je razprava stekla
o osnutku pravilnika in statuta združenega sklada za
dopolnilno izobraževanje delavcev, nato pa so sprejeli
še poročilo stanovanjske komisije.
V zvezi s samoupravnimi splošnimi akti združenega
sklada za dopolnilno izobraževanje je bilo na seji naj-
prej slišati ugotovitev, da sklad, ki je bil ustanovljen
spomladi in v katerega so združeni vsi prejšnji skladi za
dopolnilno izobraževanje pri osnovnih organizacijah
sindikata delavcev, zaposlenih pri obrtnikih iz občin
celjskega območja, razen laške, še ni zaživel. Slabost, ki
pa se je že pojavila v zvezi z delovanjem združenega
sklada pa je v tem, da nekatere osnovne organizacije
skušajo uveljaviti pri združenem skladu večje koristi na
račun drugih. Seveda pa je jasno, da je bil združen sklad
ustanovljen z namenom, da bi bolje in bol} racionalno
pripravljal različne izobraževalne oblike za delavce, in
da bi bile v* njih enakopravno udeležene vse osnovne
organizacije. Zato bi bilo treba sproti in natančno obve-
ščati delavce in njihove osnovne organizacije o delu
sklada. Na seji so predlagali, naj bi to obveščanje teklo
preko Novega tednika ali Delavske enotnosti.
Sicer pa razpravljalci na predlog aktov združenega
sklada niso imeli bistvenih pripomb, menili so le, da bi
bilo treba 8. člen pravilnika o delovanju sklada bolj
razumljivo napisati. Zahtevali so tudi, naj se o obeh
aktih z mnenjem izreče tudi ustrezen republiški odbor.
Ko so na seji izvršnega odbora osnovne organizacije
sindikata delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, poslušali
poročilo o delu stanovanjske komisije, je bilo najprej
slišati pojasnilo, da na prioritetno listo prosilcev stano-
vanj, ki je bila objavljena v Novem tedniku, ni dospel
noben ugovor. Zato bo komisija naprej delala v tem
smislu, da bo pridobila dve stanovanji za dva prosilca za
stanovanje, ki sta bila zapisana na vrhu prioritetne liste.
Glani izvršnega odbora pa so se zavzeli za to, da bi
delavci, ki bodo v letu 1983 prosili za dodelitev stanova-
nja, izpolnili pogoj, ki je v združenem delu že dolgo
uveljavljen. Namensko naj bi varčevali sredstva za sta-
novanje. To je bil seveda prvi predlog izvršnega odbora,
o katerem bo še tekla razprava.
LJUBLJANSKI DELA VCI V CELJU
V času sejma obrti je Celje obiskalo 150 delavcev, ki
so zaposleni pri obrtnikih v ljubljanskih občinah. Stro-
kovno ekskurzijo zanje je pripravil njihov sklad za do-
polnilno izobraževanje. Delavci iz Ljubljane so si naj-
prej ogledali sejem, nato pa so se sešli s predstavniki
osnovne organizacije sindikata delavcev, zaposlenih pri
obrtnikih iz Celja. Na srečanju so izmenjali mnenja o
uresničevanju kolektivne pogodbe, dogovorili pa so se
tudi, da bodo tovrstne oblike srečanj še večkrat pripra-
vili v obojestransko zadovoljstvo in korist.
GOSTA IZ REPUBLIKE OBISKALA
OBRTNIKA
Nedavno sta dva obrtnika iz Celja, Maksa Flisa in
Franca Kravanjo, obiskala predsednik in sekretar repu-
bliškega odbora obrti pri ZSS in se z njima pogovarjala
o možnostih nadaljnjega razvoja njunih obratovalnic. Iz
razgovora je mogoče povzeti ugotovitev, da se obrato-
valnice lahko razvijajo le do določene stopnje, pozneje
pa njihov razvoj glede na delovna sredstva in omejeno
število zaposlenih ni več mogoč. Rešitev bo treba iskati
v ustanavljanju POZD, vendar pa bi bilo treba še ugoto-
viti vzroke, zakaj se obrtniki ne zavzemajo za to obliko
organiziranja.
filter za čiščenje zraka
uporablja se za odpraševanje
v vseh vrstah industrije
1
Splavarski gospodarji in
splav ar j i
Če gre v drugem delu pričujoče obravna-
ve za upodobitev novejšega načina življe-
nja pri splavarskih gospodarjih, je treba
najprej opredeliti navedeni enoti. Ti sta,
kot smo videli, prav zgoščeno izpričani že v
prejšnjem obdobju, Vendar ne dovolj na-
drobno. Nadrobneje ju je mogoče osvetliti
za dobo od začetka 20. stoletja naprej.
V ta namen naj najprej naštejemo tiste
kraje v zgornji Savinjski dolini in v Zadret-
ju, v katerih so se v večji ali manjši meri
ukvarjali s splavarstvom. V Zadretju so bili
to Bočna, Šmartno, Spodnje Kraše, Pusto
polje, Lačja vas, Kokarje in Nazarje (7 nase-
lij). Ob Savinji ali blizu Savinje pa so spla-
varili na Ljubnem, v Savini, Teru, Juvanju,
Radmirju, Melišu, Homcu, Okonini, Gru-
šovljah, Šentjanžu, Nizki, Varpolju, Zgor-
njih in Spodnjih Pobrežah, Trnovcu, na Re-
čici in Spodnji Rečici, v Prihovi, Mozirju,
Lokah in Ljubijij(21 naselij). V teh naseljih
(skupaj jih je bilo 28) je živelb v času med
svetovnima vojskama 7578 prebivalcev (od
tega 5542 ali 73% ob Savinji in 2036 ali 27%
v Zadretju).
Ohcaojeno ustno izročilo spričuje, da je
bilo v navedenih naseljih ob Savinji nekaj
čez 60, v Zadretju pa okoli 30 splavarskih
gospodarjev. Glede na število naselij in na-
število prebivalstva je bilo torej v Zadretju
nekaj več splavarskih gospodarjev kakor
ob Savinji. Toda opredelimo pojem spla-
varskega gospodarja. Splavarski gospodar
(imenovan »birt«, »flosarski birt«) je bil
lastnik lesa, ki se je vozil v obliki splavov in
se prodajal ob Savi in Donavi, in obenem
delodajalec splavarjev, ki so les, zvezan v
splave, vozili v mesta, kjer ga je gospodar
prodajal.
Pri omenjenih številih splavarskih go-
spodarjev je treba imeti v razvidu, da so
vanju všteti ne samo tisti splavarski gospo-
darji, ki so se iz leta v leto, največkrat pa
tudi iz roda v rod ukvarjali s splavarsko
lesno trgovino, marveč tudi tisti, ki so se
ukvarjali s to trgovino po nekaj let, nato pa
so jo v poglavitnem opustili, saj so na števi-
lo splavarskih gospodarjev vplivala zlasti
tudi konjunkturna leta. In prav tako so
všteti v omenjeni števili tisti splavarski go-
spodarji,' ki so vozili in prodajali les brez
obrtnega dovoljenja. Zakaj za splavarjenje
je bilo potrebno obrtno dovoljenje, ki ga je
izdajal okraj ali srez v Gornjem gradu. Ne-
kateri manjši splavarski gospodarji so vozi-
li brez tega dovoljenja, vendar so bili taki
na splošno redki.
V savinjskih in zadrečkih splavarskih
krajih je bilo med svetovnima vojskama
1142 posestnikov ali kmetov (od tega jih je
bilo ob Savinji 856 ali 74%, v Zadretju pa
286 ali 26%). Ce vzporedimo to število s
številom splavarskih gospodarjev, bomo
ugotovili, da je bilo glede na število kmetov
nekaj več splavarskih gospodarjev v Za-
dretju (okoli 30 splavarskih gospodarjev,
kar bi bilo približno 10% vseh tamkajšnjih
kmetov) kakor ob Savinji (čez 60 splavar-
skih gospodarjev, kar bi bilo dobrih 7%
vseh tamkajšnjih kmetov).
K temu je treba dodati, da splavarski go-
spodarji niso bili edinole kmetje, marveč
tudi, čeprav le redko, tisti, ki niso imeli
svoje zemlje. To so bili deloma obrtniki,
deloma pa tudi najemniki ipd., ki so se z
uporabo svojih prihrankov začeli ukvarjati
s splavarsko lesno trgovino (sčasoma pa so
zemljo kupili). Vsekakor je bilo pravilo, da
je imel splavarski gospodar tudi zemljo in
da je bil potemtakem kmet; trgovci pravilo-
ma niso bili splavarski gospodarji. Razme-
roma največ splavarskih gospodarjev, ki ni-
so imeli svoje zemlje, je bilo na Ljubnem in
v Bočni, ki sta bila po številu prebivalcev
največja splavarska kraja: Ljubno je štelo
med svetovnima vojskama 697, Bočna 771
prebivalcev.
Povečini so imeli splavarski gospodarji
tudi svoje žage. Tisti, ki jih niso imeli, so
žagan les kupovali ali pa so dajali žagat
hlode. Kar zadeva les, ki so ga splavarili, ni
nihče imel toliko gozdov, da bi lahko v ta
namen porabljal edinole svoj les. V pogla*
vitnem so vozili in prodajali malo svojega
lesa, največ so ga kupovali (Zadrečani v
velikih količinah nad Gornjim gradom, Sa-
vinjčani okoli Luč in Solčave).
Pobudo za splavarsko lesno trgovino )e
dajal, razmeroma velik zaslužek. Hkrati pa
je pred to dejavnostjo svarilo tveganje, ki je
bilo povezano z njo. Nesreče med vožnjo,
ko je šlo včasih tudi veliko lesa v izgubo, in
pa težave ali celo izgube ob nerednem
obročnem plačevanju kupcev so marsikoga
odvrnile od tega, da bi se bil lotil splavaf'
ske lesne trgovine.
Vezanje splava drug nad drugim v Bočni (1935)
$t. 39 - 30. september 1982
NOVI TEDNIK - stran 11
DOM V LOKI
Na pismo, ki je bilo objav-
ljeno v tej rubriki v številki
35., 2. septembra 1982 želimo
dati bralcem nekaj pojasnil.
Nikakor se ne mislimo opra-
vičevati ali polemizirati, ker
menimo, da je naše delo
drugje, potrjujejo pa ga tisti,
ki razmere dobro poznajo.
Trubarjev dom v Loki je
ustanovil 1. avgusta 1947
0LO Trbovlje, sedaj pa si de-
lijo ustanoviteljske pravice
Občinske skupnosti social-
nega skrbstva Hrastnik, La-
ško, Sevnica, Trbovlje in Za-
gorje.
Ob ustanovitvi so bili oskr-
bovanci nameščeni le v stari
graščini, leta 1970 je bil do-
grajen prizidek z 48 ležišči, v
letu 1975 pa še en paviljon s
60 ležišči. V teh objektih so
le eno in dvoposteljne sobe.
Tik pred dograditvijo je še
kuhinja, ambulanta, fizio in
delavna terapija. Čaka nas še
sanacija stare graščine, kate-
ro upamo, da bomo končali
še v tem srednjeročnem ob-
dobju.
Delavci doma, trenutno
nas je 43, si skupaj z društvi
upokojencev. Skupnostmi
socialnega skrbstva in drugi-
mi dejavniki, ki jim je skrb
za starostnike blizu, prizade-
vamo, da bi se ljudje v na-
šem zavodu dobro počutili.
Tudi gosti, ki so ob »seli-
tvi« tov. Ane Felzer pili pri
»upravnici« kavico so prišli z
namenom, da pomagajo pri
sanaciji doma.
Naj nadalje povemo, še da
nas inšpekcijske službe obi-
skujejo z rednimi pregledi,
vendar njihova mnenja nisto
tako porazna, kot je mnenje
tov. Koroščeve. Če bi bilo ta-
ko kot navaja ona, bi že dav-
no morali prekiniti z delova-
njem.
Tovarišica Ana Felzer je
bila v Trubarjev dom Loka
premeščena iz doma upoko-
jencev na Polzeli, 30. 1. 1961,
RAZCVETELA PLANINSKA ROŽA U ŽALCU
Uprizoritev operete Planinska roža Radovana Gobca v Žalcu je presegla vsa pričakova-
nja. Sprva nekoliko nezaupljivo gledanje na stroške te prireditve, se je razblinilo ob
neizmerni prizadevnosti nastopajočih in vseh tistih, ki so pripomogli, da je, po 20 letih, ta
opereta ponovno zaživela na žalskem odru. Dokaz zato je tudi razprodana dvorana na vseh
predstavah in pa številna vabila na gostovanja.
Ustvarjalci letošnje Planinske rože so bili: režiser Bogomir Veras, zborovodja in dirigent
Franci Rizmal ter igralci Irena Vremšak-Bar, Jože Grobler, Roman Kozovinc, Drago
Kastelic, Vojko Rizmal, Jožica Ocvirk, Iztok Božiček in drugi.
Na fotogrsfiji je prizor z vaje in po nasmejanih obrazih lahko presodimo, da so bile te
prijetne.
še prej pa je bila v domu v
Vojniku, ki je bil 1959 uki-
njen. Ob sprejemu v Loko je
bila nameščena v večpostelj-
ni sobi, ob dograditvi prizid-
ka pa se je preselila v dvopo-
steljno sobo. Ker je z leti
opešala in ji je bila potrebna
pomoč pri opravljanju neka-
terih življenjskih funkcij, je
bila sporazumno premešče-
na na negovalni del. Nega v
eno in dvoposteljnih sobah
ni mogoča, ker oprema za to
ni primerna. Vse premesti-
tve opravimo v soglasju z
oskrbovanci in doslej zaradi
njih še ni bilo težav.
Glede higiene v bivalnih
prostorih in ostalih skupnih
prostorih lahko povemo, da
so dnevno počiščeni in raz-
kuženi, postelje v bolniških
sobah preoblačijo večkrat
dnevno, kot to pač narekuje-
jo potrebe. Sobni WC je upo-
rabljala izključno Felzerjeva
in je bil nameščen ob njeni
postelji.
Ne zanikamo, da imajo ne-
kateri oskrbovanci svojo ne-
posredno okolico bolj one-
snaženo. Na to vplivajo nji-
hove higienske navade in je
učinek čiščenja zato le krat-
korajen. Zobovja tov. Felzer-
jeve res nismo našli, ker ga je
imela v vrečki. Del njenih
stvari pa je že pred preseli-
tvijo odpeljala njena vnuki-
nja. Tovarišica Koroščeva z
glavno sestro ni mogla govo-
riti, ker je bila ta na letnem
dopustu. Sicer pa ni čudno,
da smo se komaj poznali, saj
je prihajala na obisk k materi
le enkrat letno. Tudi tedaj se
ni utegnila pozanimati niti
pri zdravniku, ki je v domu
dvakrat tedensko, za materi-
no zdravstveno stanje, kar bi
bilo, glede na njeno starost -
85 let, gotovo prav. Reakcije
direktorice na vse obdolžitve
tovarišice Koroščeve res ni-
so bile tako burne, kot je ver-
jetno tovarišica pričakovala,
ker menimo, da bi to prived-
lo še do hujših natolcevanj.
Ko je zagrozila; da bo opisala
razmere v našem domu v ča-
sopisu, ji je direktorica poja-
snila, da je to pravica vsake-
ga občana.
Vtis o razmerah v domu si
ni mogoče ustvariti z enkrat-
nim obiskom, pač pa je po-
trebnih vsaj nekaj dni.
/ TRUBARJEV DOM
i/	V LOKI
ZOFKA KOREN
UREDNIŠTVO:
Hvala za odgovor in poja-
snila na kritiko naše bralke.
Težko je od daleč presoditi,
kdo ima prav. Najbrže bo
delček resnice v obeh pi-
smih. Sicer pa bomo o domu
v Loki resnično, kot nam
predlagate v zaključku pi-
sma, obširno pisali v eni
prihodnjih številk Novega
tednika.
NESREČNA
ŠTRUČKA
Na Tomšičev trg v Celju
vabijo občane v zadnjem ča-
su razne zabavne prireditve.
Nastopajo razne folklorne
skupine, igrajo pihalne god-
be, tam se lahko tudi pleše.
Oba gostinska obrata sta raz-
širila svoje protore na trg.
Vse za zabavo ljudi, kar je
tudi prav. Ni pa prav, da s
trga počasi zginjajo značilni
objekti in shajališča obča-
nov. Ukinjena je bila prepo-
treba stara lekarna, nato je
prišla na vrsto še prostorna
prodajalna kruha Presta. Po-
rabniki imajo tako v mestu
le eno lekarno, kjer se dre-
njajo in čakajo v vrstah. Še
hujše je z novo prodajalno
kruha - Štručko. To se je po-
kazalo, ko so v že tako tesnih
prostorih namestili še slašči-
čarno, kljub temu da je v ne-
posredni bližini dosti velika
in nič dražja slaščičarna
Zvezda. V Štručki prodajajo
kruh in krušne izdelke le pri
enem pultu. Vse se gnete
tam, le kaj bo pozimi, ko bo-
do morali vrata lokala zapi-
rati? Zakaj delati občanom
težave pri nabavljanju vsak-
danjega kruha in med ljudmi
širiti nejevoljo? Ni sociali-
stično, da je povsod meroda-
jen le večji zaslužek, merilo
je zadovoljstvo občanov.
Štručka se, takšna kot je, ne
bo obnesla.
Dr. ERVIN MEJAK
UREDNIŠTVO:
V zadnjem tednu so se kar
vrstile pripombe na proda-
jalno Štručka, ki res dela v
premajhnih prostorih. Zato
je kritika našega bralca
upravičena in na mestu.
Upajmo pa, da bodo pri
Merxu našli dovolj sredstev
in volje za smotrnejšo ure-
ditev prodaje kruha, ki je,
ne nazadnje, eno osnovnih
živil.
LEPO JE V
SLIVNICI
Sedaj, ko je lepo vreme,
obiščite slivniško pokopali-
šče in videli boste, kaj vse je
narejenega. Postavljena je
nova mrliška vežica, ki je na
novo opremljena. Dokuplje-
na je nova parcela za poveča-
nje pokopališča. Postavljena
je nova betonska ograja, no-
va vrata. Vse to je financirala
KS Slivnica. Delo je vodil
agilni predsednik odbora Jo-
že Voga. Sedaj pa je dolžnost
lastnikov grobov, da jih po-
pravijo in uredijo.
STANE KURNIK,
Slivnica
Odkupujemo vse
vrste starega zlata
in srebra.
Nova odkupna cena za en
gram zlata je 615,60 din za
en gram srebra pa 20 din.
Po tako visoki ceni
odkupujemo samo
določen čas oziroma,
dokler ne bomo odkupili
zadostno količino starega
zlata in srebra. Stranke pa
prosimo, da svoje izdelke,
ki so jih dale k nam v
popravilo in so pri nas že
več let, dvignejo vsaj do
31. 12. 1982.
Zlatarstvo
Kragolnik Vili
Zidanškova 6
Celje
Srednja šola za
ekonomsko in
družboslovno
usmeritev Tone
Grčar Celje,
Vodnikova ul. 10
sprejme v delovno
razmerje
čistilko
Nastop službe takoj._
MUZEJ REVOLUCIJE
Muzej revolucije je odprt vsak dan razen ob ponedeljkih od
9.	do 12. ure, ob sredah tudi popoldan od 14. do 17. ure,
obiskovalci pa si lahko ogledajo stalno razstavno zbirko.
V	spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije pa bo
danes ob 13. uri otvoritev razstave Celjp v luči arhivskih doku-
mentov, ki jo pripravlja Zgodovinski arhiv Celja. Razstava bo
odprta do sobote, 9. oktobra.
LIKOVNI SALON
V	prostorih Likovnega salona je odprta razstava likovnih del
Mladena Jernejca. Razstava bo odprta do 9. oktobra.
KNJIŽNICA EDVARDA KARDELJA
V	avlah osrednje knjižnice na Muzejskem trgu v Celju je bila
včeraj ob 13. uri otvoritev razstave Delež celjskih avtorjev v
slovenskem zgodovinopisju. Razstava bo odprta do 29. okto-
bra vsak dan v času, ko knjižnica posluje za bralce.
DOM KULTURE TITOVO VELENJE
V	Domu kulture v Titovem Velenju bo danes ob 19.30 uri
drugi od obeh koncertov, ki so jih pripravili organizatorji v
Titovem Velenju. Koncertiral bo pianist Ivo Pogorelič. Pred-
prodaja vstopnic v Knjižnici v Titovem Velenju.
KINO VOJNIK
V	kinodvorani v Vojniku bodo v nedeljo, 3. oktobra ob 10.
uri, za matinejsko predstavo, predvajali ameriški risani film
Kje sta Tom in Jerry, popoldan ob 17. in zvečer ob 19.30 uri pa
bo na sporedu ameriški film Grški ladjar.
KINO ŠMARJE
V	kinodvorani v Šmarju bodo predvajali danes za četrtkov
filmski abonma in izven ameriški akcijski film Veliko tvega-
nje. Jutri ob 16. uri bo predstava za šolski abonma. Predvajali
bodo ameriško kinotečno komedijo Stanlio in Olio v deželi
smeha, ob 20. uri pa ameriški pustolovski film Klofuta. V
soboto, 2. oktobra ob 20. in v nedeljo, 3. oktobra ob 18. uri bo
na sporedu ameriški vojni film Pekel v Vietnamu, v sredo, 6.
oktobra ob 20, uri pa angleški erotični film Zrebec.
KINEMATOGRAFI V CELJU
UNION: Do 3. 10. italijanski vestem Štirje asi, od 4. do 6.
oktobra jugoslovanska drama Kiklop. Vse predstave so ob 16.,
18. in 20. uri.
METROPOL: Od 30. 9. do 6. 10. nemški film Resnične
zgodbe, 4. del. Predstave bodo ob 16., 18. in 20. uri. Matineja: 2.
10.	ob 10. uri hongkonški film Zmaj proti tihotapcem mamil.
DOM: do 3. oktobra sta na sporedu dva filma. Ob 15. nemški
vestem Med jastrebi, ob 17. in 19. uri pa hongkonški akcijski
film Varnost zajamčena. Od 4. do 6. oktobra pa bodo predvajali
honkgonški akcijski film Zmaj proti tihotapcem mamil ob 15.,
17. in 19. uri.
RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA
V	Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo jutri otvoritev
razstave slikarskih del Zivoslava Mijatoviča-Žileta, ki jo je
organizirala Delavska univerza Rogaška Slatina v sodelovanju
z občinsko kulturno skupnostjo Šmarje in Turističnim druš-
tvom iz Rogaška Slatine. Otvoritev bo ob 19.30 uri, sodeloval
pa bo moški pevski zbor iz Rogaške Slatine s krajšim kultur-
nim programom.
KNJIŽNICA ŠMARJE
V	torek, 5. oktobra bo v prostorih knjižnice v Šmarju ob
15.30 prva ura pravljic v novi sezoni. Otroci bodo lahko prislu-
hnili ruski ljudski pravljici Lisica in volk.
V	čitalnici knjižnice je odprta razstava literature o planinah
pod naslovom Kjer tišina šepeta.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
V	dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo v soboto,
2. oktobra ob 19.30 uri koncert mednarodnega orkestra iz
Fohsdorfa.
ZDRAVILIŠČE DOBRNA
V	avli hotela Dobrna je od torka, 28. septembra odprta
prodajna razstava Ex Tempore 82, ki bo odprta do 15. oktobra.
Za goste in obiskovalce zdravilišča bo danes zvečer v naro-
dni restavraciji družabni večer.
AVLA POSLOVNEGA CENTRA INGRAD
V	avli Poslovnega centra Ingrad na Lavi je odprta razstava
slikarja amaterja Jožeta Perčiča-Juškina. Razstava bo odprta
do ponedeljka, 4. oktobra.
V	istih prostorih pa bo od 7. do 15. oktobra odprta razstava
ročnih in likovnih del delavcev Ingrada za izborno občinsko
razstavo v Likovnem salonu.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
Četrtek, 30. sept. ob 19.30: Peter Shaffer: AMADEUS.
ABONMA ČETRTEK in IZVEN.
Ob 18.: Platon: SOKRATOV ZAGOVOR igralec Jože Zupan
v lapidariju Pokrajinskega muzeja. Vstopnice lahko dobite pri
gledališki blagajni od 9. do 11. ure in eno uro pred začetkom v
lapidariju.
PETEK, 1. okt. ob 18.: Peter Shaffer.: AMADEUS.
ABONMA LAŠKO in IZVEN.
PONEDELJEK, 4. okt. ob 11.: Peter Shaffer: AMADEUS.
IV. MLADINSKI in IZVEN.
TOREK, 5. okt. ob 15.30.: Peter Shaffer: AMADEUS. II.
MLADINSKI in IZVEN.
SREDA, 6. okt. ob 15.30: Peter Shaffer: AMADEUS. III.
MLADINSKI in IZVEN.
DVORANA GOLOVEC
Zavod Golovec pričenja 10. oktobra z novo koncertno se-
zono. Otvoritveni koncert bo Večer športa in zabave, ki bo v
dvorani Golovec ob 18. uri Sodelovali bodo številni športniki,
zabavali pa vas bodo Andrej Šifrer, Pepel in kri, Meta Močnik,
ansambel 12. nadstropje s pevke* Romano in narodno zabavni
ansambel Mihe Dolžana Za humoristični del pa bo poskrbel
Muppet show.
TOKIU T SMO BILI HA POTEPU V KRAJEV*
sNJEKCh
SRCE V
Krajevna skupnost Desni breg v Tito\
najštevilnejša, saj šteje več kot 8500 p
mesta razdelili na dve ali tri krajevne 4
prioritetnimi nalogami v sedanji krajec
povečanje trgovskih lokalov in uredite 1
vendar s sedmimi šolami, Domom ostai
zasebnikom, slaščičarjem!
V velenjski občini imajo
trenutno 26 krajevnih skup-
nosti, vse pa kaže, da jih bo-
do že z začetkom prihodnje-
ga leta imeli nekaj več.
»Sporna« je krajevna skup-
nost, ki smo jo izbrali za da-
našnje predstavljanje pred
občinskim praznikom ve-
lenjske občine, 8. oktobrom,
to pa je Krajevna skupnost-
Desni breg, ki ima trenutno
na svojem področju več kot
8500 prebivalcev. Tako je
številčno največja krajevna
skupnost v velenjski občini,
je pa tudi »srce« mladega
mesta, ki je svoj razvoj zače-
lo doživljati po končani II.
svetovni vojni. Prav v kra-
jevni skupnosti Desni breg
so še vedno vidni bloki iz ča-
sov, ki so bili težki, vendar je
vsak rad poprijel za delo, sa-
mo da je prišel do primerne-
ga stanovanja. Časi pa se
spreminjajo in napovedi so,
da se bo spreminjalo tudi
»srce« mladega Titovega Ve-
lenja. Najstarejše stavbe, po-
mniki težkih, vendar uspeš-
nih povojnih dni, se bodo
morali umakniti, kajti tam
bodo zrasle nove stolpnice,
novi bloki...
To pa seveda še ni vse!
Problemov, delovfiih na-
log in želja je mnogo več!
Prva je ta, da bo treba zara-
di boljše samoupravne orga-
niziranosti to krajevno^ skup-
nost razdeliti na tri ali vsaj
dve krajevni skupnosti. Se-
danja krajevna skupnost je
sorazmerno slabo komunal-
no urejena, kar so tudi posle-
dice začetne povojne grad-
nje. V sedanjem naselju ni
dovolj parkirnih prostorov,
neustrezno je število trgovin,
nimajo obrtniških delavnic,
slabo je urejena semaforiza-
cija križišč, kjer prav zaradi
tega večkrat prihaja do ne-
sreč z najhujšimi posledi-
cami.
Trenutno je njihova naj-
večja naloga ureditev daljin-
skega ogrevanja za celotno
krajevno skupnost. Tako bo-
do letos priključili na omrež-
je okoli 150 stanovanj, do
konca prihodnjega leta pa še
zadnjih sto.
Krajevna skupnost Desni
breg v Titovem Velenju je
brez pravih tovarn, ima pa
štiri osnovne šole (Miha Pin-
tar-Toledo s katero ii
Desni breg podpisani
pravni sporazum o na
šem sodelovanju, Gu
lih, Anton Aškerc in]
vizije), Rudarski šals
ter, gimiiazijo, štiri
Dom za varstvo os
dve trgovini (samopo
co in trgovino s teh
blagom), kiosk, nob<
stilne (razen v sklopu
benega standarda RE
mopostrežni bife in
pri Šumiju), ima eno
co in en zasebni lokal,
čarno »Vardar« zas
Davida Ziberoviča, te
sploh prvi zasebnik s
obrtjo v današnjem T
Velenju takoj po v<
svojo obrtjo je začel p'
vi v Starem Velenju.
Ljubo Supič
Franc Tamše
Titovo Velenje s središčem v današnji KS Desni breg je začelo nastajati okoli leta 1950. Takrat
modernim in udobnim stanovanjskim blokom so danes šteti dnevi, kajti porušili jih bodo in zgradili
nove, večje, za več ljudi...
Čudno nasprotje vlada v KS Desni breg, ki je najštevilnejša, saj ima preko 8500 krajanov, od katerih
jih je kar 70 odstotkov mlajših od 40 let! Pa kljub temu imajo v svoji krajevni skupnosti Dom za
varstvo ostarelih oseb! Dom z novim prizidkom je sicer lep, vendar stoji sredi betonske oaze, kjer je
veliko prometa, kaj dosti prostora na svežem zraku pa za ljudi stanujoče v njem ne ostane. Vsaj
lokacija verjetno ni najbolj posrečena...
V najštevilnejši krajevni skupnosti premorejo od trgovin z živili poleg samopostrežnice Tržnica
samo še tale miniaturni kiosk. Po vse ostalo je treba drugam.
Krajevna skupnost Desni breg, ki predstavlja »srce* sodobnega Titovega Velenja, meji na zahodu na Koroško in Aškerčevo cesto s KS
Stara vas...
Na jugu meji na reko Pako s KS Levi breg, na severu s
Velenje - Šmartno. Del meje je tudi s KS Konovo.
MOST! DESNI BREG V TITOVEM VELENJU
pju je med 26 krajevnimi skupnostmi v velenjski občini
- Zdaj razmišljajo, kako bi to krajevno skupnost v srcu
kar bi samo koristilo boljši krajevni samoupravi — Med
)$ti je dokončna ureditev daljinskega ogrevanja,
6. KS Desni breg je brez večjih delovnih organizacij,
i/ni vrtci, Zdravstvenim domom in lekarno ter enim
oJurčec
Alojz Rajter
Franc Skutnik
Zvone Stemberger
Krajevni skupnosti De-
breg nimajo nobenega
eta, 70 odstotkov prebi-
»v pa je mlajših od 40 let.
mala vsi starejši so se pre-
liv nove zaselke Titovega
lenja v sodobnejša stano-
'ja, sem pa prihajajo mla-
liružine, ki so zadovoljne
toeho nad glavo za prvo
k. V tej krajevni skupno-
je prav gotovo največja
ktuacija prebivalstva!
fredno veliko je otrok, saj
jih ob zadnjem obisku
dka mraza našteli več kot
10!
' KS Desni breg imajo
jie prostore še del DO
Zavod za urbanizem,
tovstveni center z le-
too!
°drobno imajo izdelan
tudi srednjeročni program.
Na prvem mestu je že ome-
,njena ureditev daljinskega
ogrevanja celotnega naselja,
ki naj bi bilo po programu
končano do konca prihod-
njega leta. Veliko pozornost
bodo posvetili urejevanju ze-
lenic, po katerih je Velenje
nekoč slovelo, danes pa se
vse prerado dogaja, da si lju-
dje namesto sicer urejenih
poti med zelenicami izbirajo
kar svojo pot po zelenici. Za
urejevanje zelenic so sklenili
tudi pogodbo o sodelovanju
z arboretumom iz Volčjega
potoka. Odpraviti želijo črne
točke križišč, eno še letos,
drugo prihodnje leto. Načr-
tujejo izgradnjo pokritega
avtobusnega postajališča na-
sproti sedanje samopostrež-
ne trgovine Tržnica. Ze dve
leti se dogovarjajo o razširi-
tvi trgovinskega omrežja, ki
je za sedanje potrebe neu-
strezno. Radi bi našli prostor
za lokale drobnega gospo-
darstva. Omenili smo že tudi
pomanjkanje parkirišč.
Trenutno še nimajo ura-
dnega praznika svoje krajev-
ne skupnosti, predlog pa je,
da bi ga poimenovali (seve-
da, če se bodo s tem strinjali
prebivalci!) po končani akci-
ji napeljave daljinskega
ogrevanja v celotno krajevno
skupnost.
Delno imajo že izdelan ur-
banistični plan, kjer pa pro-
stora za novogradnje prak-
tično ni več. Torej bodo po-
skušali z rušitvijo najstarej-
ših objektov, ki jih bodo na-
domestili z večjimi. Samo,
kako najti stanovanja za lju-
di, ki stanujejo v za rušenje
predvidenih stavbah? ■*
Novost je gradnja dvanajst
stanovanjskega bloka ob
Tomšičevi cesti, ki ga Ve-
grad gradi kot prvega v Ju-
goslaviji po sistemu celične
gradnje (to je Vegrad pri dru-
gih objektih že preizkusil).
Ostarelo srce v mladem
mestu ima veliko težav pa še
več načrtov. Injekcija bo po-
trebna in nanjo se vsi tudi
temeljito pripravljajo.
c->
KS Desni breg v Titovem
Velenju sta pred občin-
skim praznikom velenj-
ske občine obiskala in
vam jo predstavila v tek-
stu: TONE VRABL in fo-
tografiji: LOJZE OJ-
,	STERŠEKj
^^^^^mmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmm^mmmmmm^^^
'KS Velenje - Šmartno in na vzhodu s Kidričevo cesto tudi s KS
To ni avtobusna postaja pa čeprav je le - ta v neposredni bližini.
To je ostanek prve reklamne table, ki so jo pred nekaj manj kot
tridesetimi leti postavili v današnjem Titovem Velenju. Zdaj so
reklamno tablo prestavili na drugo stran ceste na zelenico, kjer pa
bi rabil daljnogled, bi videl, kaj piše. Okostje trideset let stare
table (na sliki) pa služi kot edina tovrstna avtobusna postaja s
»streho*...
KDO JE KAJ V KS DESNI BREG V
TITOVEM VELENJU
Predsednik Skupščine KS je LJUBO SUPIČ, pred-
sednik Sveta KS FRANC TAMŠE, predsednik Kra-
jevne konference SZDL TOMO JURCEC, predsednik
Krajevne organizacije Zveze komunistov ALOJZ
RAJTER, predsednik Krajevne organizacije ZSMS
FRANC SKUTNIK, predsednik Krajevne organizacije
ZZB NOV ZVONE STEMBERGER, predsednik Kra-
jevne organizacije Rdečega križa pa VERA ŠINIGOJ
Trenutno ustanavljajo v Krajevni skupnosti organi-
zacijo Zveze prijateljev mladine, imajo že društvo me-
dicinskih sester (sedemnajst članic), nimajo kultur-
nega društva, šport in rekreacijo pa so zaupali mladim
organizatorjem, to je Krajevni organizaciji mladine.
Osnovna šola Miha Pintar- To-
ledo je ena izmed štirih, ki ima-
jo »sedež* v KS Desni breg. KS
najbolj tesno sodeluje prav s to
šolo, kjer pa imajo neprijeten
madež na spomeniku, kajti piše,
da je bil mož rojen 1.-13... Leto
pa seveda nima trinajst mese-
cev. Uganko so razvozijali učen-
ci, da je pač številka med »ena*
in »trinajst* (verjetno devetka!)
-	odpadla, zdaj je pa drugje ni
moč dobiti ali kupiti, kot v Ita-
liji. Za prvo silo bi partizani -
in to je Miha Pintar vendar bil!
-	naredili kaj drugega, da ne bi
prihajalo do teiav. Nič nas ne
sme presenetiti ali pa nas tudi
lahko...
Stara Glaierjeva hiša se ne umika blokom, ampak končni ureditvi križišča s Koroško in Tomšičevo
ulico.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 39 - 30. september 1933
KMETIJSTVO V CELJSKI OBČINI
NAPREDEK V ŽIVINOREJI
Rast zadružne proizvodnje hrane je očitna
Podatki za celjsko občino
kažejo, da se kmetijska pro-
izvodnja v zadružnem sek-
torju stalno veča od 1975. le-
ta dalje. Povečana proizvod-
nja je bila dosežena v glav-
nem zaradi uvajanja nove te-
hnologije oziroma preusmer-
janja v bolj kakovostno pro-
izvodnjo in obdelavo.
Večja tržna proizvodnja je
na tržno usmerjenih kmeti-
jah, ki jih je bilo 1975 leta
komaj 79, konec lanskega pa
že 238, ki se jim je pridružilo
še 26 kmetij v prvem polletju
letos. Hitrejše preusmerjanje
v tržno proizvodnjo zavira
pomanjkanje kreditnih sred-
stev, pa tudi velike predra-
čunske vrednosti preusmeri-
tve. Za celjsko občino pa je
ovira tudi dejstvo, da sodi
med razvite, zaradi tega pa
tudi njeno kmetijstvo nima
pogojev za kreditiranje raz-
voja iz sredstev mednarodne
banke po kriterijih poslov-
nih bank v Sloveniji.
Največ tržnih viškov zasle-
dimo v zadnjih letih pri pri-
delavi zelenjave, saj so se va-
njo vključili tudi polkmetje
na manjših površinah obde-
lane zemlje. Po številu živine
je celjska občina na 3. mestu
na območju in sicer takoj za
Šmarjem in Šentjurjem. Tre-
nutno ima občina 8166 gove-
di, na novo pa so začeli z
vzrejo konj in ovac.
V letošnjem polletju je po-
manjkanje koruze, močnih
krmil in beljakovinskih kon-
centratov povzročilo zao-
stanke pri intenzivnem pita-
nju živine, saj so vzrejo mo-
rali zaradi tega preusmeriti
na domačo krmno osrtovo.
Toča je naredila celjskemu
kmetijstvu letos še posebno
veliko škode zlasti v sadov-
njakih, kar se bo poznalo tu-
di prihodnje leto, pa tudi pri-
delek hmelja je zmanjšan za
polovico.
V težave je zašla tudi broj-
lerska proizvodnja zaradi
izrednih težav pri zagotavlja-
nju deviz za uvoz krme za
piščance v okviru SOZD
Merx, zato je reja piščancev
začasno prepuščena Perutni-
ni Zalog.
Akcija za večje tržne viške
je v celjski občini dobro
uspela, letos se bo tudi nada-
ljevala in računajo, da bodo
v zadrugi združeni kmetje v
prihodnjem letu pridelali še
več zrnja pšenice. Bolje se je
tudi organizirala pospeševal-
na kmetijska služba, čeprav
so pridobili samo enega
kmetijskega strokovnjaka.
MITJA UMNIK
NA PRAZNIČNEM
ŠM0H0RJU
Planinsko društvo La-
ško je v teh dneh prosla-
vilo kar tri pomembne
obletnice: 55-letnico usta-
novitve, 30. obletnico pla-
ninskega doma na Šmo-
horju in 15. obletnico ob-
stoja mladinskega odseka
društva.
Da bi kar najbolj slo-
vesno proslavili te jubile-
je so se laški planinci do-
bili v nedeljo na Šmohor-
ju, medse pa so povabili
še ostala planinska druš-
tva v občini.
Zbrane je najprej po-
zdravil Andrej Mavri,
predsednik planinskega
društva Laško, nato pa je
o dolgoletni poti društva
spregovoril Stane Kuž-
nik, predsednik občinske
konference SZDL Laško.
Z osrednjo proslavo na
Šmohorju se je društvo
želelo zahvaliti predvsem
tistim članom društva, ki
so pomagali zgraditi dom,
ki je danes ena najprijet-
nejših planinskih posto-
jank ter pomagali razvija-
ti planinsko dejavnost v
Laškem in okolici. Zah-
vala je veljala tudi delov-
nim organizacijam in širši
družbenopolitični skup-
nosti za pomoč.
Nedeljsko praznovanje
so popestrili dogodki kot
je ustanovitev odseka
gorskih stražarjev, šport-
no-planinska tekmovanja
itd. V kulturnem delu
programa so sodelovali
moški pevski zbor TIM
Laško, godba na pihala
Laško, folklorna skupina
kulturnega društva An-
ton Tanc iz Marijagradca
in učenci osnovne šole
Primoža Trubarja iz La-
škega.
M.AGREZ
___J
30 LET PODČETRŠKIH RIBIČEV
ZASKRBLJENI NAD OKOLJEM
Pobrateni z ribiči iz Šempetra v Savinjski dolini
Obilje čistih in bogatih voda je maj-
hni skupini ljubiteljev narave in ribi-
škega športa iz Podčetrtka pred tride-
setimi leti utrnilo misel o ustanovitvi
ribiške družine Sotla - Podčetrtek. Re-
čeno - storjeno! Peščica takratnih čla-
nov je lahko izbirala med lekarni in
potoki, ob katerih je namakala trnek,
saj je bilo mogoče uloviti ribo v doma-
la vsakem potoku, da o bogastvu tro-
fejnih rib v Sotli sploh ne izgubljamo
besed. Ob takšnih pogojih za razvoj
ribolova je bilo seveda razumljivo, da
je na novo rojena ribiška družina na-
menila glavno skrb preprečevanju kri-
volova in pridobivanju novih članov,
ob tem pa je prirejala še vrsto tekmo-
vanj, organizirala prostovoljno delo
pri čiščenju obrežij in drugo. Od same-
ga začetka je ribiška družina Sotla
-Podčetrtek uspešno sodelovala tudi z
drugimi ribiškimi družinami, posebej
s tistimi onstran Sotle.
Hiter razvoj družbe, ki je zaradi ma-
lomarnosti in nerazumevanja preveli-
kega števila ljudi hudo iznakazil nara-
vo, pa je tudi pred podčetrške ribiče
postavil nove naloge. Danes so z ramo
ob rami z drugimi člani ribiških družin
eni pomembnejših borcev za čistejše
vode in za čistejše okolje, saj sami sko-
raj dnevno lahko vidijo, kako umirajo
še pred desetletjem čiste vode. Priča
so vse večji onesnaženosti Sotle, priča
umiranju življenja v Šmarskem in ne-
katerih drugih potokih. Znova in zno-
va opozarjajo tudi na nujno zgraditev
čistilne naprave v Rogaški Slatini, saj
se sedaj vse odplake stekajo v Sotel-
sko jezero, ki naj bi bilo nekoč po-
memben vir pitne vode. Kljub števil-
nim opozorilom pa so ribiči skupaj z
nekaterimi somišljeniki nemočni, da
bi zajezili nesnago, ki se zgrinja v vo-
de. Zato poudarjajo, da je nujna strez-
nitev celotne družbe, preden onesna-
ženost voda in okolja nevarno ogrozi
človekovo zdravje in življenje. Obe-
nem pa tudi pozivajo, da bi morali
končno vendarle pričeti izvajati za-
konske predpise, ki v svojih besedilih
sicer terjajo ostre kazni za onesnaže-
valce voda in okolja, v praksi pa dolo-
čil teh predpisov še zdaleč ne izva-
jamo.
Na sobotni proslavi ob 30-letnici ri-
biške družine Sotla-Podčetrtek je Ri-
biška zveza Slovenije podelila devet-
najst visokih priznanj posameznikom
in organizacijam, med njimi red tretje
stopnje z zastavico Postajam ljudske
milice iz Šmarja pri Jelšah, Rogaške
Slatine in Kozjega. Tudi ribiška druži-
na sama je ob svojem jubileju podelila
priznanja prizadevnim članom in so-
delujočim ribiškim družinam, od
predstavnika občinske konference
SZDL Šmarje pri Jelšah pa je prejela
zahvalo za izkazano skrb pri varstvu
okolja in za prizadevnost pri društve-
nem delu. Na slovesnosti so ribiči še
posebej toplo sprejeli sklep o pobrate-
nju ribiške družine Sotla- Podčetrtek
z ribiško družino iz Šempetra v Savinj-
ski dolini ter podpisali listino o pobra-
tenju.
DAMJANA STAMEJClC
ZLATA POROKA IVANA IN JUSTINE
V Trnovi j ah živita mož in
žena, 71-letna Justina ter 74-
letni Ivan Goleč. Pred krat-
kim sta imela velik jubilej -
zlato poroko. Leta nosita do-
bro, to se vidi, prešerna pa
sta tudi verjetno še tako kot
včasih.
SPOZNALA STA SE
PRED MNOGIMI LETI
Minilo je več kot petdeset
let, odkar sta se spoznala kot
delavca pri isti hiši. Ivan je
pekel kruh, Justina pa je bila
natakarica. Čudno bi bilo, če
se ne bi spletla ljubezen. Po-
tem sta se poročila. Seveda
so bili časi drugačni kot da-
nes in na poročno potovanje
nista šla. Prišli so tudi otroci,
kot v vsaki družini. S trdim
delom sta služila denar in ga
skušala čim več tudi prihra-
niti. Mož Ivan se je kasneje
zaposlil kot poštar, žena Ju-
stina pa je postala gospodi-
nja. Prišla je vojna in razme-
re so postale še slabše. Zlo-
mili pa so tudi to prepreko.
KO JE MINILA VOJNA
Prišla je tako zaželena svo-
boda in kot mnogi drugi je
tudi Golčeva družina začela
znova. V Trnovljah pri Celju
so si zgradili majhen dom, ki
pa je danes dograjen in ob-
novljen. Staro življenje osta-
ja le še na zbledelih fotogra-
fijah, ki jih mati rada kaže.
Pri njih doma je res ve
živahno. Justina ima ve^KO
dela z vnuki, pa tudi s prav-
nukom Gregcem. Rada ima
otroke in vse mlade.
DANES
Justina opravlja vsa go-
spodinjska dela v hiši, pa tu-
di z vrtom je vehko skrbi. Z
veseljem pa tudi pomaga
svoji družini. Z možem več-
krat hodita na izlete z druš-
tvom upokojencev, katerega
član je Ivan. Seveda sta bila
tudi na morju. Justina pravi,
da ji tam ni všeč, ne voda ne
vročina. Pa tudi uživati ne
zna, saj je bila celo življenje
navajena trdo delati. Raje
gresta s svojimi otroci v hri-
be, če je le čas. Dobih smo
vtis, da so res dobra in prijaz-
na družina, saj se dobro razu-
mejo s sosedi, ki so jima pri-
pravili lep sprejem, ob kon-
cu pa so vsi odšli na gostijo.
Pravita, da na poročno poto-
vanje tudi zdaj ne bosta šla.
Življenje se je tudi zanju
izboljšalo, pa imata še vedno
malo kot nekoč. Ob koncu
lahko le še rečemo »Bodita
še dolgo srečna!«
MATEJA KOMEL
SIMONA PRODAN
PETNAJSTLET
FRANKOLOVSKEGA
KVARTETA
Eden najuspešnejših in
priljubljenih malih vokalnih
ansamblov so brez dvoma
pevci frankolovskega kvar-
teta, ki te dni slavi svoj pet-
najstletni jubilej. Kot mno-
gim takim pevskim skupi-
nam začetki segajo k prepe-
vanju v domači hiši ali za
omizjem vaškega Bachuso-
vega hrama. Začne se za last-
no zabavo iz čistega veselja,
vendar redki so, ki se s tru-
dom in talentom prebijejo
do radijskih mikrofonov, do
televizijskih oddaj, do sne-
malnic kaset in gramofon-
skih plošč, do pomembnej-
ših koncertov po vsej domo-
vini.
Železen program kvarteta
»Frankolovčani« so narodne
pesmi, ki jih člani zbirajo ne-
posredno med ljudmi, kjer
kot narodna pesem še živi,
precej pa si pomagajo tudi s
starimi pesmaricami in dru-
gimi viri ljudskega pevskega
izročila.
Kvartet je pred 15 leti začel
v postavi Jože Korošec, Fer-
dinand Semečnik, Metod Ja-
kop in Valdi Podjavoršek.
Slednji je tudi edini preostali
v novi postavi, ko pojejo še:
Edi Šibanc, Rado Pinter in
Tone Gregorc.
Med najdaljše domete so-
dijo snemanja na radiu in
TV, koncerti v Kruševcu,
Bački Palanki in Titovem
Velesu ter številni koncerti
po vsej Sloveniji ter uspešno
sodelovanje z instrumental-
nimi skupinami Jureta
Zdovca, Francija Zemeta in
Vikija Ašiča.
Na jubilejnem koncertu, ki
bo v soboto zvečer na Fran-
kolovem, bo sodeloval naro-
dno-zabavni ansambel »Naši
znanci«.
J. K-
VIŠJA SOCIALNA
POMOČ
Zaradi skokovitega nara-
ščanja cen v letošnjem letu
se bodo povišale denarne po-
moči tistim upravičencem,
ki jim je to edini vir dohod-
ka, s 3900 na .4300 dinarjev
mesečno.
Upravičencem, ki jim je
denarna pomoč dodatni vir
za preživljanje pa s 1950 di-
narjev na 2150.
Z. s.
SPRAVILO ZELJA
V teh dneh so pričeli kmetje s spravilom zelja. Na po-
snetku, ki smo ga napravili minulo nedeljo na Gomilskem
vidimo družino Urankar pri spravilu zelja. Gospodar, Tone
Urankar nam je dejal, da bo letos pridelal okrog 30 ton zelja.
T. TAVČAR
$t. 39 - 30. september 1982
NOVI TEDNIK - stran 15
TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD
m let dela
in izkušenj
Letos so podvojili izvoz
Preboldska tekstilna tovarna je ena
izmed najstarejših tovrstnih tovarn v Ju-
goslaviji, saj letos praznuje 140 letnico
obstoja. Vsako leto v začetku septembra
pa delavci te velike tovarne praznujejo
svoj praznik, v spomin na dan, ko so leta
1950 prvemu delavskemu svetu svečano
in simbolično izročili ključe tekstilne to-
varne. Starejši člani kolektiva in mnogi
upokojenci se še spominjajo začetkov
delavskega samoupravljanja. Delavci so
se takrat zavedali, da je tovarna postala
njihova, da z njo sami upravljajo, zato so
živeli z njo in zanjo. O tem so nemalo
besed spregovorili tudi na nedavnem
srečanju upokojencev tekstilne tovarne.
Kar okrog štiri sto se jih je zbralo in si
ogledalo proizvodnjo.
Eden izmed pomembnih povojnih
mejnikov je prav gotovo leto 1950, ko so
prvič, odkar obstaja tkalnica, natkali de-
set milijonov metrov tkanin. Prvi povoj-
ni izvoz je bil dve leti kasneje. Takrat so
nekaj izdelkov izvozili v Turčijo, leta
1954 pa so izvozili že skoraj pet milijonov
metrov tkanin. Izvoz ima torej v tej to-
varni že dolgoletno tredicijo in pomemb-
nosti izvoza so se v Preboldu že od nek-
daj zavedali.
Značilnost tekstilne tovarne Prebold
je tudi ta, da so vedno znali vsak vloženi
dinar nekajkrat oplemenititi. Večina od-
ločitev v preteklosti je bila pravilna in
koristna. Leta 1959 so tako modernizirali
oplemenitilnico ter med drugim nabavili
nove stroje Textima.
Z razširitvijo reke Bolske leta 1968 je
bila dana možnost za nov razvoj te delov-
ne organizacije. Tako so zgradili novo
toplarno, leta 1969 pa so začeli z gradnjo
nove tkalnice, ki so jo sodobno opremili
z modernimi avtomatiziranimi brezčol-
ničnimi stroji. Ukinili so staro tkalnico,
zato je bilo treba temeljito razmisliti, ka-
ko zaposliti 150 delavcev. Odločili so se
za proizvodnjo nogavic. Deset let so po-
slovali z nemško firmo Schulte-Dieck-
hof. Kasneje so se poslovno povezali s
firmo Kunert, s katero se odvija podob-
na proizvodnja, vendar mnogo bolj za-
htevna. Prav takšnim poslom pripisuje-
jo, da tudi v največji domači konjunkturi
niso izgubili stikov z zunanjimi tržišči.
Pozitivno pa se jim takšne odločitve
obrestujejo v sedanjih časih, ko si vsi
skupaj prizadevamo za čim več deviz.
Napori za celovitejšo vključitev v me-
dnarodno delitev dela so še bolj prišli do
izraza leta 1979, ko se je preboldska to-
varna vključila v mednarodno združenje
proizvajalcev medvlog za lahko in težko
konfekcijo ETACOL iz Zuricha. V tem
združenju ima tekstilna tovarna Prebold
pomembno mesto, saj je lani dobila pre-
hodni pokal za največjo proizvodnjo
medvlog. Ta mesec je bila letna skupšči-
na članov grupacije ETACOL v Pre-
boldu.
Referendum, ki je bil tretjega decem-
bra leta 1980, je znova izpričal visoko
zavest delavcev in njihovo razgledanost.
Tekstilna tovarna je pod svoje okrilje
prevzela predilnico v Biogradu na moru.
V	tem času grade v Biogradu novo pre-
dilnico, ki bo moderno opremljena, zgra-
jena pa bo še to leto. Nova predilnica bo
velika 6000 kvadratnih metrov, proiz-
vodnja pa se bo podvojila. Tako bo imela
preboldska tovarna še vnaprej dovolj
preje. Predilnico v Biogradu na moru
gradijo s sredstvi tozdov TTP, sklada za
nerazvite SR Hrvatske, občine Biograd,
Ljubljanske banke - Splošne banke Ce-
lje, skupščine občine Žalec ter rezervne-
ga sklada SR Slovenije. Kot vse kaže,
bodo pod svoje okrilje prevzeli tudi to-
varno v Imotskem, tako da bo ponudba
Prebolda še kompleksnejša.
V	začetku lanskega leta so se odločili za
nadaljnjo modernizacijo tkalnice. Tako
so že nabavili štiriinšestdeset brezčolnič-
nih tkalskih strojev dvoje širine. S tem
bodo zmanjšali obseg nočnega dela žena
ter še povečali možnost za izvoz.
Glavna naloga kolektiva IT Prebold je
seveda povečevanje izvoza. Na tem po-
dročju so letos dosegli pomembne uspe-
he, saj so izvoz podvojili, uvoz pa zmanj-
šujejo. TT Prebold se uvršča med naše
največje izvoznike tkanin. Vsi se zaveda-
jo, da bo treba čim prej usposobiti novo
predilnico ter STB tkalnico in skupaj s
tovarno v Senožečah, s katero odlično
sodelujejo, bo izvoz možno še povečati.
Za povečano proizvodnjo predilnic bo
treba uporabiti tudi ustrezne količine
domačih surovin.
Seveda, brez težav ne gre. Največ jih je
s pomanjkanjem energije. Zaenkrat so
težave uspeli prebroditi, z varčevanjem
pa bodo prav gotovo težave še manjše.
Tekstilna tovarna Prebold je kljub vla-
ganjem, izrednim naporom za razširitev
in modernizacijo proizvodnje ves čas na-
menjala veliko pozornost tudi družbene-
mu standardu zaposlenih delavcev. Vsa
leta so gradili stanovanja, imajo sodoben
obrat družbene prehrane ter dva počitni-
ška domova v Biogradu na moru in v
Piranu. Pomembno pa je tudi to, da je
ves čas bilo vzorno sodelovanje s kra-
jem, saj se zavedajo, da gre za en kraj, v
katerem vsi skupaj živijo in delajo.
V Preboldu bodo proizvajali tudi tekstilne stroje
Takole izgleda obrat TT Prebold v Pristavi
mmmmmmm	vsotam	n—«».»gni—mi "-am ■
V Preboldu stkejo milijone metrov tkanin
Nova strojna opremljenost bo povečala možnosti za izvoz
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 39 - 30. september 1933
Dragi prijatelji!
Teden je naokrog in spet smo skupaj. Na moji mizi se je
nabral že zajeten kup vaših prispevkov. Resnično sem
vesela, da tako pridno pišete. Vesela pa tudi žalostna, saj
je naš kotiček tako majhen, da vsega, kar mi pošljete,ne
morem objaviti, pa čeprav med prispevki ni niti enega
takšnega, ki bi si tega ne zaslužil. Zato naj vam nikar ne
vzame poguma, če tudi v tej številki niste našli svojega
imena. Še naprej pridno pošiljajte svoje prispevke, saj so
prav vsi tako imenitni, da jih z veseljem preberem. Zares
ste pravi mali pisatelji.
V današnjem vrtiljaku boste spet našli nekaj zanimivo-
sti, ki vas bodo, upam, razveselile. Še posebej dobro pa
preglejte stran vsi, ki radi pišete pesmi, saj smo tokrat
pripravili nekaj posebej za vas.
Veliko zabave na vašem vrtiljaku vam želi
Nad j a
TIK PRED SLOVESOM
Zazvonil je šolski zvonec. Po-
slednje leto v šoli. Vsi zbrani smo
zdrveli v razred, da si zagotovimo
čim boljši prostor. Zadnjič. Tova-
rišica nam je zadnjič razlagala,
kako naj se učimo, da bo čim
bolje za nas. Zadnjič. Vse to se
dogaja zadnjič in misel na to res
ni prijetna.
Ko pomislim nazaj, nisem ni-
koli s posebnim odporom hodila
v šolo. Ne, prav nasprotno. Tudi
z veseljem sem šla. Saj šola zame
ni le pouk. Šola so vsakdanja sre-
čanja v sošolci. Šola je tisoč
drobnih skrbi. Šola je smeh. Šola
je predvsem prijateljstvo. Tisto
prijateljstvo, ki nas veže. Tistih
sto pogovorov med odmori. Tiste
lepe stvari, ki se ne dajo poveda-
ti. Vendar pa šola, kljub vsemu
ni šala. Letos je pred nami naša
življenjska odločitev. Poklic. Kaj
bo kdo postal? Vsakega skrbi za-
se, pa vendar nas skrbi za vse. Če
kdo ne bo sprejet ali ne bo nare-
dil sprejemnega izpita, nam bo
vsem hudo. To niso le prazne be-
sede. Saj se kljub temu, da smo
prava mešanica vseh vrst znača-
jev, dobro razumemo. To lahko
trdim z gotovostjo. V naši razre-
dni skupnosti ni meje mestni -
vaški ali fantje - dekleta. Ne, mi
vsi smo ena celota. Držimo sku-
paj in si pomagamo. Z veseljem
zberemo sto kilogramov papirja,
ga prodamo Dinosu in plačamo
izlet nekomu, ki sam tega ne bi
zmogel. Večkrat pri kontrolni na-
logi ali pri spraševanju pomagam
nekomu, ki se zaradi dela doma
ali zaradi kakršnihkoli skrbi ni
mogel naučiti. Vem, ne le jaz, vsi
vemo, da to ni prav in pošteno,
ker naj bi.vsak dobil oceno, kot si
jo zasluži. Zato, da bi lahko vsak
dobil oceno, kot si jo zasluži, in
to brez tuje pomoči, pa pomaga-
mo učencem, ki se težje uče po
Poglejmo danes, čemu so
se nasmejali dopisniki COŠ
Stranice:
•	Tabornica je poročala:
VALILI smo svoj odbor
•	Smiljana je napisala:
Igrala je godba na IGRALA
•	Nekdo je zapisal: Za PA-
SOM je imel PLAŠČ in buta-
rico.
ali pred poukom. Mi smo takšni
in na to smo ponosni. >
Imamo lepo šolo. Je velika,
skoraj nova stavba. Učilnice so
svetle in moderno urejene. Le-
tošnje leto je zadnje leto v njej.
Vendar mi na to ne mislimo. Ne
mislimo na konec. Konec osnov-
ne šole so za nas velika vrata v
življenje. Velika vrata, za kateri-
mi bo vsakdo izbral svojo pot.
Pravijo, da so osnovnošolska leta
najlepša in najbolj brezskrbna.
In zdaj, ko sem na koncu teh
osnovnošolskih let, bi rada še en-
krat doživela tistih sto ur smeha,
skrbi in strahu, tistih sto odmo-
rov in tistih tisoč stvari, ki so
tako lepe. A žal se časa ne da
postaviti nazaj. To se ne povrne
nikoli več, ker pač vse enkrat mi-
ne. Zal je tako.
MANCA ULČNIK, 8. b
OŠ Dušana Jereba
SLOV. KONJICE
Kdor visoko leta...
S prijatelji smo šli nekega
sončnega popoldneva na potep v
gozd. Dogovorili smo se, da bo-
mo plezali po drevju. Ko smo
našli primerno drevo, smo dolo-
čili točko, do koder je bilo treba
splezati. Na drevo smo se vzpe-
njali drug za drugim. Vsi pred
mano so se spretno povzpeli na
drevo in lepo odskočili. Zadnji
sem bil jaz. Ko sem priplezal do
tja, kamor so plezali drugi, sem
šel še malo višje in si mislil: »Naj
vidijo,, kako sem pogumen.«
Splezal sem še višje in skočil.
Skok se mi ni posrečil in telebnil
sem na glavo. Vsi so se mi smeja-
li, ko so videli, da mi na čelu
raste buška. Prav tako pa sem
imel potolčena kolena. Tako smo
odšli domov. Doma pa mi je oče
rekel, da se ne smem peteliniti
pred drugimi.
MARIO CRNJAC, 6. a
OŠ bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
KAKŠEN JE STRAH?
Bil je večer, ko sta oče in mama
delala zunaj. Jaz sem sedel v ku-
hinji in bral knjigo. Vrata so bila
odprta toliko, da sem imel po-
gled na hodnik. Nekaj časa sem
bral knjigo in nenadoma mi je
pogled ušel na vrata hodnika.
Opazil sem, da se za vrati nekaj
premika. Stopil sem bliže, ven-
darr me je bilo tako strah, da sem
skočil na kuhinjsko okno. V ti-
stem trenutku, ko sem kar drhtel
od strahu, je v kuhinjo prišla se-
stra in me vprašala, kaj norim.
Povedal sem ji, da je za vrati ne-
ka čudna pošast. Sestra se je za-
čela na ves glas smejati in mi
povedala, da je to vendar obešal-
nik, ki se vidi v šipi ob svetlobi
luči.
SANDI OCEPEK, 7. a
OŠ bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
PESNIKI, NA
PLAN!
Gotovo je med vami veliko
takšnih, ki vsaj kdaj pa kdaj zlo-
žijo kakšno rimo. Tokrat imate
priložnost, da se pokažete.
IŠČEMO NAJLEPŠO JESEN-
SKO PESMICO.
Pišite nam o jeseni, o njenih
barvah, o trgatvi, o prvih šolskih
dneh; skratka o vsem, kar je ka-
korkoli povezano z jesenjo. Za
pokušino lahko preberete tole
pesmico:
Jeseni
postanejo listi rumeni
in sonce nariše
škrlat na nebo.
Čriček si gode
na gosli zelene:
»Že grozdje je zrelo.
Zdaj brat ga gremo!«
In zdaj brž na delo. Vaše pe-
smice zbiramo do 20. OKTOBRA
1982. Pošljite jih na NOVI TE-
DNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000
CELJE, na ovojnico pa pripišite
še »Jesenska pesmica«.
PRI ČEBELARJU
Mi smo bili pri čebelarju. Tam smo videli čebele. CeUi
nam je pokazal, kako dobi med iz satovja. Tudi orodje n^
pokazal.
LIDIJA Flj^
PSIČEK
Jaz imam majhnega psička. Ime mu je Kaci. Ko se igrair
njim, skače za menoj in me lovi. Večkrat mu dam tudi jes.j
MILAN MATEVgj
KONJIČEK
Pri sosedovih imajo konja. Konjiček je domača žival,
rjave barve. Je zelo močan. Vozi drva in orje.
PETER KONj
OD DREVESA DO MIZE
V gozdu so podirali drva. Potem je prišel tovornjak. Odp^
je plohe na žago. Potem so plohe razrezali na deske. Odpe^
so deske k mizarju. Mizar je naredil stole in mize.
PAVU KONJ
Učenci 1. razreda, OŠ STRANJ
ATKINA ZANKA
Miška Atka ima zelo rada sadje, saj ve, da je zdra\(
Katero jesensko sadje pa ima najraje? Premešaj črk
tako, da boš dobil odgovor!
Gotovo si že uganil, katero sadje Atka najraje glod;
Rešitev napiši na dopisnico in jo pošlji na naš našla
do ponedeljka, 4. oktobra 1982. Med pravilnimi rejj
tvami bomo izžrebali dobitnika lepe nagrade.
In zdaj še k rešitvi prejšnje uganke. Naši prijatelji s
nam pisali iz Izole, Kopra in Pirana. Žreb je tokr;
namenil nagrado celjskega AERA: Petru Sikošku
Pečovnika 50 a, Celje. Nagrado bomo poslali po pošti
Leta 1947 so na Štajerskem strašile nekatere bande - same so se
imenovale »križarska vojska«. Po dokumentih o njihovem delova-
nju in o tem, kako jih je ljudstvo zatrlo, je napisana naša pripoved.
Nekateri udeleženci in kraji imajo drugačna imena, kar pa bistveno
ne vpliva na opis posameznih prizorov in resničnost takratnih
dogodkov.
Hrast jih je pričakal kot velika hiša. Veje so mu segale
do kakšnih dveh metrov nad tlemi. Deblo je bilo debelo.
Palček se je ozrl v krošnjo in rekel:
»Tudi pred dežjem bomo nekaj časa varni!«
»Kaj pa pred miličniki, tudi bomo?« je vprašal Rudi.
Miloš pa je ponovil:
»Rekel sem, da bomo srečali kosce!«
Polegli so.
Miloš se je opotekel in obsedel tik ob deblu. Rudi in
Ciril sta si našla prostor levo od njega, Palček pa desno.
Žalostno jih je bilo videti.
Nihče ni vedel, kje so. Tudi Palček je približno ugibal.
Kupa hlodov, mimo katerih so šli, seje spominjal. Mislil
je, da se jih spominja. Hrasta ni poznal. Ko pa jih je
toliko! Dotlej še nikoli niso prenočevali pod drevesom
tako na planem. So bili daleč od vasi? Palček je sklenil,
da si bo pozneje ogledal teren. Ko si oddahne.
Prilegla bi se jim kakšna pijača. Vsi so od izčrpanosti
na glas sopihali. Napor je bil prehud. Bežali so že več ur.
Ciril je narahlo bruhnil. Belo nakodrano slino. Rudi je
grgral in gledal nekaj hipov samo z očesno belino.
Nato sta se Rudi in Ciril ulegla vznak. Razširila sta
roke in noge, kot Bi bila pribita na križ.
Miloš se je bil naslonil na deblo. Napol leže je nekaj
časa kimal in pritajeno govoril:
»Rekel sem, da bomo srečali kosce!«
Globoko je vdihnil. Okolica je dišala po poletju. Bil je
brez moči. Ko je za hip dvignil glavo, je Palček opazil
njegov prazen pogled.
Palček ga je poklical:
»Miloš!«
»Ja!« se je koj oglasil. »Kaj je, Palček?« Njegov glas je
bil razumljiv in nič osoren. Iz ust se mu je raztegnila
dolga slina.
»Smo jih, kaj?« se je pohvalil Palček.
Miloš je prestregel slino, kot bi segel po pajčevini.
»Smo! Pa še jih bomo!«
»Dobro se moramo odpočiti!«
»Naspati, napiti, najesti, potem gremo pa v Dolgo goro,
Palček. Obiskali bomo tajnico! Se je spomniš? Mlada je
še in rdeča kot vrag! Privoščili si jo bomo!«
Komandant križarjev se je hotel nasmehn. ^ svojim
besedam. Pa ni šlo. Samo nakremžil seje. Brzostrelko si
je zvlekel na kolena in jo objel.
Rudi in Ciril sta že spala. Ležala sta kot kladi.
Palček se je zvil v klobčič. Cez čas je spanec premagal
tudi njega.
25
Rafal.
Palček je zgrabil brzostrelko. Segel je v prazno.
Ni se bil še zdramil.
Segel je nekoliko niže in otipal cev. Planil je pokonci.
'Kaj je? Jutro? Večer?'
Bilo je pozno popoldne. Zelo prozoren mrak se je že
privlekel pod hrast. Pred njimi, kakšnih sto metrov, je
bil širok, svetel trak. Cel kos neba.
Vsega okoli sebe sploh ni natanko videl. Težko je
razločeval stvari in ljudi okoli sebe. Ni se še popolnoma
zavedal. Ko se je zaslišal, zavpil je brez zveze: »Tukaj
so'.«, se je začel nagonsko ritensko umikati. Stran izpod
krošnje.
Zavpil je: »Miloš!«
Videl je, kako se na drugi strani debla prerivata Ciril in
Rudi. Kako begata, nekaj kričita drug na drugega. Nato
sta stekla, omahnila, izginila.
Palček je imel vtis, da od vseh strani sliši glasove.
Zdelo se mu je, da sliši mijavkanje, cviljenje, zavijanje
siren. Trušč je bil nepopisen. Zaslišal je psa. Razločno je
slišal lajež. In kot bi nekdo klepal koso.
Še vedno je bil nekaj metrov stran od hrasta. Miloša je
videl' na tleh.
,Saj tisto je Miloš!'
V glavi mu je bobnelo.
,Kaj so blizu železniškega tira? Ob nasipu? Lokomo-
tiva bobni, kot bi peljala tik nad njim.'
Bežal je.
Preden je zjutraj legel, sije zrahljal vezalke na čevljih
,Desni čevelj bom izgubil, madona!'
Začel je razlikovati okolico. Praprot. Poljana praproti
Padel je. Pljunil je kri.
Glasovi v glavi so potihnili. Pa ne vsi. Psa je še vedno
slišal. Lajal je. Kot bi jokal, kot bi prosil.
Palček se je znova dvignil. Napol dvignjen nad pahlja-
často praprotjo je begal s pogledom. Na levi je zagledal
kako gozd izginja. Pognal se je v grapo., Voda!' je pomi-
slil. Vode ni bilo. Gnilo listje. Začel se je vzpenjati. P°
vseh štirih. ,Ali ni spet zalajal pes ?' Zagrizel se je v breg-
Nikoli še ni tako lezel. In tudi psa še nikoli ni slišal tako
tik za seboj. , Ali je pes?' Strmina je bila huda. Palček j?
začutil, kako mu spet pojemajo moči.
,Prekleti breg! Kdaj ga bo konec?'
Naposled je dosegel nekakšen rob. S težavo se je
prekopicnil čezenj. Gumbi na bluzi so podrsali po brzo-
strelki. Kovina se je oglasila ostro.
Nato se je zagnal za deblo velike bukve in obmiroval
Ni imel pojma, kakšna je situacija! Ni si predstavljal
kaj se je zgodilo.	j
Odpel si je srajco in bluzo. Hropel je. Usta je pritisk
ob mah. Ni bil moker, je bil pa svež in lepo je dišal-
Spomnil se je na jaslice. Znoj mu je kapljal z obrazi
Usta je imel izsušena. Mah mu je dobro del. Mehak je b»
in čist, kar jedel bi ga.
Povsod je bila tišina. Negibna. Že nekaj trenutkov $
slišal nobenega glasu. Tudi ptiča ni slišal.
»Tukaj imam dobro kritje, pravočasno jih bom op3'
zil!«
Dihal je globoko, da ga je bolelo. Prisluhnil je v globe'1,
poslušal, ali je kaj slišati iz daljave. Slišal pa ni n'c
drugega kot bitje svojega srca.
Krošnje so vse bolj tonile v gost mrak.
Na dnu globeli, kamor je zapičil pogled, je bila &
nepredirna tema. Od tod je udarjalo k njemu po trhnob'-
$t. 39 - 30. september 1982
NOVI TEDNIK - stran 17
(OŠARKA
JUGOPLASTIKA DA, ZVEZDA NE!
[ledalci se vračajo h košarkarjem
Celjska košarka je imela
.etekle dni svoj praznik. V
'.^ini finala jugoslovan-
ska pokala so celjski ko-
ckarji pripravili največje
,esenečenje in po mnogo
0|jši igri premagali člana
zvezne lige Jugoplastiko
| Splita 85:83 (42:40) in to v
rečanju, v katerem so bili
^alci Libele boljši vse sre-
nje in gostje niso povedli
Iti enkrat.
po tem uspehu so se Celja-
ni kot edini slovenski klub
uvrstili v četrtfinale, med
osem najboljših v Jugoslavi-
ji. To pa je že velik uspeh
celjske košarke in celjskega
športa nasploh. Žreb je bil
muhast in v goste so tako
prišli najmočnejši - košar-
karji Crvene zvezde, večkrat-
ni prvaki Jugoslavije in
osvajalci mednarodnih lovo-
rik. Njihov trener Ranko
Žerjavica se ni dal preseneti-
ti. Potem ko so Celjani vodili
v prvih šestih minutah, je te-
meljito izkoristil naklonje-
nost sodnikov in prevzel po-
budo in vodstvo, katerega
gostje niso izpustili vse do
zadnje minute. Tako so igral-
ci Crvene zvezde izločili Li-
belo z rezultatom 122:104
(54:44). Toda ta zmaga je bila
čista in predvsem, Celjani so
nudili močan in ogorčen od-
por. Igrali so odlično in zato
je tudi ocena trenerja Crvene
zvezde več kot pohvalna.
»Libela me ni presenetila.
To je tista ekipa, ki je pred
leti opozorila na sebe in ne-
nadoma izgubila mesto v na-
šem košarkarskem vrhu. Se-
daj vidim in z zadovoljstvom
ugotavljam, da je tu v Celju
nova, še boljša kakovost. Le
redke ekipe pri nas pristopa-
jo in pristopijo k naši hitri
igri protinapadov. Libela je
to storila od prvega trenutka
in nam z izrednimi streh od
daleč zadala mnogo težav.
Dolgo se nismo mogli odle-
piti in kar dvakrat se je ne-
varno približala razliki šestih
košev. Seveda naša izkuše-
nost in rutina ni popustila in
zmagali smo zasluženo. Go-
stiteljem pa vse naše če-
stitke.«
Koše proti Crveni zvezdi
so dosegli Gole in Aničič po
21, Tovornik 28, Pipan 24 in
Medved 10. V srečanju proti
Jugoplastiki pa Gole 10, To-
vornik 21, Pipan 25, Kahved-
žič 6 in Aničič 23.
Z zadnjim nastopom pa je
bil zelo zadovoljen tudi tre-
ner Libele, prof. Mile Cepin,
ki je po srečanju dejal:
»Fantje so v obeh sreča-
njih pokazali dejansko vre-
dnost celjske košarke. V
dveh srečanjih nismo mogli
pripraviti dvakrat presene-
čenja in tako je Crvena zvez-
da zasluženo zmagala. Škoda
je le, da sta sodnika v prvem
delu igre močno navijala za
goste, kar pa ni bilo potreb-
no, kajti Beograjčani so le
boljši. O naših fantih lahko
povem le-to, da so storili vse
kar so mogli in sem z njihovo
igro zelo zadovoljen.«
J. KUZMA
JOŽE
MESAREC
POŠKODOVAN
V Portorožu je bila pred-
zadnja dirka za republiško
prvenstvo v kartingu. Ekipa
AMD Šlander je osvojila četr-
to mesto, kar ni najboljši
uspeh, če vemo, da so bili Ce-
ljani lani stalno drugi. Letos
nimajo močnih predstavni-
kov v kategoriji do 125 cm,
kjer izgubljajo ^ragfltene
točke.
Pri posameznikih državni
prvak v nacionalnem razredu
Jože Mesarec ne bo tudi re-
publiški prvak Starta! je do-
bro, toda v drugi vožnji se je
poškodoval in republiški na-
slov je odšel na Bled. Mesar-
ca je dobro nadomestil Rado
Romih, ki je bil četrti, Ro-
man Krištof pa deseti. Član
Smartnega Viktor Vardev je
bil enajsti.
Najboljše moči imajo Celja-
ni v mladinski in članski ka-
tegoriji do 100 ccm. Pri mla-
dincih je bil Friderik Brečko
četrti in Peter Škof peti.
Alojz Prek in Jure Bi te ne pa
sta pri članih osvojila tretje
oz. četrto mesto. Na desetem
in enajstem mestu z enakim
številom točk sta Marjan
livfc in Aleš Pepel, ki pa čez
nekaj dni odhaja v JLA in
ekipa Slandra bo še bolj
oslabljena.
Za Šlander so še nastopili
Branko Jelenko, Peter
Kranjc, Darko Kranjc, Mo-
hor Hrastnik in Jože Mesa-
rec.
J. KUZMA
Visoki igralci Crvene zvezde niso dovolili celjskim igral-
cem pristopa pod koš. Zato so se morali odločati za mete
od daleč in pri tem so uspevali. Žižič poizkuša ovirati
Tovornika pri metu, toda ni uspel. Med Tomičem in Kova-
čevičem pa Pipan (11) čaka na rezultat akcije. V ozadju do
zadnjega kotička napolnjena dvorana Tehniškega centra.
Košarka v Celju znova pridobiva gledalce.
ROKOMETNE
VZPOREDNICE
Piše: Vlado Bojovič
Z današnjim dnem začenjamo z objavo komentar-
jev, ki jih bo z rokometnega področja pisal znani
celjski športnik, državni reprezentant, član Roko-
metnega kluba Aero Celje, pravnik, Vlado Bojovič.
Zaenkrat smo se dogovorili, da bodo ti komentarji
objavljeni enkrat mesečno, predstavili pa bodo pre-
gled skozi vse lige, kjer nastopajo rokometne ekipe s
širšega celjskega območja, Vlado pa bo vsaj včasih
dodal še kaj posebej zanimivega, saj takšnih stvari
dosti in dobro pozna. Prepričani smo, da boste te
prispevke radi prebirali.
ekipa za atraktivno igro
Odigrano je že nekaj prvenstvenih kol v rokometu
nove tekmovalne sezone 1981/82 v ligah vseh rangov
rokometašev in rokometašic. Ze sedaj je mogoče po-
dati prve ocene glede pripravljenosti ekip, tekme nove
sezone pa so prinesle tudi prva presenečenja. Večina
moštev se je za novo tekmovalno sezono dobro pripra-
vila.
V	1. zvezni rokometni ligi je že bilo nekaj večjih
presenečenj. V negativnem smislu preseneča več-
kratni državni in evropski prvak Borac iz Banja luke.
ki je še brez osvojene točke. Kot favoriti za osvojitev
letošnjega prvenstva se že uveljavljajo Crvena Zvezda.
Metaloplastika in Sloga iz Doboja. Slovenski predstav-
nik Kolinska-Slovan iz Ljubljane je slabo startal. Šele
naslednje tekme bodo pokazale ali je izguba nekaj
ključnih igralcev res bila tako boleča in narekovala
takšen padec v kvaliteti ali pa gre samo za športno
smolo.
V	1. B rokometni ligi smo Celjani dobro pričeli. Še
bolj pa je vredno pohvale, da je igra ekipe hitra in
atraktivna. Takšna je celjski rokometni šoli vedno od-
govarjala in bo ob nadaljnjem primernem delu morda
prinesla tudi ustrezne tekmovalne rezultate.
Tudi v ostalih tekmovalnih ligah so slovenski pred-
stavniki uspešno startali in le zaželeti je, da bodo to
uspešnost nadaljevali tudi v naslednjih tekmah. Ekip«
Šoštanja je pokazala, da se je dobro pripravila na novo
tekmovalno sezono in prvi rezultati so že vidni.
Nova sezona je pokazala, da je v moštvih veliko
novih, mladih, še neuveljavljenih igralcev, ki se bodo v
tekmah letošnjega prvenstva dokazovali in kalili, ka-
sneje pa dosegli z vestnim delom še mnogo več.
Ce bo sta sodniška in rokometna organizacija šli v
korak z rezultati, ki jih rokometaši in rokometašice
dosegajo v zadnjem času, bo nova sezona prinesla
zanimive boje, na drugi strani pa potrdila kvaliteto
rokometa kot enega naših najboljših množičnih in na-
juspešnejših športov.
ROKOMETNI
DOSEŽKI
Aero Celje je v 2. kolu zmagal
po odlični igri v Slavonskem
Brodu proti Derventi 37:28, naj-
boljša strelca sta bila V. Bojovič
10 in Ščurek 9. Celjani po dveh
kolih vodijo, v 3. kolu pa igrajo
doma v nedeljo ob 10.30 v hali
Golovec proti Zametu iz Reke.
VI.B zvezni ligi so rokometa-
šice Velenja tesno izgubile v Bo-
rovu 19:18. v 3. kolu pa bodo igra-
le doma z ljubljansko Olimpijo.
V	II. zvezni ligi je pripravila
presenečenje ekipa Šoštanja z vi-
soko zmago v Varaždinu proti
Varteksu 36:25, najboljši strelec
pa je bil Potušek 10. Šoštanj je
tretji, v 4. kolu pa bo igral doma z
zadnje uvrščeno Jelovico.
V	republiški moški ligi dve
zmagi: Aero je premagal Krško
34:29 v Krškem (najboljši strelec
Medved 11), Minerva pa doma
Branik 27:22 (Pavlovič 9). Miner-
va je četrta, Aero sedmi. V 5. kolu
gostuje Minerva v Tržiču proti
Peku, Aero pa igra doma s Pru-
larrrL
V	ženski republiški ligi je
Šmartno visoko premagalo Dup-
lje 28:18 (Šmerc 11) in je na 8.
mestu, v 5. kolu pa gostuje v Trži-
ču proti Peku	TV
III. DEBELJAKOV MEMORIAL
V	odlični organizaciji Partiza-
na Gaberje in pod pokrovi-
teljstvom OK ZKS Celje in TKA-
NINE, TOZD Maloprodaja Celje,
se je preteklo nedeljo odvijalo
III. orientacijsko tekmovanje za
vse strukture rekreativcev, po-
svečeno spominu na znanega
celjskega družbenopolitičnega in
športnega delavca dr. Alfonza
Debeljaka. V petih starostnih ka-
tegorijah na dveh različnih pro-
gah se je pomerilo 75 ekip s 330
udeleženci.
Pri kategoriji osnovnošolcev je
zmagala ekipa pionirk Partizana
Gaberje (Hrboka, Durič, Cerar)
pred pionirji (Štancar, Pirš, Ka-
čičnik) in pionirkami (Lipovšek,
Mohorič, Štante) iz Partizana Ko-
vinar Štore.
Pri mladincih so bili najboljši
pripadniki Garnizije JLA v Celju
(Popovič, Zubelič, Eperješi) pred
Mladinskih odsekom Planinske-
ga društva Celje Kune, Horvatič,
Petek, ki je bil drugi in pred tret-
jim - OO ZSMS Gostinska šola
(Ribar, Bračko, Basilij).
V	kategoriji ČLANI - od 26-35
let je bila prva ekipa članov iz
Planinskega društva AERO Ce-
lje (Majcen, Poljšak, Založnik),
druga ekipa članov iz Partizana
Štore (Lišanin, Videč, Šprajcer)
in tretja ekipa članic Partizana
Gaberje (Povalej, Tominc, Ram-
šak).
Pri kategoriji ČLANOV - nad
36 let pa je bila prva na cilju in z
vsemi opravljenimi nalogami
ekipa Občinskega štaba terito-
rialne obrambe iz celja (Friderik,
Kralj, Klemen, Danilo), druga
ekipa Partizana Gaberje - st. čla-
nice (Dejak, Maroša, Vrunč, Kri-
stan) in tretja tudi ekipa st. članic
iz Partizana Gaberje (Jejčič, Me-
lavec, Turnšek, Kamplet).
V memorialni disciplini DRU-
ŽINE, katerim je kristalne poka-
le podelila žena pokojnega dr-
. Debeljaka, pa je bil vrstni red
ekip naslednji: 1. Mežnar Bran-
ko, Alenka in Miha; 2. Mežnar
Franc, Slavica in Špela ter 3.
Cvetko Andrej, Urška, Špela in
Manca. Četrti in peti sta bili ekipi
družine Conradi in Lah.
METOD TREBICNIK
Našim ligašem v republiški nogometni ligi gre slabo. Velenj-
ski Rudar je že četrtič remiziral, tokrat doma s poprečno Nafto
3:3, strelca pa sta bila Bukovič dvakrat in Omladič. Šmartno je
po dveh prepričljivih zmagah in ko smo pričakovali, da se mu
bo odprlo, izgubilo v Kamniku proti Stolu 3:1, strelec pa je bil
v 89. minuti Hren. Na lestvici je Rudar četrti, Šmartno pa
osmo. V 7. kolu bo Rudar gostoval v Kamniku proti Stolu,
Šmartno pa bo igralo doma proti kranjskemu Triglavu.
V vzhodni ligi Kladivar po uvodnem remiju nadaljuje z
zmagami in tako tudi vodi na lestvici. Zdaj je dobil derbi s
Steklarjem v Rogaški 5:3, medtem ko sta Dravinja in Elkroj
remizirala 2:2. Dravinja doma s Fužinarjem, Elkroj pa v Ljuto-
meru z istoimensko ekipo. Vodi Kladi var, na odličnem tretjem
mestu je novinec Dravinja, Elkroj je šesti in Steklar zadnji. V 6.
kolu bosta dva derbija: Kladivar - Elkroj in Steklar - Dravinja.
T. VRABL
Begata na
h.evelovem jezeru
Dšv Nivo je skupaj z Jadral
Urri klubom Titovo Velenje pri-
javilo na Plevelovem jezeru ja-
halno regato v razredih Fireball,
^ta in Optimist. Vreme je bilo
veter pa je bil jadralcem na-
gnjen. Nastopilo je 18 tekmo-
valcev iz treh klubov Ljubljane,
Maribora in Celja V Fireballu so
1 Prva tri mesta razdelili tekmo
^ei iz Ljubljane, v Zeti sta bila
J® drugem in tretjem mestu Je-
J^uk in Marolt iz Nivoja, v Opti-
mistu pa so prva tri mesta osvoji-
tekmovalci Ljubljane in Mari-
r*a. Zal ni bilo tekmovalcev za
regato.
^lesarji za pokal
Kolesarski klub Celje Merx iz
bo pripravil v nedeljo, 3.
*J-obra kolesarsko dirko za 1.
Celja. Tekmovanje se bo
^elo ob 8,30 v Zadobrovi, proga
pbo speljana skozi Arcan, L;u
in Tmovlje nazaj v Zado-
°vo v dolžini sedmih kilome-
trov. Nastopijo lahko pionirji in
pionirke, članice, mladinci, člani
in veterani, za vsakega pa je dol-
žina proge različna. Pravico na-
stopa imajo vsi, ki so člani KK
Mene Celje ali pa bodo to postali
pred startom.
sandi jelenc
republiški prvak
Na Savi Bohinjki je bilo repu-
bliško prvenstvo v kajakih in ka-
nujih na divjih vodah za mladin-
ce. kjer je sodeloval tudi Celjan,
član Nivoja SANDI JELENC in
v kategoriji kajak enosed med 30
tekmovalci osvojil prvo mesto
ter naslov republiškega prvaka.
TURK - BRINOVEC
TRETJA
V Slovenj Gradcu je bilo me
morialno šahovsko tekmovanje v
spomin na šahista Franca Smo-
na. V finalni skupim je nastop.; o
26 parov, tretje mesto sta osvopla
Turk in mladinec Brinovec iz
Žalca, četrta pa sta bila Starman
in Peternel iz Šempetra.
JOŽE GROBELNIK
strelci na polzeli
V počastitev krajevnega praz-
nika so strelci na Polzeli pripra-
vili tekmovanje z MK puško, ka-
mor so povabili vse strelske dru-
žine iz žalske občine, prišle pa so
žal samo tri. Zmagala je SD Griže
322 krogov pred SD Polzela 298
in SD Prebold 296 krogov. Med
posamezniki je bil najboljši Jože
Turnšek iz Griž 89 pred Francem
Posedelom iz Polzele 86 in Jože-
tom Pintarjem iz Prebolda 84
krogov. DRAGO GREŠAK
kros v titovem
velenju
ZTKO občane Velenje in Atlet,
skt klub Velenje bosta 30. sep-
tembra pripravila jesenski občin-
ski kros. Ta množična športna
manifestacija, na kateri se bodo
za značke, plakete in pokale bori-
li tako cicibani iz vrtcev kot vete-
rani pa seveda »vmesne- genera-
cije, bo za velenjske atletske in
druge Športne delavce tudi nepo-
sredna in zadnja »živa« priprava
2a\pubiith kros "Deta«.
TRIM KOLESARJENJE
Ob občanskem prazniku, ki ga
v Titovem Velenju praznujejo 8
oktobra, bo v šaleški metropoli
tudi več športnih prireditev. Na
svoj račun pa ne bodo prišli le
aktivni športniki, temveč tudi
ljubitelji - rekreativen. Tako
ZTKO pripravlja veliko trim ak-
cijo kolesarjenja. Devetega okto-
bra bodo •trimčkarji* s kolesi
prevozili 25 km dolgo progo po
cestah v občini in si s tem »pri-
služili« nalepke, značke in di-
plome.
VLADO VIDMAR
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 39 - 30. september 1933
$t. 39 - 30. september 1982
NOVI TEDNIK - stran 19
JANEŽ
Janež (Pimpinella anisum L.) je enoletna,
zeljasta rastlina, velika do en meter. Spodnji
listi so okroglasti, na dolgih pecljih in grobo
narezljani; srednji so dvopernati, a gornji so
ozki in trikrat razdeljeni. Majhni beli cvetovi
tvorijo ščitasta socvetja. Posamezni cvet
ima pet lističev, pet prašnikov in nizko plo-
dnico, v sredini podolžno razdeljeno na dva
dela in je zaradi tega tudi plod podobno
razdeljen. Plod je sivo zelene barve, ploščat
in poln mastnega eteričnega olja, ugodnega
vonja in okusa. Vsebuje do 4% eteričnega
olja, precej beljakovin, sladkorja, anetola, in
slično. Na zraku in svetlobi se janeževo olje
kvari in postane strupeno. Zato ga moramo
shraniti v temnem in hladnem prostoru v
temni steklenici z obrušenim zamaškom.
V glavnem uporabljamo kar semena (fruc-
tus anisi) in ga dobimo v lekarni. Ljudsko
zdravilstvo pa uporablja tudi korenino, ki jo
dobro posušimo in zmeljemo v prah. Vza-
memo eno čajno žličko semena in ga skupaj
z vodo ah mlekom zaužijemo. To pomaga če
nas muči astma, ali imamo slab apetit, po-
mirja živce. Še boljši učinek dosežemo, če
seme zdrobimo in pomešamo z medom. Če
Pa vzamemo žličko semena in ga zdrobimo
ter skuhamo na mleku z dodatkom žlice
medu, dobimo dobro domače zdravilo zoper
napenjanje in za ublažitev hudega kašlja.
Sedaj si lahko pripravimo tudi čajno me-
šanico in sicer zoper kašelj - dva dela jane-
ža, en del lučnika, en del trpotčevih listov in
dva dela bezgovih jagod. Žlico te mešanice
Poparimo in pustimo pokrito, da se nekoli-
ko ohladi, zasladimo z žlico medu in pijemo
večkrat na dan, če smo prehlajeni, če se ne
Moremo izkašljati. Ljudsko zdravilstvo pa
Priporoča tudi žvečenje samih semenk in
sicer proti nespečnosti, proti glavobolu, zla-
sti pa to priporoča doječ ni cam, ker eterično
°lje vzbuja izločanje mleka, pa tudi dojen-
ček bo imel manj vetrov, ker se janeževo
°lje izloča tudi z materinim mlekom. Če pa
že matere ne morejo žvečiti janeževih plo-
dov naj pijejo čaj sestavljen iz enakih delov
janeža, kumine, kamilic in šipka.
BORIS JAGODIč
MRAZNICA, PRAVA
ŠTOROVKA...
Smo tik pred zdajci, ko bo iz starih štorov, ob obronkih in
v vlažnih, meglenih predelih začela rasti tako težko pričako-
vana goba štorovka. Marsikateri »gobar« sploh skozi vso
gobarsko sezono ne gre v gozd, temveč čaka, da zasliši
novico, »rastejo štorovke...« To je pač goba, ki se lahko
nabere v velikih količinah, kar pomeni, da ni treba hoditi in
tekati sem ter tja, temveč lahko gobjo ozimnico naberemo v
trenutku oziroma v zelo kratkem času.
Poudaril bi, da je štorovka pogojno užitna goba, kar po-
meni, da je treba izpolniti določen pogoj pri pripravi ome-
njene gobe. Ta pogoj je, da štorovko prekuhamo in odlijemo
vodo, kajti surova štorovka je strupena. Za marsikaterega
ljubitelja narave in seveda gob je štorovka izredno lepa
goba, posebno še tedaj, kadar jo utrgamo v šopu. Sicer pa
mraznica v kulinaričnem pogledu spada v I. kakovostni
razred. Zelo okusne so pečene in ocvrte ali dušene z jajci.
Nenadkriljive pa so vložene v kis. V zmrzovalniku zdržijo
kakšnih osem mesecev, vendar zmrzovanje ni najbolj pripo-
ročjivo, ker štorovke potemnijo in osteklenijo.
AMADEO DOLENC
KROKETI IZ ŠUNKE Z GOBAMI
Sestavine: 20 dag šunke, pest suhih gob (ah dve sveži), •
15 dag sesekljane nemastne govedine, 15 dag moke, 3 jajca,
10 dag naribanega sira, žlica masla, pol litra mleka, ščepec
peteršilja, ena srednja čebula, drobtine, ščepec muškatnega
oreščka, olje, sol, poper.
Najprej suhe gobe namočimo v mlačni vodi. Ce imamo
sveže gobe, jih dušimo na čebuh, čez nekaj časa dodamo
sesekljano nemastno govedino, solimo, popopramo in du-
šimo, dokler je potrebno.
Polovico moke prepražimo posebej v preostalem maslu in
dobro mešamo, da se ne delajo grudice. Razredčimo s to-
plim mlekom, ki ga dodajamo po malem, solimo, popramo
in kuhamo nekaj minut. Nato odstavimo z ognja, dodamo
nariban suh sir in mešanico mesa ter gob s sokom, v kate-
rem smo dušili, sesekljano šunko in sesekljan peteršilj, zači-
nimo z muškatnim oreškom in povežemo vse skupaj z enim
jajcem.
Mešanico stresemo na pomokano desko in jo zgladimo na
debelino prsta. Ko se je shladila in strdila, jo razrežemo v
pravokotnike in jih z rokami oblikujemo v velike zamaške.
Potresemo jih z moko, pomočimo v razžvrkljani jajci in v
drobtine ter ocvremo v vročem olju, da zarumenijo po vseh
straneh. Postrežemo vroče ter ponudimo zraven še solato iz
čebule, soli, kisa in bučnega olja. Zraven se prileže kozarec
črnega vina.
POKAL SAVA V MARIBOR
Slovenski ribiči so se minulo soboto ob bregovih
Save v Radečah srečali na 9. tradicionalnem turnir-
ju za pokal SAVA. Sodelovalo je 25 ekip ribiških
družin iz Maribora, Litije, Sijaja, Šempetra, Sevni-
ce, Brestanice, Krškega, Radeč, Murske Sobote,
Straže-Save iz Ljubljane, Vevč, Brežic, Laškega,
Zagorja in Hrastnika. Skupno je 76 tekmovalcev
ujelo 214 rib ali 213,19 kilograma.
Med posamezniki je bil daleč najboljši Maribor-
čan Anton Klampfer s 3200 grami, drugo mesto je
zasedel Marjan Kocman iz ribiške Družine Vevče
3132 grami, tretja pa je bila, kar je največje prese-
nečenje, Marija Leskošek iz ribiške družine Breži-
ce-Krško s 3105 grami. Med družinami so tokrat
slavili Ljubljančani iz ribiške družine Straža-Sava
z 21 kazenskimi točkami, takoj za njimi so Litjani s
27 točkami, tretji pa so ribiči družine Brestanica-
Krško. Iz celjske regije so se tekmovanja udeležili
poleg domačinov še ribiči iz Laškega in Šempetra.
Prvi so bili sedmi, Šempeterčani pa osemnajsti.
Kot zanimivost naj povemo, da je letošnji državni
prvak med športnimi ribiči iz Krškega Dušan Von-
čajnk osvojil šele 17 mesto. Najtežja riba, ki jo je
ujel Mariborčan Klampfer, zmagovalec tekmova-
nja, je tehtala 3000 gramov.
Po besedah tajnika ribiške zveze Slovenije, tovari-
ša Podlesnika, pa so ribe, ki so jih lovih v Savi, še
vedno zastrupljene, zato ne priporoča, da bi se
znašle velikokrat na jedilniku slovenskih družin.
Sodi pa to tekmovanje v okvir letošnjega praznika
radeške krajevne skupnosti.
FRANCI KADUNC
GORA OLJKA:
D0MK0TN0V
V soboto so v okviru kra-
jevnega praznika KS Polzela
odprli obnovljen planinski
dom PD Polzela na Gori Olj-
ki. Slovesnosti se je udeleži-
lo veliko planincev od blizu
in daleč ter predstavniki re-
publiške planinske zveze in
sosednjih planinskih dru-
štev. Kako so potekala obno-
vitvena dela je govoril pred-
sednik PD Polzela Vili Vybi-
hal in poudaril, da je bil dom
obnovljen z veliko družbeno
pomočjo in osebno prizadev-
nostjo med mnogimi delov-
nimi akcijami. Opravili so
več kot 6000 udarniških ur,
nekateri planinci so jih opra-
vili po več sto. Dom ima se-
daj 150 sedežev v petih pro-
storih, veliko razgledno tera-
so, 15 postelj v devetih sobah
in 30 skupnih ležišč. Poleg
tega ima moderno kuhinjo,
sanitarije in kleti. V imenu
KS Polzela je planincem
izrazil priznanje za to veliko
delo podpredsednik skup-
ščine KS Polzela Marjan Se-
ver, v imenu Planinske zveze
Slovenije pa Tine Bučar, ki
je Viktorju Kojcu izročil zlati
znak Planinske zveze Jugo-
slavije, Ernestu Štoklesu in
Janku Šalamonu pa zlati
znak Planinske zveze Slove-
nije.
Po krajšem kulturnem pro-
gramu je dom odprl 70 letni
Ernest Jelen, ki je najstarejši
član PD Polzela.
Ob tej priložnosti so pro-
slavili tudi 10 letnico Savinj-
ske planinske poti, ki ima 26
obveznih točk, doslej pa jo je
prehodilo 955 planincev-
transverzalcev. O tem je go-
voril Stanko Štorman, nato
pa so 74 planincem podelili
značko za opravljeno Savinj-
sko planinsko pot.
T. T.
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 39 - 30. september 1933
-„30. september 1982
[L--
NOVI TEDNIK - stran 21
JeTKE
noči s petka na so-
'*;e doslej še neznani
■ Hilec »obiskal« kio-
yjYubarjevi, Vojkovi
Lj-snikovi ulici. Kaže
1 ja je bil precej izbir-
1 jgt, saj mu ni bilo mar
i	'(.jgarete, žvečilne gu-
,n druge malenkosti iz
>0v. Iskal je samo de-
, ^er pa ga ni našel je
[odšel praznih rok.
( , Andrej Z. iz Štor je v
edeljek zvečer spet
Li pretepaški izbruh v
^ajšnji slaščičarni.
, pa gostom ni bilo
l da bi na njih preiz-
«1 svoje pretepaške
jerne, so poklicali mi-
^jjce, ki so srboriteža
jurili in ga napotili k
^iku za prekrške. O
„ kako se je »pogu-
1j'„ Andrej obnašal
^ sodnikom, nimamo
jatkov.
(Občana Rudija R. z
,e je pred časom poz-
ponoči zbudil hrup
^a bi pod oknom ska-
j sloni. Pomislil je, če
f Celju morda na obi-
j kakšen cirkus ali ži-
ski vrt od koder bi lah-
ušli sloni. Pa ni bilo
; takšnega. Hrup so
jnjali mladi »sloniči«,
so z nekaj zaboji piva
jslavili uspešno oprav-
il popravni izpit njiho-
va šolskega tovariša,
upno zabavo so potem
»kinili miličniki, mla-
niči pa so morali za ka-
ii	pospraviti tudi razbi-
steklenice.
I Zakonca R. iz Iršiče-
ulice v Celju sta se
ejšnji četrtek zvečer
[ločila za bolj Hrupni
ppir. Prihiteli so tudi
jličniki. Vse kaže, da je
<epir izzvala žena, mož
ije bil močnejši, zato so
Idniku za prekrške pri-
fili oba.
I Priznani razgrajači
ndrej C., Bogdan S.,
fcmko P., Ivan K. in Mi-
n Č. so prejšnjo sredo
)zno v noč razgrajali v
anovanju v četrtem
ldstropju v Nušičevi
ici. Pri sodniku za pre-
rške bo verjetno manj
■upno (pa tudi zabavno).
S.Š.
PROMETNA AKCIJA V OKVIRU NNNP 82
USPEL NENADNI PREIZKUS
Prometni inšpektor Franc Lavrič ocenjuje akcijo
»Danes okrog 10. ure se je
na Partizanski cesti v Celju
zgodila huda prometna ne-
sreča med voznikom avtobu-
sa in voznikom tovornega
avtomobila, ki je v cisterni
prevažal žvepleno kislino.
Trčenje je bilo tako silovito,
da se je avtobus Izletnika Ce-
lje, poln potnikov, prevrnil
in začel goreti.
Cisterna Cinkarne Celje se
je nagnila na desni bok, pri
tem je začela iztekati žveple-
na kislina v Savinjo. Silovito
trčenje je sprožilo tudi ze-
meljski plaz, ki je zasul del
avtobusa. Po prvih ugotovi-
tvah je več kot deset potni-
kov hudo poškodovanih,
najmanj dva pa sta že podle-
gla poškodbam.«
Takšnih primerov je na ža-
lost na naših cestah vsak dan
več, v opisanem pa gre na
vso srečo samo za akcijo, ki
so jo v okviru NNNP 82 (tu je
promet poleg požarne varno-
sti na prvem mestu), izvedli
delavci UNZ Celje. S to akci-
jo, ki je potekala v popolni
tajni pripravljenosti, so hote-
li preveriti pripravljenost
vseh tistih služb, ki lahko so-
delujejo pri odstranjevanju
posledic nastale nesreče. Ve-
liko prejšnjih vaj je bilo že
vnaprej znanih in zaradi tega
so se ljudje, ki so sodelovali
v njej, lahko nanje tudi bolje
in temeljiteje pripravili. To-
krat ni bilo tako. Vajo so iz-
peljali, kakšni pa so rezul-
tati?
O tem FRANC LAVRlC,
prometni inšpektor pri
UNZ Celje, ki je vodil akci-
jo: »V vaji so sodelovali tisti,
ki morajo pri odstranjevanju
posledic prometne nesreče,
vendar za to niso vedeli, niso
bili prej obveščeni. Vedeli so
samo pri Izletniku, Cinkarni
in Cestni Kanalizaciji, ki so
za imitacijo nesreče dali
ustrezna vozila. Vse je pote-
kalo izredno dobro in lahko
rečem, da smo v Celju dobro
pripravljeni za ublažitev po-
sledic ob določeni nesreči.
To velja za Reševalno posta-
jo, bolnišnico, pogrebni za-
vod in druge, žal pa je odpo-
vedal Zdravstveni dom, pa
čeprav smo jih prosili za po-
moč in sodelovanje. Splošna
ocena je, da je vaja uspela,
morebitne pomanjkljivosti -
tudi te so bile - pa bomo pri
naslednjih podobnih vajah
poskušali odpraviti.«
TONE VRABL
NENADNO ZAVIJANJE
V LEVO
Iz Zetal proti Rogatcu se je pe-
ljal s kolesom na pomožni motor
ERNEST KRANJC, 22, iz Rogat-
ca, za njim pa je vozil z osebnim
avtomobilom KRSTOMIR RU-
LIC, 24, iz Titovega Velenja. Ne-
nadoma pa je kolesar, ne da bi
prej nakazal spremembo smeri
vožnje, zavil z levo, zato ga je
voznik osebnega avtomobila, ki
ga je nameraval prehiteti, zbil.
Kolesar se je pri padcu težje po-
škodoval.
MRTEV SOPOTNIK
V Konjiški vasi sta se srečala
voznika osebnih avtomobilov
FRANC GABER iz Zič in RU-
DOLF ORESNIK. Ker sta oba
vozila po sredini vozišča, sta se
oplazila. Pri nesreči se je težje
poškodoval sopotnik v Gabro-
vem vozilu, 17-letni MARJAN
ZDOLŠEK, iz Kamne gore, ki je
kmalu po prevozu v celjsko bol-
nišnico umrl. Škode pri nesreči
je za okoli 100.000 dinarjev.
PREHITRO PO
OVINKASTI CESTI
Iz Griž proti Žalcu je vozil z
osebnim avtomobilom RUDOLF
FURLAN, 27, iz Kasaz. Po precej
ovinkasti cesti pa je vozil z nepri-
merno hitrostjo, zato ga je začelo
zanašati, nakar se je avtomobil
večkrat prevrnil. Lažje sta se po-
škodovala voznik, Furlan in so-
potnica ANICA TOMAŽ, težje
poškodbe pa ima 16-letna sopot-
nica. Škode na vozilu je za
140.000 dinarjev.
TRČENJE NA LEVI
STRANI
Voznik osebnega avtomobila
JOŽE GOLIC, 31, iz Šešč, je vozil
iz Žalca proti Šempetru. V bližini
gostilne Štorman, je nenadoma
zapeljal v levo in trčil v osebni
avtomobil, ki ga je nasproti pri-
peljal MARTIN ŠTORMAN, 49,
iz Drobrteše vasi, ki se je Goliču
sicer umikal, trčenja pa ni mogel
preprečiti. Pri nesreči, pri kateri
je škode za 110.000 dinarjev, seje
težje poškodoval voznik Štor-
man.
ZAMEJSKI ŠPORTNIKI V
AERU
Delavci .celjskega AERA navezujejo trdne prijatelj-
ske stike z našimi zamejskimi Slovenci v Italiji.
V soboto, 25. septembra je bila na enodnevnem obi-
sku v delovni organizaciji AERO skupina članov šport-
nega društva BREG iz Doline pri Trstu, ki jih vodi
prizadevni rojak in športni delavec Silvan Klabian.
Predstavniki vodstva in Konference sindikata de-
lovne organizacije AERO so gostom predstavili delo in
življenje v svojem kolektivu, zamejski rojaki pa so
orisali prizadevanja in uspehe svojega društva, ki zdru-
žuje 450 Slovencev iz Doline in tržaške okolice.
Sobotno popoldne so namenili ogledu Celja in prija-
teljskemu srečanju - rekreativnim tekmam v malem
nogometu na igriščih na Skalni kleti.
Na turnirju so tudi tokrat, nogometaši so se srečali že
lani na gostovanju v Italiji, zmagali so igralci celjskega
AERA, čeprav izidi niso bili najpomembnejši, saj je bil
namen srečanja z našimi rojaki poglabljanje stikov in
nadaljevanje potrjevanja tradicionalnih vezi, ki nam
vsem veliko pomenijo.
Prisrčno in iskreno sodelovanje z našimi zamejskimi
Slovenci se bo uspešno nadaljevalo in tudi v prihodnje
prispevalo nemajhen delež pri podpori njihovih priza-
devanj, povezavi z matično domovino in graditvi mo-
stu prijateljstva med narodi.
TONE ŠKERBEC A
7. SREČANJE ŠPORTNIKOV-
UPOKOJENCEV V CELJU
Celje je bilo 25. septembra
gostitelj športnikov-upoko-
jencev Slovenije. Zbrali so
se šahisti in strelci iz 18 ob-
čin, zmagovalci medobčin-
skih srečanj.
Prireditelje tega srečanja
je bila Zveza društev upoko-
jencev Slovenije, organiza-
tor pa je bilo Društvo upoko-
jencev Celje, pokroviteljstvo
nad srečanjem pa je prevzel
Občinski sindikalni svet Ce-
lje.
V jedilnici Doma upoko-
jencev v Celju so po ogorče-
nih borbah slovesno razgla-
sili rezultate ter zmagoval-
cem izročili lepa priznanja,
ter seveda tudi lične pokale.
Priznanja so dobili vsi udele-
ženci, pokale pa prve tri
ekipe.
To je bilo prisrčno sreča-
nje starejših, pri merjenju
svojih moči. Naloge so opra-
vili z mladostno zagnanostjo,
s smislom za humor in razve-
drilo, vse je potekalo v pra-
vem vzdušju.
In na koncu še zmagovalci.
Pri šahovskem tekmovanju
si je prvo mesto zasluženo
priborila ekipa Društva upo-
kojencev Trbovlje v postavi
Rugelj, Jazbec, Frece in
Rupnik, ki je dosegla 20,5
točk. Le pol točke za njimi je
bila ekipa DU Ljubljana
Center, tretje mesto pa Je za-
sedla ekipa DU Kranj s 19,'5
točkami. Četrto mesto je za-
sedla ekipa DU Celje, šesto'
pa ekipa DU Titovo Velenje.
Pri strelcih pa je prvo me-
sto zasedla ekipa Društva
upokojencev Murska Sobota
v postavi: Ferenčič, Šturm,
Drole, Šenčur. Nastreljali so
664 krogov. Druga je bila
ekipa DU Maribor Pobrežje,
tretja DU Nova Gorica, La-
ščani pa so bili osmi.
V soboto, 2. oktobra bodo
zopet zbrani upokojenci iz
cele Slovenije v Celju, tokrat
pa kot tekmovalci v nabira-
nju gob, na 2. republiškem
srečanju upokojencev-go-
barjev Slovenije, kjer je prav
tako pokrovitelj srečanja
Občinski sindikalni svet, pri-
reditelj Zveza društev upo-
kojencev SR Slovenije in or-
ganizator Društvo upokojen-
cev Celje, Tekmovalce bo
gostil Dom upokojencev v
Celju, ki mu gre za brezhib-
no in zelo dobro organizira-
no prehrano vsa čast.
KARL ŠMAUC
pravniki za bralce
RAZVEZANA ZAKONCA IN STANOVANJSKA PRAVICA
»Predlog zakona o stanovanjskih
razmerjih ne prinaša dramatičnih
sprememb, vendar bo marsikatero
vprašanje jasneje uredil... Zelo od-
mevna je novost (pojavila se je šele v
Predlogu zakona) pri urejanju zaple-
tov, ki nastajajo ob razvezah. Po do-
sedanji ureditvi se je moral razveza-
mi zakonec, ki po sodni odločbi ni
obdržal (ali pa ne pridobil) stano-
vanjske pravice, izseliti iz stanova-
la. Vendar mu je moral tisti, ki je
ostal v stanovanju, preskrbeti najpo-
trebnejše prostore. Ker ni dovolj sta-
novanj ali pa preprosto zaradi naga-
janja tistega, ki bi se moral izseliti iz
stanovanja, sta dostikrat bivša za-
konca še naprej stanovala skupaj.
Zakonski predlog uvaja v primerjavi
2 zdajšnjim polažajem radikalno no-
vost, ki pa utegne sprožiti še precej
Pomislekov. Predlog je tak: prejšnji
zakonec, ki po sodni odložbi ne ob-
drži oziroma ne pridobi stanovanj-
ske pravice, se mora izseliti iz stano-
vanja najkasneje v enem letu po
Pravnomočnosti odločbe. Pri tem
^u ne pripadajo niti najpotrebnejši
Prostori. Vse to velja tudi za tiste, ki
so živeli v dalj časa trajajoči življenj-
ski skupnosti in je ta skupnost raz-
padla.«
Po dosedanji zakonski ureditvi je
določeno (člen 20 ZSR):
1. Ce se zakonska zveza razveže,
Se lahko prejšnja zakonca sporazu-
meta, kdo od njiju obdrži oziroma
Pridobi stanovanjsko pravico v sta-
novanju, za katero je bil imetnik sta-
novanjske pravice eden od njiju.
2.	Ce se prejšnja zakonca ne mo-
reta sporazumeti o stanovanjski pra-
vici, odloči o tem na zahtevo enega
od njiju v nepravdnem postopku
pristojno sodišče, na katerega ob-
močju je stanovanje; sodišče upošte-
va pri tem stanovanjske potrebe
prejšnjih zakoncev, njunih otrok in
drugih oseb, ki skupaj z njim stanu-
jejo, razloge razveze in druge okoli-
ščine.
3.	Prejšnji zakonec, ki po sodni
odločbi ne obdrži oziroma ne prido-
bi stanovanjske pravice, se mora iz-
seliti iz stanovanja.
4.	Zakoncu, ki se je dolžan po
prejšnjem odstavku izseliti iz stano-
vanja, je treba preskrbeti najpotreb-
nejše prostore.
V nekem primeru je prišlo do ra-
zveze zakonske zveze, v kateri sta
bila rojena tudi dva otroka, ki sta
bila ob razvezi dodeljena v varstvo,
vzgojo in oskrbo materi, ki pa ni bila
imetnica stanovanjske pravice v sta-
novanju, v katerem je do takrat dru-
žina prebivala, ker je bilo stanovanje
v enodružinski stanovanjski hiši -
last moža že ob sklenitvi zakonske
zveze. Prvostopno sodišče je v ne-
pravdnem postopku odločilo, da pri-
dobi stanovanjsko pravico na prej
skupnem stanovanju razvezana že-
na, pri čemer je zlasti upoštevalo
dejstvo, da sta bila oba otroka s
pravnomočno razvezno sodbo dode-
ljena njej v varstvo, vzgojo in oskr-
bo. V pritožbi zoper prvostopni
sklep je nezadovoljni mož predvsem
poudarjal, da je lastnik hiše, v kateri
si bo ustvaril novo življenjsko skup-
nost s svojo izbranko (prejšnjo ljubi-
co, zaradi katere je zakonska skup-
nost v resnici razpadla), ki je noseča
itd. Zato ni sodišča, ki bi ga spravilo
iz njegove hiše, za stanovanje njego-
ve prejšnje žene in otrok pa naj skrbi
tisti, ki je .sprejel tako krivične zako-
ne itd. Pritožbeno sodišče je njegovo
pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno
in potrdilo izpodbijani sklep prvo-
stopnega sodišča, pri čemer je pou-
darilo, da je stanovanjska pravica*
močnejša od lastninske. Kot lastnik
bo upravičen zahtevati od bivše že-
ne ustrezno stanarino, ostane pa mu
tudi pravica zahtevati vselitev v sta-
novanje v njegovi hiši, če bo ponudil
bivši ženi v zameno drugo, primerno
stanovanje (84. člen ZSR). Seveda
pa se bo iz svoje hiše dolžan izseliti,
ko mu bo prejšnja žena zagotovila
najpotrebnejše prostore. Do tega ni
prišlo, ker se je tudi prejšnja žena
ponovno poročila z delavcem, ki mu
je , delovna organizacija dodelila
družbeno stanovanje, v katerega se
je potem vselila tudi sama skupaj z
otrokoma iz prejšnjega zakona.
Ali bo nova zakonska ureditev ta-
ka vprašanja drugače urejala in ka-
ko, je odvisno od zakonodajalca in
bodoče sodne prakse posebnih so-
dišč združenega dela za stanovanj-
ske spore, ki bi morala začeti delova-
ti s 1. 1. 1983.
BORIS DEBIC
SREČANJE POTAPLJAČEV V
NEREZINAH
Kot vsako leto, so se štajer-
ski potapljači po končanih
treningih zbrali na zaključ-
nem srečanju v Nerezinah,
od 24. do 26. septembra. Sre-
čanja se je udeležilo več kot
80 članov štajerskih klubov
iz Celja, Maribora in Trbo-
velj ter večina članov pobra-
tenega nerezinskega kluba
Škarpina.
Udeleženci srečanja so
izmenjali izkušnje pri dose-
danjem klubskem delu, pri-
ložnost pa so izkoristili tudi
za potapljanje z avtonomni-
mi potapljaškimi aparati in
opravili več kot 20 potopov v
globino od 10 do 40 metrov.
V soboto, 25. septembra so
pripravili štajersko prven-
stvo v podvodnem ribolovu,
ki ga je letos organiziral klub
za podvodno dejavnost pri
Ljudski tehniki Emo Celje.
Prvenstvo je bilo dobro or-
ganizirano, organizatorjem
bi lahko očitali le, da je bilo
premalo spremljevalnih čol-
nov, zato so morali nekateri
ribiči dalj časa vztrajati na
enem lovnem področju, kar
se je poznalo tudi pri rezulta-
tih. V konkurenci 29 tekmo-
valcev je bil prvi Celjan An-
ton Krebs, ki je za ulov sko-
raj 3 kilogramskega ugorja
zbral 5680 točk in si priboril
Strupehov pokal, pokala za
drugo in tretje mesto pa sta
prav tako pripadla Celjano-
ma, Marjanu Vidoviču in
Emilu Gregorčiču.
VALENTIN DAVID
$t. 39 - 30. september 1982
NOVI TEDNIK - stran 23
PLODOVI NARAVE
Prinesli so jih k nam v uredništvo, Marija Koštomaj iz
Zepine 62 dekagramov težkega jurčka, Rado Kolar pa je na
vrtu svoje mame Neže v Bovšah pri Vojniku utrgal 95 dkg
težak paradižnik; Milan Mihelin pa je v gozdu v bližini Celja
našel izredno redko gobo - velikanko, ki je povrhu vsega še
užitna. Imenuje se borova gliva.
GOBARSKA SREČA OTA KOSA
Letošnja obilna gobja bera, ki je še zlasti v teh september-
skih dneh dosegla svoj vrhunec, je osrečila marsikakšnega
strastnega gobarja pa tudi samo nedeljskega izletnika. Oto
Kos iz Dolenje vasi pri Preboldu, lastnik kemične čistilnice,
ni ne eno ne drugo. Res se bolj nagiba med vrste strastnih
gobarjev, vendar mu za to primankuje časa. Kljub vsemu pa
vsaj enkrat na teden zavije v gozd in na »svojih« terenih
pogleda, če je kaj gob za popestritev jedilnika. Tako je bilo
tudi tistega septemberskega ponedeljka, ko se mu je gobar-
ska sreča še posebno nasmehnila. Na obronku gozda, nekje
pri Taboru, kar je sice gobarska skrivnost, mu je pod roke
povsem nepričakovano prišel orjaški ajdovec in tehtnica je
pred strokovno komisijo v Hotelu Prebold pokazala 1 kg in
16 dkg teže. Ko je Oto pripovedoval, kako je reagiral pri
najdbi tega orjaškega ajdovca, smo mu radi verjeli. Dejal je,
da je nekaj časa samo strmel v rjavo gmoto na tleh, nato pa
se usedel zraven nje in jo dolgo časa opazoval. Doslej je Oto
že večkrat našel marsikakšnega velikega gobana, vendar
tako velikega ni našel še nikoli.
D. NARAGLAV
V Libojah smo konec tedna obiskali Evalda Podpečana,i
je na svojem vrtu vzgojil buče, nenavadne oblike in dolžin
Nekatere med njimi so dolge tudi več kot 1,5 m. Seme žari]
je dobil na Primorskem. Kakšen pa je njihov okus, Je ne ve
T. TAVCfl
Jutranja zarja in odtenki
visokih kokosovih palm na
obali, pa množica^ribičev, ki
so iz svojih čolničkov metali
v vodo ribiške mreže, je
ustvarilo v popotniku pose-
ben vtis.
Celebes je razvejan otok.
Zgornji jezik se približuje
južno-filipinskim otokom.
Tod se počasi mešata indo-
nezijska in filipinska kultu-
ra, ravno tako tudi rase. Tr-
govci že od nekdaj pridno tr-
gujejo med sabo. Ta ozki je-
zik ozemlja naenkrat zavije
pravokotno in začne teči
navzdol, kjer se razširi v cen-
tralni del hribovitega otoka.
Med zgornji in srednji jezik
otoka je stisnjen zaliv Tomi-
ni, poln malih koralnih otoč-
kov. Okrog otokov so podvo-
dni koralni grebeni. Žive ko-
rale in eksotične tropske ri-
bice pričarajo slučajnemu
radovednežu čudežni podvo-
dni svet. Tod tudi ne manjka
manj čudovitih morskih
psov.
Centralni del otoka nada-
ljujeta proti jugu dva kraka
otoka, med njiju se zajeda za-
liv Teluk Bole. Celotno pre-
bivalstvo otoka šteje nekje
med devet in desetimi mili-
joni. Živijo v naseljih na
morski obali. Že od nekdaj.
so poznani kot dobri pomor-
ščaki. Precej razbojniških le-
gend z azijskih morij gre pri-
pisati prav njim.
Notranjost otoka je redko
naseljena s posameznimi
plemenskimi skupinami, ki
so svojo originalnost že več
ali manj izgubile po prihodu
misijonarjev.
V DEŽELI TORADŽI
Na Celebes sem prišel, da
vidim deželo Tano Toradžo.
Veliko se je govorilo o njej in
navadah oziroma običajih
Toradžev. In kot sem kasne-
je videl, govorjenje ni bilo
brez osnove.
Kot izhodišče mi je bilo
pristaniško mesto Pare-Pa-
re, ki leži pod tisoč metrov
visoko planoto Toradžo. To
mesto ni izstopalo z nobeno
posebnostjo. Vrvež na blat-
nih cestah, polno bečak-ov
(rikš) in povsod indonezijsko
temperamentni, nasmejani
obrazi domačinov.
Nekaj časa še veselo pre-
našaš njihovo radovednost
in pozdrave »hallo mister,
PIŠE:
STANE ŽILNIK
hallo friend« itd., potem pa
te počasi že začne boleti gla-
va. To jim ne gre zameriti, če
jih zanima odkod prihaja in
kam gre belec v umazanih
kavbojkah in velikim na-
hrbtnikom na ramah. Dele-
žen si istih vprašanj, ki se
nespremenjeno ponavljajo.
Odgovarjaš, se jim smejiš,
vzameš cigareto, jo ponudiš,
sprejmeš povabilo na pijačo
(čaj), se pogovarjaš (z roka-
mi). Proti popoldnevu ti po-
stanejo živci že kar precej
naviti. »Odkašljaš« se s kakš-
no domačo kletvico in ti je
zopet vse v redu pri duši.
Hodim po ulicah, v nos mi
stopijo trgovine Kitajcev. Na
Kalimsintanu (Borneu) je bi-
lo teh spretnih in nekompro-
misnih kitajskih trgovcev ze-
lo malo, kar mi je še posebno
odgovarjalo in verjetno tudi
domačinom. V celebeških
mestih je trgovina večinoma
v njihovih rokah.
Na večerjo sem stopil v
malo gostilnico, od koder je
prihajal vonj po pečenih ri-
bah. Naročim kos velike pe-
čene ribe in ko vidim, da po-
stavijo predme še neočišče-
no in že pečeno, mi kar malo
vzame tek. Toda, če je človek
lačen, bi še kaj drugega poje-
del.
V deželo Tano Toradžo vo-
di z južne strani strma in
ovinkasta ozka cesta. Iz reč-
ne doline se med terasastimi
riževimi polji vzpenja cesta
na planoto in na drugi strani
teče navzdol proti zahvu do
kraja Palopo.
V koltu (kombiju) smo si
delali družbo s skupino ho-
landskih Indonezijcev, kate-
rim segajo rodbinske koreni-
ne v Toradžo. Dvanajst ur
ubijajoče vožnje ponoči, ve-
čidel brez luči je malo pope-
strilo otroško veselje ženske,
ki se je skupaj s svojimi otro-
ci po petindvajsetih letih
vračala na obisk v rodno vas,
k staršem.
Ponoči prispem v mesto
P^ntepao. Povsod je bila te-
ma, nikjer ni bilo moč najti
prenočišča. To niti ni tako
čudno, če ne dežuje. Noči so
hladnejše, čez dan pa pripe-
ka sonce, Suho obdobje je
od aprila do novembra, v
ostalih mesecih pa precej de-
žuje. To je idealna klima za
gojitev riža. Toradžo slovi po
dveh do treh setvah riža let-
no, ljudje lahko živijo v bla-
ginji v primerjavi z drugimi
indonezijskimi otoki.
Toradžev je nekaj nad tri-
sto tisoč. Ločeni so med ne-
kaj bolj ali manj podobnih
plemenskih skupin, raztre-
senih po osrednjem hribovi-
tem delu otoka. Njihovi pre-
dniki izhajajo iz Indokine.
Legenda pravi, da so prišli z
nevihto tam nekje iz zaho-
dnih morij. Čolne je raztre-
ščila nevihta na osrednji del
otoka in so jim služili za
strehe.
Kot da bi današnji stil
gradnje njihovih lesenih hiš
imel razlago v stari legen
Od daleč zgledajo kot na i
le postavljeni čolni. Spn
nja stran hiše je vedno ol
njena proti severu, v sm
proti Indokini, od koder ]
radži izhajajo.
Predno so prišli sem I
landci (1905), so bili Torai
poznani kot kruta in zelo o
tujena plemenska skupim
celi Indoneziji. Vasi so im
postavljene na vrhu hrib
in ograjene s pleteno ste i
Bili so vešči v ravnanju
kopjem.
Med pripadniki stare I
radžanske skupnosti so p«
cej moških sumili, da sol
rovniki. Osumljencu so pri
snili prste v vrelo smolo ini
so mu zgoreli, je bil spozu
za krivega. Prodali so ga dr
gim vaščanom za obglavj
nje. Do čarovniške časti
imele pravico le ženske
transvestiti.
Po holandski zasedbi i
donezije so se za Toradžel
čeli drugačni časi. S svoj
gorskih vasi so se delno p
selili v doline in se opnf
poljedelskih opravil. V P"
težni meri so sprejeli krš&
sko vero, soočili so se moti
tudi z nekaterimi boleznin
katerih pred prihodom b
cev še niso poznali. S tem]
se začele krhati tudi rodbj
ske strukture in navade. Q
veške glave na žrtvovati
so zamenjale glave vodfl
bivolov.
Taradžanske hiše, strehe imajo obliko lupin
Vse več gospodarstvenikov (pa tudi občanov) vse
bolj spoštuje pikapolonico, ki je že od nekdaj znak
sreče in ponekod tudi znak varčevanja... Toda, če
človek vzame svinčnik v roko, tudi če ni najbolj
odprte glave, se znajde pred nerešljivim problemom:
Kje najti devize, če ni izvoza. Kje najti izvoz, če ni
surovin. Kje najti surovine, če ni deviz. Kje vzeti
dinarčke, če ni nič privarčevanega. Kako varčevati,
če ni rezultatov poslovanja. Kako ustvariti rezultate,
če ni dinarčkov... Malo denarja pomeni torej malo
muzike. Edino rakom lahko gremo žvižgat... Saj je
tudi to muzika, mar ne?
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec'
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. uredni
Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika in v. d. odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marje.
Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umni*
Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov P
vračamo. Cena posamezne številke 10 din, celoletna naročnina 450 din, polletna 225 din. Za tujino je cefl*
dvojna. Štev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. -Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-1°^