Glasil® KarGste® d©m®S«r®€iIe m marlfeorsls® ©Iblsisf.
Teiefon st. 275 - Cek. račun št 12853 O Cene inseratem po dosevoru. O Rokopisi se ns vrataio. * Reklamacije (nezaprte) so poštnine proste.
iznnM mm Pif ne
Urednii!^© in upravm§tw© „Narodnega Lista11 ]a ¥ Hariboro,
Jurčičeva uilca št 4
Naročnina: Mesečno D. 1'25, četrtletno Din 3.75, polletno Din. 7*50, celoletno Din. 15, izven SHS 20 Din. Naročnina se piačuje naprej

Štev. 22
¥ Marlb@ry, ^ petelc 13» ©Icte^ra 1922»
Leto 1.

d@l@ la 4mt7& upra^® In d@fer@' samouprava.
(Iz govora nar. posl. dr. V. Kukovca v Slov. Bistrici.)
Naše javno življenje stoji pod titi-Bom neke nepotrebne nove borbe, _ v ktari je poklicana baš demokvatska stranka igrati važno ulogo. Celo občinski volilni boj v najveojem sloven-i sivem mestu v Ljubljani se je postavil na podlag? gesla -za ustavo ali sare vizijo ustave in za zedinjeno Slovenijo ali proti zedinjeni Sloveniji. Doživeli Emo, da ste se zvezali celo dve struji iz naprednih vrst za-geslo zoper ustavo, fctarokonservativci in narodni socijalci. Na našo lokalno organizacijo, v kteri ,vlada popolna edinost, namreč na organizacijo v mariborskem okrožju, in na mene kot poslanca, so pa koncentrirani ostri vseskozi neopravičeni napadi. V obrambo našega ustavi z ceste* Ea stališča sem primoran k nekim stvarnim opozorit vam. Žnjimi hočem Vplivati pomirjevalno in nočem nikoga napadati.
Ustava ne obsega- samo določitve, po kateri se. je slovensko ozemlje razdelijo v 2 upravi in samoupravni'enoti. .Ustava urejuje mnogo vprašanj med-1 sebojnoga razmerja' .krhjev in oseb. > I Določuje tudi pravice kralje, kteri h določitev je naj-delikatnejši predme/. Razume se, do- boj za revizije ustave, da ktc-i'o je kralj šele ured enim lotom prisego položil, baš ko je hudodelska roka komunističnega atentatorja vrgla proti njemu bombo, kralja no pasli hladnega. Če se začno enkrat' on predmet ustave spreminjati, jo pot odprta splošni zmešnjavi. Zato je tudi kralj zadnje dni. več vodilnim političnim o-Bobam odločno izjavil, da ee ne spušča V revizijo. Kakor jo ustava sama sporazum obeh činlteljev. kralja ;n naroda, tako bi,- morala bili tudi Pre-tnemba. Iz tega vidimo, na. kakšno polje se spuščajo nehote naši revizij ometi, •hamroč" v borbo proti kralju, kar jnore vse naše državno življenje za dolgo dobo le zastrupiti. Mi ne vidimo za to nikakih' tehtnih vzrokov in sfe nas me napada po pravici, če to pot odklanjamo.
Pa tudi res popolnoma stvarni razlogi govore za. to, da se naj izpelje, kar glede določitve upravnih in samoupravnih' enot zakoni predpisujejo. — Ločim je n. pr. v mirnih- časih vsaka deželna vlada vsako leto revidirala vsa okrajna glavarstva po strokovnjakih čuli smo te dni, da po vojski nikdo ni revidiral naših okrajnih glavarstev. To je zelo neprijetna, stvar. — Mogoče, da je vse v redu in verujemo, toda mislimo, da hi moglo hiti še boljše. Mladi vodje teh oblastij hi sami želeli, da se kritično pregleda njihovo težavno delo. C e Ljubljana tega ne zmore, zakaj razvnemati razburjenje zaradi ustanovitveUpravnega centra v Mariboru? Videli smo, kaki očitki so se izrekli n..pr. v upravi zdravstva, da jo bilo v Ljubljani več slug in sploh nastavljenega osobja v bolnici nego bolnikov. Tako najdemo na vseh poljih nedostatke, ki so razumljivi. Zdaj v prvem početku bode vso to upravo lahko prilagoditi stvarnim krajevnim potrebam. Če včakamo, ko postanejo razmere stalne, šlo bo težje.'
Se bol j ■ očividna je pa Škoda odla-£ arija,, glede samouprav. Tukaj imam na primer glede Slovenske Bistrice same zgovoren dokaz. Južna: železnica je Predložila račun za obrat na deželni
progi od mesta Slovenske Bistrice, ki izkazuje za prve tri mesece v letu 56 tisoč dinarjev, torej dnevno nad tisoč kron deficita. Če gre stvar tako naprej, bodo ta lokalna železnica sama sebe pojedla. Danes pa ni samoupravne korporacije, ki bi se za stvar zavzela. Isto velja glede deželnih kopališč ki reprezentiralo en četrt milijarde K, torej lepa vrednost. Ker še samouprava ni upeljana, so posestva province nerazčiščene in nevarnost novih načrtov ta.kopvane nacijonalizaeijo je stalna. Če bode se enkrat kakim špekulantom posrečilo kopališč se polastiti, nikdar ne bode pokrajina tega premoženja imela. Ali bodo naši prijatelji zato kaj na boljšem, če mi škodo trpimo! Težka, odgovornost zadene one, ki so branijo samouprave, že ® ozirom na to nevarnost izgube premoženja. Zato se nam naj ne očita, da imamo sebične namene.
Bpkra.jin.ski namestnik Hribar miši'. da je naš pokret, ki temelji na ranih, proti njemu naperjen kar jo pa netočno. Mi vemo, da je on delaven in mu fo radi priznamo, toda mi hočemo, do, m ljudstvo-samo . vpreže v samoupravah v delo in ne samo uradni a-parat. To niti ni naš strankarski egoizem. Ne vemo,. katere stranke bodo imele večino v oblastni skupščini, Tudi glede občin smo vedeli, n. pr. glede Maribora, da, ne bodemo demokrati imeli večine, in smo vendar bili za samoupravo. Ne navdušujemo se za so-cijalistimi režim, pa imamo ga rajši nego gerenta. Zavrniti pa, moram tudi v nekem 1 listo izraženo mnenje, danas morejo Ljubljančani varovati pred nemško nevarnostjo s tem, da so zoper deljeno samoupravo. Veliki župan bode vendar v Mariboru kakor v Ljubljani Slovenec, jednako bodo slovenska vsa oblastva, ker smo tudi mi de] narodne države. Ta oblastva bodo če bodo na svojem mostu, nasprotno še le jamstvo narodnega napredka ob meji. In tudi v samoupravah so nam Nemcev ni bati. Če smo hoteli, da ti kraji nam pripadejo, morali mo hoteti tudi ljudstvo. In kak razloček, če se oglasi kak nemški zastopnik v Mariboru ali v Ljubljani v obalstni skupščini! Volitve so predvidene po okraiib, kar številnega^ razmerja morebitnih nemških zastopnikov v skupščini ne spremeni, ali je oblast samo v Ljubljani ali tudi v Mariboru. Ljubljančani naj gledajo v svoji skupščini na svoje Kočevce, mi bomo pa pri nas na svoie A nača ne. V ostalem je že zakon določil delokrog teh korporacij, ki ni narodnopolitičen ampak je gospodarski. Vsak sklep skupščine politične narave lahko po potrebi sistira veliki župan, če je v nasprotju z zakonom torej vsak morebitnim narodnim interesom nasproten sklep. Ljubše nam pa mora Liti vendar sodelovanje nemških soudeležencev vgospodarskili stvareh v skupščini nego njih tajno rovarenje izven skupščine. Zato sem jaz v svoji akciji za populariziranje oblastnih naprav povdarjal tudi glede drugih političnih strank tendenco splošpo veljavnega zakona., da se te korporacije depolitizirajo. Za politiko je bolj narodna skupščina v Beogradu, kjer smo vsi zastopani Mi torej ne moremo prevzeti niti za. en dan odlagaj n ja, uvedbe samouprav,
in splošne upravo odgovornosti, Nad L' let lokalni zbori niso delovali. Če so sploh kdaj pomen imeli, ne more biti niti zdaj dobro, da smo brez njih.
Glede razmejitve pokrajin je pa konačno načelo saniomLočlje v e ud sr pri naprednih ljudeh tudi upoštevati. Večina slovenskih poslancev če računamo socijaliste, je bila za tako delitev. Če bi se naj tudi kaj revidiralo, treba se bode vendar najpoprej sporazumeti kako in kaj. Plebiscit o tem se ni izve-kako in kaj. Plebiscit o tein se ni izvedel. Nikdo torej ne more trditi, da bi bilo ljudstvo z zakonito aredit.vo nezadovoljno.
Odličen politik je v tem oziru nedavno izrazil svoje mnenje, rekoč, dovolj dolgo smo strune ubirali, zdaj treba enkrat, da sviramo. Če bode ljudska volja, bomo pa pozneje govorili o potrebnih spremembah. Zata brez zle volje na delo za administrativno ureditev in za dobre samouprave. To ne more biti zlasti v naprednih krogih nikako načelno ali programa-tično vprašanje. Ne izgubljajmo časa in energije v kakem nepotrebnem boju, ko gre vendar za podrobno delo v interesu okrajev.
,1.
Ma naslov slovenskih avtonomistov vseh barv
je napisal g. dr. Fr. Ilešič v ljubljanskem »Jutru« sledečo zanimivo epi-stulo:
Za posebno oblast v Maribora je ves severni del slovenskih pokrajin; to je tako naravno, da bi bil čudež, če bi bilo drugače. Proti so kakšni inteli-gentniki, ki jim gre le zgodovina po glavi, kakor hrvatskim pravašem, in pa ljudje, ki jim je kak »politik« s šlager jem o slovenski avtonomiji zaprl pot naravnega mišljenja.
Poleg gopodarskih in dragih koristi,-ki jih prinese severnemu delu slovenskih pokrajin posebna mariborska oblast, maglašamo Jugosloveai tudi pomen, M ga ima delitev slovenskega ozemlja v dve oblasti za ra z vojjilŠo -slovenskega »tipa« ali jugosl. mentalitete (miselnosti). To sem za vsakogar, ki metodično misli, jasno pokazal v članku: »Ali more pravi jugosl ©venski človek biti proti dvema oblastima?« Rahljanje dosedanjih zgodovinskih plemenskih enot bo pripomoglo, da se ir, dosedanjih Slovencev itd. razvijejo Jugosloveni.
Pa čujem že dolgo iz nasprotnih' vrst glasove: »Z delitvijo Slovenije ,v. dve oblasti se vrnejo nekdanji Štajerci in Kranjci. S težavo smo jih ubili. S trudom smo iz njih napravili višjo enoto, Slovence. A zdaj nam hočete to enoto razdreti in nas vreči za pol stoletja nazaj na stališče, ki smo ga smatrali, za premagano!«
Ne, Kranjec in Štajerc se ne vrneta več. Ta dva eta tra jno ubita (in če bi se v neresnih krogih in situacijah vrnila, bi to ne bila nobena nesreča; bilo bi to le zbadanje z imeni, z besedami, ki bi nič ne. škodilo stvarnemu eelin-etvu tam, kjer je potrebno). Ubita sta narodno-politični Štajerc in Kranjec. Seveda gospodarski »Štajerc« in »Kra-
njec« bosta vedno živa; tega in takega Mariborčana in Ljubljančana pa ne boste ubili, tudi če zvarite politično Slovenijo. Baš zato smo mi za posebno mariborsko oblast, ker vemo, da je tak nepolitični, a gospodarski Štajerc in Kranjec živ. Za žive delamo. Še bolje bi sicer bilo reči: živ ni Štajerc niti Kranjec; živ je človek mariborske oblasti od Celja severno in živ je enako ljubljanski človek od Celja južno.
V svoji zadregi iščejo nasprotniki dveh' oblasti orožja celo pri ptujskem peku Ormigu, čr/, tudi Ornigovi nemškutarji so bili za Štajerstvo proti Kranj st vu. Ta razlog ne zaleže prav nič. Kolikor so Ornigi mislili pri tem na. gospodarske činitelje, so imeli v,-mnogočem prav in baš zato je vaša nacionalna borba proti njim bila tako težka,. A kolikor so nas s svojim štajerskim separatizmom hoteli raztrga.tž< pa. opozarjam na dejstvo, da so avstr.-nemški faktorji podpirali (oe že Slovenstva niso mogli popolnoma prezreti) Slovenstvo proti Jngoslovanstvri.-Ali boste zato rekli, da je celokupno Slovenstvo avstrijskonemški produkti Naši proti vniki so seveda bili povsod in vedno za — separatizem, pa najsi se to tiče Štajerstva ali Slovenstva, Ko* roštva. ali »šlezijskega« naroda ali Bo* sanoev ali Macedoncev.
Zadnje leto pred vojno se je gosp. Oskar Ritter von Kaltenegger hudo spotikal ob mojem slovenskem pouku (poučeval sem pri stari slovenščini seveda tudi cirilico in jo gojil malo vne-teje) ter rekel: »Er will die spezielle sloAveniscbe Indi vidna,litat	ausmer-
zen« (»Iztrebiti hoče posebno slovensko individualnost«.) Vidite, slovenski separatisti in avtonomisti, kako lepo govori g. Kaltenegger za Vas in pred Vami?
Politični pregled..
* Pred važnimi političnimi dogodki v Beogradu. Te dni zborujeta v Beogradu najmočnejši vladni stranki: demokratska in radikalna. Od poteka zborovanj je odvisno, ali ostane še nadalje sedanja radikalno-demokratska koalicija, ali pa bo celokupna vlada podla demisijo. Del radikalcev se je na kongresu radikalne stranke v Somboru izrekel proti sedanji koaliciji ter se zlasti hudoval na demokrate, — ker so preveč demokratični. Politični položaj je dobil tudi drugo smer vsled nepričakovanega preokreta politike hrva takega bloka. Radić se je nenadoma odrekel republikanstvu ter priznal narodno edinstvo in Jugoslavijo. Sklenil je celo, da se udeleži proslave na Kuana-nc-vem in osvobodilnih' svečanosti v Pragi, Pripravljen je tudi stopiti v
vlado, če izstopita Pašić in Pribicević. Odločitev bo padla na seji glavnega odbora demokratske stranke, ki se vrši dne 10. t. m. in radikalne stranke, ki se vrši dne 12. t. m. v Beogradu.
* Radičeve izjave. Radić je v zadnjem času podal nekoliko čudnih izjav, ki si jih lahko vsak človek razlaga drugače. Kdor hoče, more iz teh izja.V povzeti, da je Radič za sporazum, za narodno jedinstvo itd.; kdor pa je bolj skeptičen, sme enako upravičeno trditi, da so Radičeve izjave le navaden trik. Njegove besede o udeležbi Hrv. bloka na Knmanovskih slavnostih' zvene tako, kakor če bi ta ali ona politična skupina sklenila, da se udeleži na pr. čeških slavnosti v spomin Bele gore ali poljskih slavnosti na grobu Kosciszke. Če bi ga kdo prijel, češ, da s tem priznava našo narodno in državno jedinstvo, bi se mn lepo izmuznil: šlj smo kot Hrvatski blok v.
Sira.P ’Ž.'	-	.	--.............................................. 'Va;ntor, (fne l-?. 'olvto^ra	,	................................ ................................................................ '1'^)
Srbijo, cla manifestiramo za slovansko Bolidarnost! Isto velja o Pragi. Kađić izarecno zahteva, da bodi Hrvatski blok posebna skupina. Glede volitev in volilne vlade je izjavil, da bi naj bili blo-kaški ministri le za kontrolo, da bodo volitve svobodne. Napram Beogradu volitve, nasproti Badićevcem in bloka-6em pa — plebiscit za »seljačko hrvatsko republiko«! O narodnem jedinstvu pravi, da smo socialno in jezikovno en narod. Ta izjava je tako splošna in vodena, da jo lahko izreče naj večji separatist. Radičevim izjavam manjka doslednosti, jasnosti, konkretnosti In moralne gotovosti, pa hi bil njih učinek povsem drugačen. Danes jih nihče ne vzame resno.
*	Preokret v politiki Bolgarije. — Bolgarija je. kakor znano, podpirala kamitaše v Macedoniji, ki so povzročali na,pade na našo mejo. Naša vlada je radi tega ponovno protestirala pri bolgarski vladi, toda brez uspeha. Da napravi konec nevzdržnim razmeram na macedouski meji je poslala naša vlada bolgarski vladi ostro protestno noto, na katero je Bolgarija odgovorila zelo pomirljivo. V odgovoru pov-idarja, da ji je zelo mnogo ležeče na dobrih odnosa j ih z našo državo. Ta nepričakovan preobrat v politiki Bolgarije si tolmačijo politični krogi s tem, da računa Bolgarija na našo podporo v vprašanju Traci je ter si ho--če s tem zopet pridobiti naše simpatije.
*	Iz dežele večnih nemirov. V Italiji še vedno rovarijo fašisti, ki skušajo vreči sedanjo vlado, ker jim je premalo energična. Dne 5. oktobra so poslali svoje čete v Bokan na južnem Tirolskem, kjer so odstavili župana in razpustili občinski odbor, na njegovo mesto pa postavili vladnega komisarja. Vlada je napram njim kakor vedno brez moči ter se jim slepo pokorava ter sama tepta zakone, ki jih je prej izdala. —
*	Preokret v madžarski politiki napram Jugoslaviji? Ljubljansko »Jutro« poroča., da je po inicijativi madžarskega notranjega in zunanjega ministra prišlo do posvetovanj, katerih posledica ho najbrže sprememba v mad-žarki politiki napram Jugoslaviji. — Zlasti je proces proti madžarskim špi-nonom v Subotici odprl madžarskim uvidevnejšim krogom oči.
Iz nase stranke.
* Minister dr. Žerjav je minolo soboto zvečer poročal pred zborom ljubljanskih demokratskih političnih organizacij. V poldrugournem govoru je očrtal vladino protidraginjsko politiko, načrt za uradniško aprovizacijo, akcijo za izboljšanje valute, notranji in zunanji politični položaj itd. Zaupniki so vzeli njegovo poročilo z burnim pritrjevanjem na znanje in priredili ministru prisrčno ovacijo kot izraz neoma jnega zaupanja, ki ga uživa za svoje nesebično in požrtvovalno delo. Konstatirala se je s strani posameznih govornikov popolna enotnost v stranki, disciplina in vztrajno izpolnjevanje strankarskih dolžnosti. Tega dejstva ne morejo zmanjšati tudi izstopi posameznikov iz stranke. Zbor se je izrekel proti vsaki reviziji ustave v socialnem trenutku in so zahtevali, da se izvede ustavna zgraditev države. Glavno pozornost pa je treba posvetiti socijalnim vprašanjem: pobijanju draginje in ugoditvi uradniških zahtev.
Zaupni sestanek JBS za slovenjebistriški okraj se je vršil v nedeljo S. t. m. ob lepi udeležbi somišljenikov'iz celega okraja. Otvoril in vodil je zbor predsednik organizacije dr. Pučnik. Nar. poslanec dr. Kukovec je v poldrugournem govoru razpravljal zunanje- in notranjepolitični položaj, zagrebški kongres, vprašanje samouprav uradniško, obrtniško, draginjsko vprašanje itd. V debato je prvi posegel župan g. Omerzu, ki je povdaril so-idamost organizacije z izvajanji poslančevimi ter izrekel zahtevo po ekn-orejšnji uvedbi samouprave in administrativni ureditvi mariborske oblasti. Nadučitelj g. Farkaš je grajal pomanjkljivost šolske uprave v vprašanjih obmejnega šolstva ter zahteval remeduro. Upravitelj g. Pirkmajer se le dotaknil uradniškega in dragin^ske-ga vprašanja ter zavzel zlasti stališče *oper maksimiranja draginjskih do-
klad ter zoper plačilne razrede. Poslanec dr. Kukovec je še enkrat pojasnil vsa ta* načeta vprašanja. Nato je predsednik dr. Pučnik zaključil po dvournem poteku zborovanje z izjavo, d,a zborovalci sprejemajo poročilo poslanca z zahvalo na znanje in se čutijo popolnoma solidarne s poslancem v vseh vprašanjih.
Oblastni zbor zaupnikov Demokratske stranke v Mariboru se pripravlja. Opozarjamo na to že danes vse eeuj. somišljenike v mariborski oblasti.
Domače vesti.
— Znižanje delavskih mezd na Češkoslovaškem. Industrijski delavci v Kladnu so se sporazumeli z delodajalci tako, da se s 1. oktobrom znižajo delavske mezde za 20%,
— Znižanje plač železničarjev na Angleškem. Med zastopniki železniških družb in železniških delavcev na Angleškem je bilo sklenjeno znižanje mezd železniških delavcev za 10 šilingov na teden, kar odgovarja znižanju železniške tarife.
— V Nemčiji zopet krušne karte. V Nemčiji računajo, da bodo morali s 1. novembrom zopet povišati ceno kruhu in sicer kar za 300%. Vlada namerava vsled tega zopet uvesti krušne karte, pa tudi karte za mast, mleko in druge najvažnejše življenske potrebščine.
— Strašen požar. »Chicago Tribuna« javlja iz Toronta, da je v državi Ontario strašen požar upepelil šest vasi. Krog 100 ljudi je prišlo ob življenje.
— Veliki Beograd. Na sestanku beograjskih organizacij dem. stranke minoli petek zvečer v hotelu Bristol je razpravljal podžupan Beograda Bora Pajevič o mogočnem razmahu Beograda, ki se razvija v velik industrijski in trgovski eentrum. Potrebuje še prometnih sredstev in pristanišč. Na strani proti Donavi se zgradi še nov velik kolodvor za tovorne vlake, sedaini kolodvor se razširi, oh Donavi se zgradi še eno pristanišče. Mesti Zemun in Pančevo se združita z Beogradom v eno mesto, v Veliki Beograd, in se združita med sebojno in z Beogradom z mostovi.
— Poročil se ,ie 5. t. m. v Limbušu g. Martin Jezernik, fin. preglednik v Sv. Lovfhncu na Pohorju z vrlo go-spico Ivanko Cepčevo, posestnico iz Kaple. Že 6. t. m. pa je obče priljubljeni ženin moral zapustiti nevesto in se podati v dalnji Caribred ob bolgarski meji, kamor je prideljen v službovanje fin. kontroli.
— Premeščen je na lastno prošnjo davčni upraviteli g. Rud. Delhnnja iz Slov. Gradca k davčni administraciji v Ljubljani.
— Tombola CMĐ v Ptu ju se vrši v nedeljo dne 15. okt. 1522. ob 2. uri pop. pred magistratom v Ptuju, ako bo vreme lepo, ob slabem vremenu se vrši tombola ob isti uri v Društvenem domu Pri tomboli svira mestna godba. Zanimanje za tombolo je zelo veliko, seveda so na razpolago mnoga in lepa darila. Združena odbora možke in žensko podružnice CMD v Ptuju.
— Vžigalice »Družbe sv. Cirila in Metoda« bi dajale še večji dohodek, če hi se le povsod! zahtevale. Naš založnik Iv. Perdan ima sedaj za vso Slovenijo zadostno zalogo. Trgovci in občinstvo kupujte edinole družbeno vžigalice, ki imajo napis: »Mal’položi dar domu na oltar!«.
— Oblastni inspektorat finančne kontrole v Ljubljani, ki mu je finančna kontrola v Sloveniji v vseh osebnih in upravnih vprašanjih podrejen, je dne 5. t. m. začel poslovati v svojih prostorih na Starem trgu št. 34. V omenjenih vprašanjih, zlasti tudi glede sprejema v službo, naj se torej stranke ne obrača io več na delegacijo ministrstva financ ali pa na finančno okrajno ravnateljstvo, temveč edino le na oblastni inspektorat
m Iz Pobrežja Veselica, katero je priredilo tukajšnjo pevsko društvo »Zarja« v nedeljo dne 1. oktobra v vseh prostorih in na vrtu gostilne Balon, je dobro uspela. Pevske točke je mlada »Zarja« izvajala vse hvalevredno. Pa tudi sicer je veselica dobro uspela. Mlademu društvu čestitamo ter kličemo: Naprej po tej poti!
— Turški list! prepovedani v naši državi. Kakor poročajo iz Beograda ja notranje ministrstvo izdalo naredbo,
po kateri je prepovedano Širjenje, naročanja in čitanje turških listov v naši državi. Prepoved se- nanaša na vse turške liste, ki izhajajo v Turčiji.
— Zaščita žensk in otrok. Zakon o zaščiti delavcev, ki je objavljen v 128 štev. »Službenih novia« predpisuje, da ženske brez razlike dobe starosti ter otroci moškega spola pod 18 Jeiom ne smejo biti ponoči zaposleni v obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih in podobnih obratih ter podjetjih.
Državno cinkarno v Celju je prevzela Slavenska banka. Osnuje se delniška družba z glavnico 12 milijonov kron. Država prevzame tretjino delnic.
— Sprememba v komandi Dravske divizije. Dozdajni poveljnik general Gjorgje Dokič je imenovan za predsednika izpraševaine komisije za štabno oficirje v Beogradu. Novi poveljnik Dravske divizije je a,rt. polkovnik Milan Vučkovič.
— Osom let žena-mež. Iz Filadelfije poročajo zanimivo zgodbico nekega 25-letnega dekleta, ki je osem let živela kot moški. Florence Gray, kakor se piše, je pred osmimi leti nastopila službo na neki jadranjači. Takrat je oblekla moško obleko. Pozneje je pod imenom John Connel stopila v službo pri nekem podjetju kot šofer tovornega avtomobila. V tej službi se je spoznala z raznimi temnimi elementi in v pratkem je postala poglavar nevarne družbe vlomilcev. V tej ulogi se je spravila tudi na ženske ter si je osvojila marsikako žensko srce. — Prišlo je celo do zarok, ki pa so se seveda kmalu zopet pretrgale. Pozneje je nastopala tudi v nekem varijeteju, kjer je nastopala z neko žensko kot mož na visokem trapecu. Nekega dne je srečala bivšega člana svoje družbe, s katerim je bila v sovraštvu. Ta jo je na ulici udaril po licu, da se je nezavestna zgrudila na tla. Na ta način je prišla v roke policije, ki je odkrila njeno tajno.
— SOodsfotno znižanje tardov za prevoz žita moke in krme v svrho prehrane je dovolil minister saobračsja.
— Na bolnici v Ptuja je imenovan za primarija g. dr. Josip Stoječ iz Ljubljane.
— Radičev koledar „Božičnica** za leto 1923 je državno, pravdnišvo radi protidržavnih člankov zaplenilo.
— Avstrijska krona sled? ruskemu rublju, V avstrijskem parlamentu je narodni poslanec Giirtler zahteval od vlade, naj ukine izdajo bankovcev pod 100 kron, ker z njimi itak ne more ničesar kupiti, na drugi strani pa stane izdelovanje teh bankovcev dvakrat toliko, kolikor znaša njih plačilna vrednost. Vsi bankovci izpod 100 kron, to je po 50, 20, 10 in 1 krono naj se potegnejo iz prometa. Tako Po 100 kronski bankovec najmanjša plačilna enota v Avstriji.
— Izseljevanje, zlasti v južno Ameriko, se je — kakor poroča »Edinost«, začelo v velikem obsegu na Primorskem. »Edinost« svari ljudstvo, naj ne zapušča rodne grade in naj se ne podaja v negotovost.
— Prošnja „Družbe sv. Cirila in Metoda". Našim šolam v obmejnih krajih, zlasti na severni meji primanjkuje šolarskih in učiteljskih knjižnic. Znano je, da so za časa Avstrije po teh krajih pritiskale na naše šolstvo vse megoče sile, da bi čimpreje potujčile naš rod. Na te kraje so se nameščali nemčurski učitelji, ki niso že po svoji morali prav ničesar storili v prid slovenski straži. Zeto tudi ne najdemo na vseh teh šolah skoraj prav nikakih slovenskih knjig, bodisi za učence, kakor tudi za učitelje. Se bolj žalostno pa je v tem oziru v Prekmurju. Na Dražbo prihajajo dan za dnevom prošnje za slovenska knjige. Družba je ustregla kolikor je mogla, pošla ji je zaloga knjig. Vse rodoljubno občinstvo prosimo; Poglejte doma po svojih omarah, v podstrešju in vsepovsod, kjer imate kaj knjig, ki jih ne* rabite, zberite jih in pošljite jih na pisarno Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljano. Da se na poštnini prihrani, skušajte jih oddati o priliki osebno ali po kakem znancu, če pa to ni mogoče, pošljite jih po pošti. Tozadevni stroški se Vam na željo povrnejo. V imenu naše mladine ^Vas prosimo, uvažujte našo prošnjo.
— Nevarna vlomilska družba pod ključem. Ljubljanska policija je izsledila in aretirala nevarno 14-člansko vlomilsko družbo, ki je v kratkem času ižvršila v Ljubljani in okolici 40 vlomov, tatvin in ropov. Družba je imela točno izdelan načrt za še nadsljne vlome in tatvine.
— Stari zgodovinski sveči. V samostanu Dečani v Srbiji se nahajata dve, že skoraj oksmeneli sveči. Zatrjuje se, da je ti dve sveči darovsla samostanu carica Milica 1. 1390 z določbo, da jih sme zopet prižgati še-le tisti, ki bo maščeval Kosovo. Te pravice se bo poslužil kralj Aleksandar ob priliki kronanja.
— Razbojniki v orožniški uniformi. Pred par dnevi sta Mia prišla ponoči h kmetu Droben v Malem Glogo-lovem dva vojaško oblečena moža; e-den je imel vojaško puško. Izdata sta se kot orožnika ter zahtevala, naj jima izroči vojaško puško. Ker jima je Drobec zatrjeval, da puške sploh nima, sta kratkim potom napravila hišno preiskavo, »zaplenila« 6720 kron denarja in nekaj obleke, na to pa izginila. Oropani razbojnikov ni mogel spoznati. Uvedeno zasledovanje, ki je ostalo doslej brezuspešno, se nadaljuje.
— Loteči zdravnik. V Siriji živi zdravnik dr. Martiči, ki ima samo »letečo« prakso. Svoje klijente ima med beduini po azijskih puščavah. Iz svojega letala spozna že od daleč beduinska taborišča, pri katerih se spusti na zemljo. Ker je med tamošnjimi plemeni žc povsod dobro znan, prihajajo ob takih prilikah k njemu vsi bolniki po nasvete in zdravila, mož pa seveda dobro zasluži.
— Izseljevanje v Turčijo. Iz južna Srbije poročajo, da se vrši med tamošnjimi Turki živahna agitacija za izseljevanje v Turčijo. Agitacijo vodijo Kemalovi agentje, ki stavljajo Turkom razne zelo vabljive obljuba. Mnogo turških družin se že pripravlja na izselitev.
— Novi madžarski bankovci. Madžarsko finančno ministrstvo je izdalo nove hankopce po 25.000 K ki imajo napis v madžarskem, nemškem, rumunj-skem, slovaškem in srbohrvatskem jeziku.
— Pricesa Heana, sestra naše kraljice, ki se je mudila skupno s bratje^ vim parom v Parizu in je v kraljičinem spremstvu dopotovala v Beograd, se je včeraj vrnila v Bukarešto. Kakor, znano, se vrše dne 15. t. m. velike javnosti kronanja romunskega kralja v, Bukarešti.
— Svetogorsko Mater božjo, ki se jo nahajala v »begunstvu« v Ljubljani in katero so lansko leto prepeljali iz Ljubljane v goriško stolnico, so minule dni ob udeležbi 50.000 ljudi prenesli na Sveto goro nad Gorico.
— Krušne karte uvedejo s 1. nov. zopet v Nemčiji. Enako tudi za mast, mleko in. druga živila.
— Opustitev orožniške postaje v Limbušu. Vsled redukcije je opuščena orožniška postaja v Limbušu. Občina Bistrica je dodeljena orožniški postaji v Rušah, ostale občine tega okoliša pa orožniški postaji v Studencih.
— Strela zanetila požar. Dne 30. septembra je udarila strela v zidanico vinograda g. Zemljiča pri Ljutomeru. Gospodarsko poslopje in hlevi so pogoreli do tal. Škoda je deloma krita z zavarovalnino.
— Težka nesreča pri razstreljevanja stare municije. V okolici Bovca je, kakor povsod, kjer so se bili hoji, še mnogo stare, nerazstreljene municije, ki jo sedaj zbirajo in uničujejo. Te dni je šest fantov razstreljevalo v Plani Dupli tako municijo. V staro »kaverno« so nanosili krog 120 granat, nakar ’ so se skrili v bližnjo barako, misleč, da so dovolj varni, ter prižgalh S silnim pokom je eksplodirala municija, toda porušila je pri tem tudi del hriba, ki se je sesul na barako in pokopal pod sabo vseh 6 fantov. Trije so ostali na mestu mrtvi,
— Vinska trgatev se po večini vinogradov na Štajerkem v tem tednu pričenja. Kvaliteta bo slabša od lanske, množina večja. Cena moštu od IS K naprej.
m Ljubljanska »Jugoslavija« si je te dni dovolila nesramen napad na poslanca dr. Kukovca. V njem mu o-čita celo narodno zdajsivo, da je plačan od Nemcev in druge nesramnosti. Z ljudmi pri »Jugoslaviji«, katerih' aizkotno moralo nam je objava tega

članka le še bolj razgalila, ne bomo polemizirali. Vprašamo pa gg. narodne Bocijalce v Mariboru, Id vendar tudi poznajo osebno poštenost in nesebičnost dr. Kukovca, četudi se morda z njim v podrobnostih nazorov in taktike ne strinjajo: ali je tako nesramno pisanje »Jugoslavije« zoper narodnega delavca, M že skozi desetletja stoji ne-omadeževan v našem javnem življenju, po njihovi volji in ali se vrši z njihovo vednostjo? Ali mislijo, da se na tak način ustvarja večja in boljša možnost za skupno delo v narodnih vprašanjih, ki ga ho v Mariboru še veliko treba?
Prekmurske novice.
Narodna in državna zanesljivost »Novin«. Noben časopis no izpreminja tako svojih nazorov in barve kakor v D. Lendavi izhajajoči klerikalni tednik »Novine«. Enkrat piše, da je Dol. Lendava zasigurana popolnoma naši državi, drugič (v zadnji št,) pa prinese razburljivo vest, da pride lendavsko vprašanje vdrugič pred Zvezo narodov in da še ni gotovo, ka.i bo s Prekmurjem. Kako naj bo potem ljudstvo pomirjeno in pridobljeno za našo državo? Toda to je vprašanje, o katerem naj razmotri vajo merodajni i akterji v Ljubljani in Beogradu, ki naj presodijo tudi, koliko se je zanesti na toliko zatrjevani patrijotiaem klerikalnih prekmurskih voditeljev in njihovega glasila. Sicer pa to glasilce sploh ni vpoštevanja vredno, ker je tudi clo skrajnosti nedosledno. Kako n. pr. piše samo o gosp. okr. glavarju Lipovšku. V eni št. ga hvalijo in povzdigujejo đo^ nebes, v drugi ga teptajo v blato, človek bi strmel nad tako ne-konsekveneo, ko bi ne vedel, da je pravi urednik lista gospod kaplan Berden, od katerega ni pričakovati politične razsodnosti, pač pa zna poučevati katekizem dobro v madžarskem je jeziku, kljub temu da je učni jezik slovenski, ker si pač misli, da njemu nobena šolska oblast nič ne more.
Posledice klerikalnega »'čuvanja. Slabogiasni tukajšnji dnevnik »Novine« je v zadnji četrtkovi številki napadel vodjo polit, ekspozitu .e v I) Lendavi, gosp. okr. komisarja Kandriča. Iteakeija je sledila takte. Že dotični večer je bil gosp. komisa.* napaden od neznanega lopova in s palico močno v zatilnik udarjen. V soboto jc sledi! nov napad na tukajšnjega slovenskega orivca, goriškega begunca, g. Markiča, vsi ti dogodki so samo posledica neprestanega šču vanja »Nevin* proti sprečanom«. In iz takega Usta naj dobivajo gospodje v Ljubljani in Beogradu informacije o naših državnih uslužbencih?
Jakšič Matjaš, posestnik iz Dol. Bistrice v Prekmurju, ki jc bil pri napadu na gostilno Godina istotam ranjen je vsled zadobljenih poškodb u-mrl v bolnici v Murski Soboti.
Zastrupljanje z gobami. Pred par 'dnevi si je neka družina v Murski Soboti pripravila-La večerjo gobe. Vkljub temu, da so bile prav izvrstno pripravljene, niso mogli vseli pojesti in ker se jih je gospodinji zdelo škoda vreči stran, jih je ponudila neki nadučiie-Ijevi družini, ki jih je z veseljem vzela. Pri vsaki navedenih družin je jedlo gobe po troje oseb. Kmalu na to je nastopila pri prvi družini zastrupitev. Napadli so jih močni krči, zaceli so močno bljuvati. Isto se je kmalu na to pojavilo pri nadučiteljev! družini. — Nor jih nadučitelj slučajno sam ni je-del^jn ker se ,-ie hitro zavedal opasnost slučaja, jo urno poklical za obe družini zdravnika, ki je takoj prihitel in rešil družini gotovega zastrupi jenja. Zato gospodinje, imejte pri nabiranju ali kupovanju gob več previdnosti!
Nesreča pri delu, Nemet Franc, žagarski delavec pri Josipu Voglerju Mrtvarjavcih v Prekmurju, je pred enim tednom pomagal v gozdu sprav-Ijati skupaj les. Pri tem pa ne ve, ali se je vbodel, ali pa ga je kaka kača pičila. Naenkrat mu je postala leva noga vsa črna in zatekla. Morali so ga prepelji! v bolnico v Murski Soboti, kjer Pa jo četrti dan umrl.
Nesreča pri delu. Galič Tomaž, 15-letni tapetniški vajenec v Dol. Lendavi. je bil zaposlen pri stroju za krojenje žime; vsled neprevidnosti pa je za-
' Maribor, one
šel z levico med kolesje, ki mu je roko popolnoma zdrobilo. Moral se je podati v bolnico v Murski Soboti.
Žalosten začetek vinske trgatve. Mikala Josip, poljski dninar v Andrejcih v Prekmurju se je udeležil doma pri sosedu vinske trgatve in da bi imela cela stvar bolj svečano lice, si je pripravil pištolo, da bi streljal. Imel pa je smolo. Ko jo je nabasal, se je vsedd na tla, položil pištolo :oa koleno, da bi nataknil kapico. V tem 'se je pištola sprožila in a7Cs naboj mu je šel v levo koleno. Prepeljali so ga v bolnico y Murski Soboti.
Dopisi.
Ziđanmost. V nedeljo je bil v železniškem vozu na progi Zidanmost— Maribor okraden potniški spremljevalec Darovin Vugrinec iz Koprivnice za 30.090 K. Sumljiv tatvine je neki Ljuba Milič, s katerim je bil okradeni v družbi in ki je med potom izginil.
Zidanmest. Ko se je vr nedeljo zvečer vračal tukajšni poštni uradnik T. okoli 11. ure đamoA’-, sta ga dva neznanca brez vzroka od zadej s palicami napadla, ter ga na obeh nogah poškodovala. Orožništvo je uvedlo preiskavo.
Loka, Naš »Gasilni dom« je ned streho. Vihrale so na stolpiču nat*, zastave. Zahvalujemo se vsem dobrotnikom kakor tudi vsem . gostom, ki so nas pri prireditvi vinske trgatve po-setili,	......
Obmejne šolske, razmere a7 ma'\en-berškem okraju so neznosne. Visii šolski svet v Ljubljani je sicer sklenil namestiti Ar tem okraju najboljše moči, a do danes je še mnogo mest ob meji praznih. Sv. Primož, Remšnik, Kapla, Sv. Ožbalt so naše postojanke, ki čakajo na redne šolske razmere. Najžalost-nejše je na Kapli, kjer je krasna nekdaj nemška 4 razrednica brez moške učne moči, brez šolskega voditelja; u-čiteljica že eno leto začasno vodi in oskrbuje šolo sama. Na razpolago so stanovanja za Aroditelja in 2 učni moči, 2 krasnih družinskih stanovanj, a učiteljev ni. Povsod v okraju se je že pričel reden pouk le na naši skrajni obmejni točki čaka,200 otrok na nove učno moči. ‘Tudi pri Sv. Ožbaltu in v Remšniku manjka po 1 učna moč. — Prosimo, da se Amndar pristojne oblasti energično zavzamejo za naš obmejni okraj in od Višjega šolskega sveta takoj izposlujejo namestitev nujno potrebnih učnih moči v obmejnem o-zemlju. Morebiti se pa najdejo idealisti, IaI hi se prostovoljno podali at obmejno službo? Oglasiti se je pri okr. šol. nadzorniku g. Grmovšku v Slo-venjgradcu, ki daje natančne informacije.
Sv. Lenart v Slov. gor. 8. okt. J 922. Danes se je Arršil v prostorih Sokolskega doma zadružni zbor Skupne obrtne zadruge za št. lenarški sodni okraj. — Zborovanje, sklicano po obrtnozadrnž-nem nadzorništvu, je A7odil komisar g. Založnik iz Celja, ki je tudi podal izčrpno poročilo v delovanju zadruge od leta 1917 naprej, ko se je domnevno vršil zadnji redni zadružni zbor. Zadruga je po prevratu nenadoma prešla v roho komisarja, ki je vodil zadružne posle vse do 1. aprila t. 1. Takrat se je sklicalo zborovanje obrtnikov, ki je poverilo nadaljno delo g. Josipu Čehu od Sv. Lenarta. Vsled pritožbe pa so se A7si sklepi tega zbora in dosledno tudi drugega zbora od 16. junija oblastno razveljavili, nakar je poseglo vmes obrtniško nadzorništvo v Celju. Večina dela v tej kritični dobi je vsled pomanjkanja zadružnih pripomočkov Inla. koncentrirana na brigi za zadružno premoženje, katero je v tej dobi A'kljub zelo nizkim pristojbinam naraslo od K 744.56 leta 1918 na današnje stanje K 5934.24 neglede na vojno posojilo K 4000 in vrednost premičnega imetja,;. Zadružni zbor si je izvplil novo načelstvo, v katerem so vse važnejše obrtne stroke zastopane sorazmerno s svojo številčno močjo. Načelnikom je bil izvoljen skoraj soglasno g. Josip. Čeh, njegoA7im namestnikom g. Sinezij Damiš. Zadružni zbor je sklenil pristop zadruge k Zvezi južnoštajerskih obrtnih zadrug in izbral delegatom za zvezni zbor gg, Josipa čpb. Ernesta Dolanec, Franceta Sva.gl in Radka \'ute. Odobrila un gg. tud! 7,o-
13. oTvloora im.'
glasno nova pravila s povišanimi zadružnimi pristojbinami K 600 za nove člane, K 20 za vpis in K 60 za oprostitev vajencev. Prva. pristojbina velja od 16. julija t. 1. naprej. Zborovanja je bilo povoljno obiskano; došlo ie 86 članov. Vkljub pravočasnemu vabilu jih jo pa izostalo brez onravičbe nad polovico in je zbor sklenil, da se jim naložijo denarne globe. Upati je, da bode novo zadružno načelstvo, ki šteje celo vrsto mladih, naprednih in za proevit rokodelstva vnetih obrtnikov, spravilo v zadrugo potrebni red in ono živahnost, ki smo jo. že toliko let pogrešali, ter tako spet A7zbudil zanimanje za zadrugo in spravili organizacijo do veljave in ugleda. Posebno mu polagamo na srce skrb z-a strokovno in moralno vzgojo obrtniškega naraščaja in za obrtno šolstvo, kar se je oboje tudi na zborovanju prav lepo omenjalo.
Finančna kontrola na mej! (Dopis iz občinstAm). Koncem tega meseca prevzamejo oddelki finančne kontrole zopet obmejno službo. Nekateri oddelki se na novo vpostavijo. Slišati je, da v Ljubljani pripravdjajo nov razpored za našo severno mejo. Kakor pa smo izvedeli, bodo prišli a7 prvi vrsti novinci, ki so se 1. oktobra sprejeli, v obmejne oddelke, dočim je mnogo prav dobro kvalificiranih starejših uslužben cev premeščenih v južne kraje. Skoraj gotovo se bodo zopet pojavljale nerodnosti, če ne bodo na naši severni meji vestni, značajni, starejši pazniki, ki naj reprezentiralo našo državo ob meji. Avstrija so tozadevno drži gesla: »Na mejo najboljše moči!« In tudi res so avstr, orožniki in financ!, ki vršijo obmejno službo, večjidel — bivši častniki. Apeliramo teraj v interesu naših slabih obmejnih razmer na merodajne činitelje, da se z vso vnemo posvetijo temu vprašanju in namestijo na meji vestne, trezne in izobražene finančne paznike. Le tako je upati, da nehajo pritožbe od naše severne meje, in se zboljšajo obmejne razmere.
Guštanj. (Neznosna draginja). V listih čitamo, kako vrednost našega denarja, raste — pri naših trgovcih pa jre opažamo a7 cenah nikake izpremem-be. Kar se visokih cen tiče, je znan posebno trgovec Rudolf Brundala. Ko je denar padal, tedaj so.pH cine do dne šle cene kvišku, češ da denar zgublja A7eljavo. Sedaj pa imamo še vedno iste cene. Tako stane sladkor 92 K, moka 35, mast 186 itd. O manufakturi sploh ne govorimo! Kje še so take cene? V nobenem mestu ne! Ali res ni nobene oblasti, ki bi stopila takim navijalcem na prste! Okrajno glavarstAm je popolnoma pravilno reguliralo cene mesarjem, morda tudi tukaj poseže tako srečno vmes in dožene odkod ogromne cene, ki jih ni no a7 Mariboru in ne y, Ljubljani.
Rečica a7 S. d, Z dekliškim lahorom se nam je poskrbelo za prav prijetno zabavo. Da se je ragljalo o slabili časopisih, to ni nič posebnega. Smo že navajeni tega; pa še le ni vzel vere hudič! Ob, gospod urednik! Ne veste, kako všeč je bila našim ženam, dekletom, zlasti pa še otrokom škofova razlaga njegove lanske Mohorjeve brošure! Tako je prav! Kaj bi skrivali take stvari pred otroci! Na dan ž njimi! Naj se vadijo sedaj, dokler je čas! Kaj pravite, ko bi se napravil enkrat tak praktični tečaj za globokoverne Reči-čane. Jaz mislim, da bi neslo! Ampak krila bi morala biti dolga, da bi ne bilo pregrešno in pohujšljivo! Mhm! ■ -Želeli bi, da bi se nam tak špas še večkrat privoščil, ker sicer ne vemo, kako bo z vero! Slabše kot -z bero!
Od Velike Nedeljo v odgovor sStra-žiremu« g. dopisniku Precej 'basa je preteklo, predan se ie porodil v resnico!.]'.:'! nih in na pravi katoliški podlagi delujočih možganih dooisnika od Velike Nedelje stvor, katerega je blagovolila »Straža« a7 112. štev. z dno 29. sept. 1922. pod imenom »Tz poglavja o Sokolih na deželi« ponuditi sw}hn A7er-nim bralcem kot svoje pristno reklamno blago. — Želim mnogo sreče in deber tek, ve! ©zaslužnemu avtorju-lažnjivcu, »Straži« doposanega dopisa pa moj pomilovalen smehljaj'. — Rado Prdndl, prede-., »Sokola« pri Vel Nedelji.
Slovenska Bistrica. Krajevna organizacija JDS za mesto Slov. Bistrica
„v ssjfvte .fha*- J .*■ •.1 ..v*.sta
Stran
stilni g. Walaada ožji sestanek, b kateremu so bili po\-abljeni predstavniki oz. funkcionraji posameznih slovenjebistriških društev in korporacij. Predsednik dr. Pučnik jo obrazložil pomen sestanka, ki sega globoko a7 lokalna. razmere, poročal o vseh aktualnih vprašanjih ter spodbujal navzočo b kulturnemu delu. Pričujoči člani so v polnem obsegu odobravali stališče, katero je zavzela krajevna organizacija. H koncu je dal župan Danijel Omerzu pojasnila o raznih -zadevah mestne od-čine. Da se je popravljanje mestnega magistrata tako zavleklo, so krivi domači obrtniki, ki se niso drsali določenega roka. Nadzorovalni odsek je Vi kolikor je to bilo mogoče storil svojo nalogo, dasiravno je imel povsod veliko zaprek. V najkrajšem času, morda še ta teden, bo delo dovršeno. Sestanek je končal s polno enodušnosejo vseh pričujočih. — V nedeljo, dne 8. okt. t.
Gospodarstvo.
p?a|ia — p©l
f£§ O © J 3 H J §5 a
Njive, ki ostajajo čez zimo prazne, naj se preorjejo in puste v sirovih brazdah čez zimo. To bi moralo povsod veljati. Pri nas bi moralo v pozni jeseni izgledati vse polje tako, da je ob-sejano z enim ali drugim sadežem aii pa da je preorano in sprašeno. Nikakor bi se pa ne smelo puščati njiv praznih in neobdelanih. Če gremo v napredne poljedelske dežele, se lahko prepričamo, kako skrbno je polje tam obdelano. Kar ni posejanega, je vse preorano. V celini^ ali v pušči ni videti nobene njtee. V tem pogledu se j.e tudi že pri nas na bolje obrnilo, vendar še nismo na cilju. Mnogo njiv ostaja čez zimo neobdelanih. V nekoliko nas to opravičuje, ker smo pred zimo bolj ujpreženi z raznim kmetijskim delom (trgatvijo, spravljanjem listja itd.). Vi glavnem smo pa seveda sami veliko krivi, ako nimamo njiv tako sprašenih, kakor bi bilo želeti. Pri nas smo takega obdelovanja prav za prav še bolj potrebni kakor so ga po drugih krajih, To pa zaradi tega, ker imamo po raznih naših krajih težko zemljo, ki je, potrebna zimskega rahljanja, pa tudi zaradi tega, ker je naša zemlja močno plevelna in potrebuje za češčenje dobrega obdeloA7ainj:a. Ako imajo po drn-' gib krajih tako čiste njive, je to tudi zasluga ondotne običajne jesenske prahe, oziroma jesenskega preorava-nja praznih njih. Jesenska praha ima' pa še razne druge dobre strani, ki se tičejo nastajanja novih redilnih snovi, preganjanja živalskih škodljivcev ird. in odtod tudi pregovor, kri pravi: »jesenska brazda da na pomlad pol gnoja«. Držimo se tega in skušajmo priti’ tudi pri nas tako daleč, da bomo imeli A7se naše njive -pred zimo obdelane, ali obsejaue ali pa sprašene.
Jesenska paša. če bomo imeli dolgo in ugodno jesen, nam bo letos jesenska' paša silno veliko zalegla. Lansko leto je bilo malo jesenske paše in zato se je pomanjkanje krme še huje poznalo. —' Jesensko pašo moramo letos izrabiti do zadnjega. Dokler je kaj zelenega, toliko časa naj se živina pase. Kar bomo s tem prihranili suhe krme, vse to nam bo pozneje praA7 hodilo. Jesensko pašo imamo po naših travnikih, po de-teljiščib bi drugih pašnih prostoriji. Največ previdnosti je treba po detelji-ščih. Na deteljo naj se lačna živina ne spušča, ne zjutraj ob rosi niti s teščim želodcem, če je mokra. Sploh ne gre, da bi se živina na njej napasla in povrh vsega še napojila. Previdnost zahteva, da se živina po deteljišču pase, ko se je že drugje napol napasla. Napaja naj se pa prej preden pride na deteljo, če je to količkaj mogoče. Naj-A7eč bo izdalo a7 tem času paša po trav-nikiii. Hvala Bogu, da so se travniki po zadnjem dežju in zadnjih gorkih dneh precej opomogli. Ob jutranji rosi in ko nastopi mrzlo vreme, bo prav, če bomo dali živini tudi grižljaj suhe krme, da- ne pride teše na mrzlo rosno travo. Živina naj se lepo od kraja pase, da nam travnika preveč ne pohodi, da ne postane izbirčna in da ne zametuje izbo j eno trave. Če pesemo živino na vrvi, se paša najbolj varčno izrablja. Orl paše na suho zimski pofolada-nje v IiIcvti je polagoma prehajati,
l*vo v* ,	,	. r ' * i »v ’•	*». i* —
noijetogb o3 s&eaS živine neporijeino ponovi večkrat. Eedilna vrednost že- 6.50, jabolka 2—3, Kruške 3 člo 5, kosfa- mudilo in ni čakala, da bi prišla v po-.dberati in. tudi mašenj©, kar poznamo Joda je v, visoki količini moke, zato je nji liter 2.50, orehi 3.50, moka 00 7.50, rodišnico, temveč je kar med potjo o-.smaraj na znižanju užitka. Pri molž- zelo pripraven za pitanje, pa tudi za 0 7, št. 2 6.75, št. 4 6.10, št. 6. 5.60, koru- pravila svoje delo. Mati in otrok sta
; nih kravah se to najlažje opazi. Prrpi- primešanje k piči vsake vrste.
1 sati moramo to zmoteni prebavi, ki se g Zvišanje izvozne carine na navsezadnje pokaže v slabši mlečnosti, S sklepom ministrskega sveta, ki
zna 4.75, koruzni zdrob 5.25 do 5.75, bila oddana v bolnico, kože. pšenični zdrob 7.25, ajdova moka 7.25,	— Uživanje pokojnin v inozemstvu
stopi do 8, drva trda kv. m 125. mehka kv. je brez posebnega dovoljenja linančne-
• nravno tako kakor če prenaglo preide- takoj v veljavo, se je zvišala izvozna ca- m. 100, seno 175 do 225, slama 100 do ga ministra nedopustno, ne glede na . mo sploh na kako drugo krmo, katere rina za goveje in telečje kože, bodisi su- 125, solata glavnata komad 0.50 do 1.50, to, ali je prejemnik že pred preobratom živina ni vajena.	rove	ali že ustrojene na 1000 dinarjev, za endivija kom. 0.50 do 1.25, zelje kg živel na ozemlju, ki je sedaj za
nos
Vrednost našega denarja se zadnji vsakih Ido kg teže.
2.50, buče kom. 1.25, do 2.—, krompir inozemstvo, ali se še le pozneje preselil'
čas počasi sicer, vendar stalno dviga. g Razvoj grozdja. Poročilo drž. krnet. 1.75 do 2.—, gobe suhe kg 10 do 15 din. tje. Delegacija ministrstva financ nas VS Cuidihiu smo stali te dni že na 2, to je kem. zavoda- En grozd iz Kalvarije pri g Hmelj. 6. brzojavno tržno poreči- uradno obvešča, da morajo vse stran-za 100 naših kron smo dobili 2 Švicar- Mariboru (mala graševina na Portalis lo. Niimberg, dne 6. 10. 1922. Prodanih ke, ki še nimajo tega dovoljenja, brez
ska franka. Isti čas je bila naša krona 902) je imel: jagod 1. avgusta lani 111, le- 600 hal, po lepo zelenem se bolj pov-vredna krog 270 avstrijskih kron. Po- tos 158; 1. septembra lani 114, letos 132; prašuje in je za 1000 M dražji — ru-sledioe tega naraščanja naše denarne 15. septembra lani 113, letos 113; 1. okto- menfcasti neizpremenjen.
(Vrednosti se kažejo tudi v padanju cen bra letos 87; teža grozda v gramih 1. av-TOznim predmetom, zlasti nekaterim gusta lani 44, letos 69; 1. septembra lani živilom. Upamo, da bo ozdravljenje 85, letos 74; 15. septembra lani 112, le-
naših gospodarskih razmer stalno na- tos 90; 1. oktobra letos 77; teža posamez- ________ ______________
predevalo.	__	ne jagode v gramih 1. avgusta lani 0.36, poročila" »Chicago Ihibune« so”če- nem poslanstvu, če pa še le namerava
odlašanja prositi zanje, sicer jim bo daljnje izplačevanje mirovine ustavljeno — vsem brez izjeme.' O tem naj tuzemski svojci in pooblaščenci obvestijo v inozemstvu bivajoče umirovljen ee. Prošnja se vloži, če je ttmirov-Enver paša tolče boljševike. Gla- ^®1160 2e v inozemstvu, pri kompetent-
Razno.
Boj podganam! Sveža morska če- letos O.44. 1. septembra lani 0.70, letos te -jr;m.pr (p,age Samarkandu potol- ^ T inozemstvo, pa pri delegaciji mi-
trula je jako dobro sredstvo za za- 0.56; 15. septembra lani 0-93, letos 0-80; strupi janje podgan. Uspeh je posebno 1. oktobra letos 0.82; množino kislin v %
v S-an	vojvode Vohava	Z
mOISk° ***'" 8 Sla- urf ti leSS - « vAi v	š t^SSSSo^^t
mmm mmmm mšmrn mmm
S S	i-05. Inž. Mo-
kodlaki psi navadno ne trebajo poseb- horčič, ravnatelj.
nistrstva, da je uživanje mirovnine v
■■■S
nitiskega gno.ia. Golobji gnoj je naj- 120, orehi bosanski ooO, čebula 300, ten- r0(lii Ter0 v 6^.obodo> M ^
dragocenejši, koikošji gnoj mu je zelo denea nestalna.
•blizu. Celo gosji gnoj prekaša s svojo g Produktna borza v količino vode sveži hlevski gnoj.
.	. Nove« sad«.	ŠE« oi
—------- -----------J-«W°ta^(Ce,'e ^"»rah.) pšenica	paaega jn„a]!a; v'BeoeTad_j[jer solvonti nižjih	šol, ako —
veda je vrednost ^noja ■bistveno odvis* bakca 338, sremska 340, o \ es bauki	___-_____ i t	• nvr^.vnn riismeni m THafemOTt? čuvano
sprejema direkcija srednje kmetijske šole v Mariboru (vinarska šola) še do
_	_	na-
BSSSJžisissis
nje m fizike v obsegu, ki je predpisan' Ti- --t tt n i--	- za, meščansko šolo ali sa nižje štiri raz-
~	A	rede srednjih šol	^	/
— ‘Naknadno izplačilo razlike podpor zavarovancev pri poslovalnicah Okrožnega urada za zavarovanje de-
nas naproša
M Moka Z vreso o baška 510, za	T
živalih brez dvoma znatna množina, kuho, bačka 485, št. 6 435, otrobi pe- “■ '	55'
SHIŽ	Spisi ssr«*«,
S zelo previia Boljši je za mrzlo menskih bikov od 18 mesecev starosti i^enociti _ pri svojem prijatelju na ^ objavo sledežega	Pozna
zemljo nego za toplo. Uporabljati ga celega ptujskega okraja se vrši v četi- + erovem voru. o ria jena vra- ^aTa jtaHoaz, o zavarovanju: delavcem SSti m pSgnXmnje žit in trav- tek dne 19. oktobra 19^ ob9 uri^utraj ta ter zahteval, naj se mu odpre Urof j<5 ^ za pcsledic0i da aSS ter za rastline, ki bi naj v glav- Določenih je 21 premi,] od 60b do 2000 K. je misli], da so zunaj razbojniki ter je raaglasor in tiskovin delodajalcem m-nem rasle na listje in korenine. Za fi- Plačevale se bodo tudi vprežne premije na, ponovno zahtevo odgovoril, da bo nan0vo prijavo njili uslužbencev v svr-žol in podobno ie manj priporočljiv, in zadostne potnine- .	__	smejal, ce se ne ocs ianijo. op se je ^ jjjjjj urprstitve v nove mezdne raz-
tlako dober je za okrepi j en je slabotnih g Mariborsko sejmsko poročilo Na botel pošaliti ter mu je zaklioal: »Le ^	Vsled	tega je mogoče, da
aoner	svinjski sejem dne 6. oktobra 1922 se streljaj, a nas je ved« Na te besede je ^	51aali,	ki so po 1. juliju
—	•	......... ‘ ‘	^-----’ -‘1-	™ ustrelil parkrat skozi- okno +	^

sti pomeša s peskom in potem raztrosi. 750 do 950, 8 do 10 mesecev 1000 Priporočati je tudi raztresenje v brez- 1125. ljeto laOO do 1700.
do g Duhan v Makedoniji obeta letos de- ^ztoen^SrSu^OfeSnTuraa loma celo boljšo žetev, kakor lani, tako pm;iva vse dotične zavarovance, da pri-
"" "r8 draso0 w j JSrc h?-Ss “ ^	poS
- , Š . , .	* ,	.^	v *	t TT 11	T •■’o TT	. Kiiflniia in T.avprncia	^ —- ________• v-
eah do najpozneje konca tega meseca.
Želod je dobra pica za perotnino. - teetina 1.15, H 14, svinjsko I. 22.50, H. Metarasa, Kijamja in Lavarosa.	_	____________________________
Obiraj ga in posuši, da ne splesni: Da	18.50, slanina 34 do 36.50, mast 35 do	— Štorklja na vozu. Neka delavka	Ker j© ob petkih,	sobotah in pondeljkih
mu odvzameš bridki okus, ga najprej	42, prekajeno meso 35 do 37.50, mleko	iz Ljubi jauke okolice se je minulo ne-	običajno	velik naval	na	blagajne, sejo
stiskaj ali na debelo zmelji in potem	liter 3, surovo maslo kg 32, jajeajro-	del jo peljala z vozom v Ljubljano,
polij z vodo. Slednje (polivanje z vodo)	mad 1 do 1.75, lenih, beli Kg 7.50, črni	porodišnico. Toda štorklji se je
v> obračati do zelo dneh tedna.
posdovailnic le ob ostalih
v vseh množinah kupujejo
Strojne tovarn® in livarne d. d-¥ Ljubljani.
Seno, sSamo, dr¥a, premog, lito,
krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodaja	63
©SET, Maribor, Aleksandr.c.57
Zahtevajte v vsaki
gostilni in v vsaki tohakarni
NARODNI LIST'
kupuje Sever & €o. v Ljubljani
I
Telka lo-ietna Irebna kobila breja se nameni s lahkim kmet-skim konjem. ¥praia se pri JuL Wagrandi v Ptufu. 93

Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju
»PETO VI A«
[zdeluje vsakovrstno usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo! Cene nizke, postrežba točna*
■
»«» * 9	«'»■ » »» «	m •
Last Narodnega konzorcija v J/tariboru — Tisk Mariborske tiskarne d. d. — Odgovorni urednik Vekoslav Špindler,