GLASU,o sznt LJUBLJANA- BEŽIGRAD BCAMOV Cena 20 ditrnrjev REZLLTATI VOLITEV - str. 4 1 I Savsko naselje stran 6-7 Savsko naselje je hitro raslo. Blok se je nizal ob bloku, mudilo se je. Treba je bilo čimveč stanovanj čimpreje spraviti pod streho. Oči vseh Ljubljančanov so bile uprte v zidarske odre. In naselje je bilo nared. Stanovajci so se srečno vselili, zadovoljni da so prišli do svetlih in modernih stanovanj Potlej pa so se začele prve skrbi. Kam z otroci? Kje naj bi kupili vse potrebno za gospodinjstvo? Ali je treba res za vsako malenkost v mesto? In šola? Na vse to je investitor pozabil, oziroma mu je zmanjkalo sredstev, ki jih menda za to niti ni imel namena trošiti. Občinska skupščina oziroma bivši občinski ljudski odbor je začel popravljati kar je bilo zamujenega. Zrasla je šola, trgovina, samopostrežba, obrtniški center dom družbenih organizacij. Okrog stolpnic so uredili zelenice. Razen tega pa so zrasle še nove stolpnice. Danes živi v Savskem naselju približno 8.000 ljudi. Približno toliko kot v Domžalah. Koliko trgovin imajo v Domžalah? Koliko gostinskih objektov? Koliko, koliko .. . ? ' Vsega tega v Savskem naselju ni. No, večina ljudi je kljub temu zadovoljna s tein kar ima. Seveda želijo, da bi imeli še to m ono. Telovadnico, otroško igrišče večjo varstveno ustanovo ... Toda vedo, da vsega ni moč narediti naenkrat. Saj mora občinska skupščina skrbeti še za številne druge predele Bežigrada ne samo za Savsko naselje. ‘ Ob vsem tem smo se sprehodili po Savskem naselju Povprašali smo tu in tam, si ustvarili majhno sliko sedanjega življenja in jo zapisali. m IZ- VOLITEV POLOVICE NOVIH ODBORNIKOV OBČINSKE SKUPŠČINE, KI SO BILE 26. IN 28. MARCA, SE JE UDELEŽILO 87,6 ODST. VOLILNIH UPRAVIČENCEV. ČE BI PRIŠTELI ZRAVEN ŠE TISTE, KI SO BILI UPRAVIČENO ODSOTNI, BODISI DA SO SE ODSELILI, DA SO V JLA ALI DALJ ČASA V TUJINI, BI SE ODSTOTEK UDELEŽBE DVIGNIL NA 94,5 ODST. llliiiiiiiiiiiii* / Milijarda dinarjev za komunalne naprave Letos najobsežnejši načrti za nove ceste, kanalizacijo, parke... Svečana izjava novih odbornikov Berite na strani 5 ČRNUČAM IN PLANINA str. 10 NEPOSREDNE VOLITVE POSLANCEV V REPUBLIŠKO SKUPŠČINO 0 prvi seji občinske skupščine P« volitvah bHte ti na strani 3 V občini Bežigrad je letos potekel mandat poslancu republiškega zbora Skupščine SRS v volilni enoti, ki jo sestavljajo območja krajevnih skupnosti: Savsko naselje, »Boris Kidrič«, Šentjakob-Pod-gorica, Dol (vasi Dol, Videm, Zaboršt, Zajelše, Pod-gora in Kleče pri Dolu), Beričevo (vasi Beričevo in Brinje), Tomačevo ter naselja Nadgorica, Ježa in Dobrava. Novega poslanca v republiški skupščini bodo tedaj volili le volilni upravičenci, ki prebivajo na območju naštetih krajevnih skupnosti. Občinska skupščina je 4. aprila izmed treh kandidatov izbrala tovarišico FANI PERBIL iz Dola, ki bo poslanski kandidat na neposrednih volitvah v nedeljo 18. aprila. Po določilih volilnega zakona so za poslanske kandidate izbrani tisti, ki dobijo tretjino glasov odbornikov v občinski skupščini. Na seji bežigrajske občinske sk\ipščine 4. aprila je med tremi kandidati le Fani Perbil dobila zadostno število glasov odbornikov in bo tedaj poslanski kandidat na neposrednih volitvah v nedeljo 18. aprila. NEDELJA 18 APRIL Pisma bralcev NA VOGALU TITOVE IN PTUJSKE ULICE zraven Stadiona so odprli novo samopostrežno trgovino trgovskega podjetja Prehrana. Občni zbor ZZB HOV Bežigrad Lani 46 stanovanj »Zlata jama« Tovariš urednik, čeprav je 1. apni ža za nami, tako da ni več čas za razne potegavščine, si ne moremo kaj, da bi ne odkrili še ene na prvoaprilski ravni, žal pa za razliko od takšnih povsem resnično. Toda oglejmo si jo: Možje, ki so odgovorni za razkopavanje Ulice Pohorskega bataljona, so septembra zavihali rokave in le-to ulico lani septembra razkopali v dolžini okrog 80 do 100 metrov, Zakaj? ba bi položili kanalizacijske cevi. To se je zgodilo prav na križišču s Hubadovo ulico. Cevi so po mesecu d/ni srečno pristale v zemlji, potem pa so jamo ob toplem vremenu zasuli s snegom, zemljo in celo s peskom. Zdaj, ko je pritisnila pomlad, se je cesta nad kanalom lepo ugrezala, zato sta prišla bager in tovornjak in na novo so odkopali in odpeljali premehki materijal ter kanal ponovno zasuli z nekoliko bolj solidnim materialom. Okoliški občani so menili, da gre za odkrivanje zamrznjenih sredstev ali kaj podobnega, toda žal ni bilo po vsej verjetnosti nič takšnega. Tako je pač, na napakah se učimo in učimo, kdaj se bomo Pa mučili, ko nikdar nihče ni ničesar kriv, je pa drugostopenjsko vprašanje, ki ga še nismo začeli reševati. Kdo bo nosil stroške za- to »smotrno« razkopavanje Ulice Pohorskega bataljona? Kam bo prizadeto podjetje vkalkulirao te stroške? Prosim za javen odgovor. * L.N., Ulica Pohorskega bataljona »Kaj bo s prodajalno kruha« Na pismo bralca P. L. nam je Krajevna skupnost Stadion poslala naslednji odgovor: Krajevm skupnost je 1962. leta odkupila stavbo, kjer je zdaj uprava skupnosti in vse družbene organizacije našega terena. Za silo smo rešili kritično stanje glede prostorov Stavba je pravzaprav zasilni družbeni center našega terena. Tu imajo sedež vse družbene organizacije razen mladinske organizacije in društva upokojencev, ki jih nimamo kam spraviti pod streho. Spodnji prostori so bili last naše skupnosti že poprej. Tam je bila servisna elektro delavnica, zraven pa je imelo podjetje »ŽITO« prodajalno kruha. Najemno pogodbo za ta prostor je podjetje »Žito« sklenilo z nekdanjim Občinskim ljudskim odborom LjvJb-Ijana-Bežigrad. Po prenosu lastništva so postali mša last tudi vsi poslovni prostori, med njimi seveda tudi prodajalna kruha. Kot lastniki smo zahtevali, da podjetje »Žito« obnovi pogodbo za lokal. Podjetje ni hotelo ničesar slišati, Češ, da imajo pogodbo sklenjeno z občino. Tako smo bili primorani, da razveljavimo dosedanjo pogodbo in istočasno podjetju »žito« odpovemo lokal. Kmalu po prevzemu hiše smo večkrat opozorili podjetje »Žito«, naj si poišče primernejši lokal za prodajalno kruha, še več, nudili smo jim celo del našega zemljišča, kjer naj bi zgradili paviljonsko zgradbo za svojo prodajalno. ■ Odgovorili so nam: Zgradite nam stavbo vi ali občina, mi nimamo sredstev. Lokal ni primeren tudi glede higiensko-tehnične ureditve. Podjetje »Žito« doslej za Bežigradom ni veliko investiralo za gradnjo novih lokalov, nič dosti več pa tudi ne za ureditev obstoječih lokalov. Prav gotovo pa je dolžno skrbeti za svoje prodajalne kot npr. trgovski podjetji Prehrana ali Mercator. Predstavnik podjetja »Žito« je ob neki priložnosti dejal, da je prodajalna na križišču Samove in Staničeve ulice zaradi velike režije nerentabilna in ne bi imeli nič proti, če bi prodajalno ukinili. Podjetje »Žito« ne more več dolgo računati, da bo uporabljalo naš lokal. Smatramo, da je edina rešitev v tem, da preuredijo lokal v svoji pekarni ali pa zgradijo novi objekt. Krafevna skupriost želi ustreči željam občanov, zato je še naprej pripravljena sodelovati, da bi rešili problem prodajalne kruha. Res pa je, da so na tem področju vsaj še tri prodajalne kruha in mleka, oddaljene, od prodajaln na Samovi cesti približno 300 do 500 metrov. m KRAJEVNA SKUPNOST STADION Konec februarja je bil občini zbor Združenja Zveze borcev NOV občine Ljubljana — Bežigrad, na katerem so člani ZB pregledali delo od srede lanskega aprila do sedaj. V poročilu o delu Združenja ZB NOV v tem obdobju je bilo značilno, da so naloge same organizacije realizirali v posameznih komisijah. Nekatere komisije so zelo uspeS-no delale; predvsem sodelovanje z občinsko skupščino je obrodilo dobre sadove, ker le z njeno pomočjo lahko ZZB rešuje vse probleme, ki zadevajo članstvo. Glavne naloge občinskega odbora so bile predvsem skrb za zdravstveno stanje borcev in ureditev njihovih socialnih razmer. Udeleženci so največ in najtemeljiteje razpravljali o neurejenem stanovanjskem vprašanju, saj je v občini še okrog 1060 prosilcev za stanovanja iz vrst ZB. V lanskem letu je 46 članov dobilo nova stanovanja, letos pa bo to število precej manjše, saj je v bloku, ki ga gradijo v Črtomirovi ulici, predvideno le 20 stanovanj za borce. Občinska skupščina je sicer priskočila z denarjem vedno na pomoč, vendar so menili, da bi za uspešno rešitev tega problema morala republiška skupščina globlje poseči v žep. Ko so iskali rešitev za stanovanjske probleme bivših borcev, so udeleženci predlagali, da bi se namenilo manj sredstev za občinsko administracijo, da bi v vsaki novi zgradbi moralo biti eno stanovanje na razpolago članom ZB, da naj pomagajo po svojih močeh tudi delovni kolektivi, da naj se usmerja individualna gradnja tako, da bodo do stanovanj najprej prišli borci, da naj bi bila izpraznjena stanovanja na razpolago borcem Itd. Stanovanjski problemi nekdanjih borcev naj bi se namreč rešili v dveh letih. Glede na lansko precej obilno gradnjo za borce, bi ob podobnem tempu gradnje v dveh letih zares likvidirali težave s stanovanji, vendar obstaja rahel dvom. ker je letošnje število precej nizko, tako da za leto 1966 ostane kar 80' prosilcev Občinski odborniki pa še niso izgubili upanja v pomoč republiških organov, ki bodo finančno priskočili na pomoč, tako da bodo stanovanjsko vprašanje enkrat za vselej lahko črtali s programa se Stankov ZZB. V nadaljevanju razprave so udeleženci negodovali tudi nad delom počitniškega doma v Banjolah, kjer je na primer tujec v sezoni spal v domu. medtem ko je moral član ZB pod šotor. Vendar gre večkrat za nepravilnosti, ki jih zakrivijo tudi sami člani ZB, saj je prav v tem primeru neki član ZB povabil omenjenega tujca v počitniški dom. Razen tega pa se člani pogosto ne držijo rokov, v katerih so napovedali svoje letovanje in se potem hudujejo zaradi tega, ker ni prostora. Posebno skrb zahteva zdravstveno stanje borcev; potrebni bi bili občasni obiski na domu pri bolnikih in pa specialni pregledi, saj nekateri člani nimajo popolne zdravstvene zaščite. Bivši borci velikokrat zaradi pomanjkanja denarja odlašajo z obiskom pri zdravniku, s čimer precej poslabšajo svoje zdravstveno stanje. Podatki kažejo, da je obolelost članov ZB nadpovprečna, umrljivost pa za okrog 10 let zgodnejša k^t na splošno, Komisija za razvijanje tradicij NOB je uspela zainteresirati osnovne šole, da so v okviru svojih učnih programov vnesle tudi delo s tematiko NOB. Razen tega pa je bilo pred dnevom JLA skupaj z odborom ZROP razpisano tekmovanje za vse osnovne šole za pisanje šolskih nalog na temo »JLA v vojni in mini«. Tako je občinska komisija dobila 43 nalog in jih 14 nagradila. Enak razpis je naredila tudi vojašnica Ljube Šercerja za vse srednje lii strokovne šole na terenu naše občine. Po vseh šolah so bila organizirana tudi predavanja s temo o NOB ter razgovori o pomenu in razvoju JLA. Priredili so tudi več iz. letov, obiskov muzejev, tova-"ečerov, na katerih so mladinci in pionirji poglobili poznavanje narodno-osvobo. dilne borbe. Člani ZB so sl ob dnevu borca v letnem kinu lahko ogledali tudi domači film »Desant na Drvar« Prvenstvena naloga zgodovinske komisije bo poiskati človeka, ki bi z vso ljubeznijo in prizadevnostjo lotil zbiranja dokumentov NOB. Nerazumljivo pa je nasproto-vanje nekaterih članov ZB, ki posameznih zgodovinskih materialov nočejo izročiti članom komisije. Komisija je poslala krajevnim odborom dopis, v katerem so zahtevali, da se uredijo vse spominske plošče in drugi objekti ljudske revolucije, ker so jih ponovno fotografirali. Ob koncu skupščine so izbrali nov občinski odbor ZZB NOV, s konference pa so poslali tudi resolucijo s protestom proti zastaranju vojnih zločinov. BOGO SAJOVIC RAZGOVOR ZA ZBOR OBČANOV Zdenko Vrstovšck je že dolga leta predsednik poravnaiinega svetta pri kraijevni skupnosti Savsko naselje. V kratkem pogovoru je nanizali tele misli o delu poravnalnega svete: Lani je bilo že nekaj manj sporov kot predlanskim. Mislim, da se ljudje nekliko manj prepirajo kot pred leti. Pred poravnalni svet pridejo za besede, ki so izrečene v jezi, zaradi prepira otrok itd. Ljudje se zmerjajo ali pa si nagajajo, še vedno pa je seveda poglavitni vzrok prepirov stanovanjska stiska. Sploh je stanovanjskih sporov največ. Imeli smo na primer primer, da sta dve ženski, ki Sta imeli skupen števec za elektriko, celo zimo živeli v temi in brez električnega ogrevanja, ker je elektrarna odklopil^ tok. Nista se mogli sporazumeti, koliko ga mora plačati ena in koliko druga in sta raje živeli brez elektrike. . —- Največ gre torej za drobne spore med ljudmi? Sporov, ki sc zaostrujejo tudi zaradi trme ljudi, je več. Vendar veliko sporov sploh ne bi prišlo pred poravnalni svet, če bi jih znali urediti že ■'predsedniki hišnih svetov ali člani hišnih svetov. Razprtije, ki nastajajo zaradi stanovanjskih razmerij, so navadno takega značaja, da ni potrebno, da gredo pred poravnalni svet, kaj šele pred sodišče. Najbolje se je odkrito pomeniti že kar doma, v hiši Saj je med drugimi nalogami tudi naloga hišnega sveta, da ustvarja v hiši prijetno vzdušje. -— Kaikio gledajo ljudje na delo poravnalnega svete? Ljudje kažejo do dela poravnalnega sveta dober odnos. Tu pred poravnalnim svetom se lahko do mile volje nagovore in se olajšajo že s tem, da povedo, vse kar mislijo. Zato jih nihče ne prime za besedo. Vse, kar ljudje v sporu pripovedujejo pred poravnalnim svetom, pa ostane seveda strogo kon-spirativno. Na splošno pa ugotavljamo, da je človek premalo zaščiten in da bi mu morali posvetiti več pozornosti. JOŽE VETROVEC ...............!llllllllllllllllll!lll!llllllllimillll!llll!IIWIIU| | ZBOR OBČANOV 1 | glasilo občinskega i t odbora SZDL Ljub- j I Ijana-Bežigrad. Izha-| ja vsak mesec. Ure- -1 ja uredniški odbor: S Miran Blaha (pred-f sednik), Janez Vinil kler, Lojze Jakopič, I Ančka Čerin, Jdže J B črnugelj, Niko La- j S pajne in Jože Vetro- j l vec. Odgovorni ured- j S nik: Janez Snoj. Ce-1 na izvodu 20 dinar-5 jev, letna naročnina j M 200 dinarjev. Tekoči | :? račun pri NB 600-15-608-34. Rokopise in slike pošiljajte na naslov: »Zbor občanov«, Ljubljana, Parmova 41-1. Tiska CP Delo. i f.ki ' 6 j t (Ml 1*4‘v *11 Prva se pohvaliti »glede otroškega varstva in družbene prehrane Prav otroško varstvo bo moralo' zdaj zavzeti pri-oiitetno mesto v delu občinske skupščine. Nikakor ne moremo biti zadovoljni z desjtvom, da je le St”-« naših otrok deležnih varstva. Vse dokler ne bo urejeno to vprašanje ne moremo priča-kovati, da bo mati — delavka odličen proizvajalec na svojem delovnem mestu. Prav zaradi neurejenosti tega vprašanja v glavnem ugotavljamo, da žene ne sodelujejo v družbeno-političnem delu kakor bi bilo zaželjeno. Kljub temu, da sedaj delitev sredstev med zvezo, republiko in občino ne zagotavlja radikalne rešitve tega vprašanja, bomo zabeležili v novanjsko gradnjo. Že samo ta dejstva narekujejo, da o vsem našem ^clu in ukrepih čim bolj seznanimo naše občane, republiške in zvezne poslance, ki bodo neposredno sodelovali pri formiranju osnovne politike naših najvišjih organov, to je republiške in zvezne skupščine. Tovarišice in tovariši odborniki, v imenu predsedstva iskreno čestitam vsem novo izvoljenim odbornikom k izvolitvi v upanju, da se bomo vsi skupaj čim preje zlili v enotno, učinkovito, delovno telo za napredek naše komune.« Novi odborniki mestnega sveta Potlej je občinska skupščina izmolila 7 novih odbornikov mestnega sveta. Vsaka mestna občina v Ljubljani voli 12 članov mestnega sveta. Namesto odbornikov, ki jim VOLITVE POSLANCEV — KOMISIJA PRI ŠTETJU GLASOV SEJO OBČINSKE SKUPŠČINE VODIJO: PREDSEDNIK OBČINSKEGA ZBORA SLAVKO OBLAK, PREDSEDNIK SKUPŠČINE JOŽE POGAČNIK, TAJNIK IVAN LEVSTEK TER PREDSEDNIK ZBORA DELOVNIH SKUPNOSTI IVO KLEŠNIK. Jj* skupščine, ki se je tzo-Mikovala v preteklih dveh etih jj, duia prednost šol-Vu. otroškemu in socialne' u varstvu, gradnji stano-?nJ za borce in komunal-n!?1 Pr°blemom. Ta osnovna J^entaclja občinske skupšči-^.Plod razprav, kresanja "O"! in predvsem odraz Svečana izjava odbornikov občinske skupščine h^ čano izjavljam, da zvesto služil ljud-»dni’ ^ bom vestno in dolin Spolnjeval svoje &PS« in varoval čast bn„fkeJ,a opornika in da zaknn driee se ustave in konojj, varoval, razvijal Prtdah?,nil demokratične boaunl6 nnvodno-osvo-reooi”®?!1 bo7a in ljudske lTl *!e in d« bom de-na \ vsemi svojimi moč-2(1 zgraditev za Tna , '»'““nev locializ- sočiaiL2apredek ohfine’ SlovŽ$e Z republike Socialistične MslaZ%* 7“- Ce s« l*<'trP,J ,,aS,‘ komune, ,M> P«t Iahkr''m° na P^oje-lfo usneh« VBot"vl«"o mno h*kaj 'nvu' ‘h “veda tudi fho lal*o ’yV" ^islin' da j* Pod trfkčT8”1- c,a ‘''V"1 ,,IOKOji usPei° ^ v naših . i7mono P««-5ih '“»»h. dograditi tem letu vendar določen u-speh na področju otroškega varstva, in to spričo razumevanja pri delovnih kolektivih. To razumevanje lahko pravilno ocenimo le takrat, kadar poznamo probleme s katerimi se posamezne delovne organizacije borijo: re. konstrukcije, stanovanjsko vprašanje, stiska za poslovne prostore itd. Zato pomeni prispevek, ki so ga delovne organizacije dale pri združevanju sredstev za otroško varstvo, zavestno žrtvovanje. To pa kaže na zrClost kolektivov in njihovih delavskih svetov. Tovarišice in tovariši odborniki, s tem je na kratko nakazano področje našega dela kjer lahko vsakdo izmed nas da svoj nemajhen delež, da bi bilo teh problemov čim manj. Poleg tega se letos nahajamo v posebnem položaju in si moramo zato — kot pravi narodni pregovor — natočiti čistega vina. Ukrepi, ki jih je v zadnjih dneh sprejel zvezni izvršni svet za za-mrznjenjc cen, so izredno da-lekosežni. Trenutno ne more nihče napovedati vseh posle, dic, ki jih bodo te spremembe povzročile, Jasno pa ' je, da narekujejo izredno previdnost pri investicijah, ker bo naš proračun težko dosegljiv. Gospodarske organizacije bo do zelo težko dobile obratna sredstva. Posledica tega bo tudi zmanjšanje delavne site in njeno preusmerjanje. Stanovanjski skladi stojijo pred reorganizacijo, ki bo verjetno v določeni meri zavrla sta- je potekel mandat, je občinska skupščina soglasno izvolila naslednje nove odbornike mestnega sveta: Slavko Bergant, Vladimirja Beznika. Ančko Čerin, Iva Severja, inž. Cirila Slugo, Boga Šubica ter Janeza Vinklerja. misijo so bili izvoljeni: Vinko Dečman, Bogo Grmovšek, Franc Kavčič, Karel Kušar, Jernej Mlakar, Rado Rotar in Janez Vinkler. V razpisnih komisijah za direktorje delovnih organizacij bodo občinsko skupščino zastopali: Karel Kušar, Rado Rotar in Janez Vinkler, njihovi namestniki pa bodo Vinko Dečman* Bogo Grmovšek in Jernej Mlakar. V komisijo za prošnje in pritožbe so bili izvoljeni: Ma. rija Avbelj, Slavka Bergant, Anton Rems, Lado škraban in Ivan Zorman. Delegati za zborovanje samoupravljavcev Občinska skupščina je iz volila tudi šest delegatov za zborovanje samoupravljavcev, ki ga sklicuje glavni odbor SZDL Slovenije v počastitev 20. obletnice osvoboditve in zmage socialistične revolucije. čini volimo letos poslanca v republiški zbor, ‘gospodarski ter prosvetno-kultumi zbor republiške skupščine. Za poslanca v republiški zbor ob-činiska skupščina dokončno izbere poslanske kandidate, poslanca pa potem izvolijo občani na neposrednih volitvah, ki bodo 18. aprila. Poslance v gospodarski in prosvetno-kultumi zbor pa volijo le odborniki občinske skupščine. Ža poslanca v republiški zbor so bili na kandidacijskih zborih volivcev postavljeni trije kandidati: Fani Perbil, Radivoj Miloševič in Janez Vatovec. Po določilih volilnega zakona pridejo na kandidatno listo za neposredne volitve tisti kandidati, ki dobijo vsaj eno tretjino -glasov odbornikov občinske skupščine Na volitvah, ki so bile tajne, je Fani Perbil dobila 49 glasov, Radivoj Miloševič 5 ter Janez Vatovec 8. Fani Perbil bo sedaj edini kandidat za kana je pri ponovnih volitvah izvoljen tisti kandidat, ki dobi največ glasov. Pri drugem glasovanju so odborniki glasovali takole: inž. Vladimir Klavs 36 glasov, Vinko Vrbec 25 glasov in Matilda Vrbovšek en glas. S tem je bil inž. Vladimir Klavs izvoljen za poslanca v gospodarski zbor republiške skupščine. Tudi volitve za poslanca v prosvetno-kultumi zbor so morali ponoviti. Kandidati so bili; inž. Viktor Turnšek, inž. Tončka Berlič in Štefka Sever. Pri prvem glasovanju je dobil inž. Viktor Turnšek 30 glasov, inž. Tončka Berlič 24 glasov in Štefka Sever 8 glasov. Pri ponovnem glasovanju pa je dobil inž. Viktor Turnšek 34 glasov, Tončka Berlič 24 glasov ter Štefka Sever 4 glasove. S tem je bil inž. Viktor Turnšek izvoljen za po. slanca v prosvetno-kultumi zbor republiške skupščine. MED SEJO OBČINSKE SKUPŠČINE, KI JE BILA TOKRAT V SKO NASELJE. DVORANI KRAJEVNE SKUPNOSTI SAV- NOVI ODBORNIKI Namesto polovice odbornikov občinske skupščine, ki jim je potekel dvoletni man* dat, so bili na volitvah 26. in 28. marca letos izvoljeni: | Po volitvah v občinski skupščini Mišem pričakovala, da bodo izbrali mene Komaj dobre pol ure za tem, ko so odborniki občinske skupščine izvolili izmed poslanskih kandidatov za republiški zbor Frančiško Perbil, smo jo obiskali doma, v Dolu. Sprva ni mogla verjeti, da so ji odborniki res zaupali tolikšno odgovornost in ji naložili to odgovorno delo, potlej pa se je zbrala in nam na kratko povedala nekatere misli, ki jo bodo vodile pri opravljanju poslanskih dolžnosti, če bodo volivci na neposrednih volitvah 18. aprila seveda potrdili njeno izvolitev. Občinski zbor KRAJEVNA SKUPNOST BEŽIGRAD 1. volilna enota Mirko Eržen vodilni uslužbenec poslovne, ga združenja črne in barvne metalurgije 3. volilna enota Miloš Hočevar vodilni uslužbenec Splošne gospodarske banke 5. volilna enota Ivo Sever pravnik v Splošni gospodarski banka KRAJEVNA SKUPNOST BORIS KIDRIČ 7. volilna enota Pavel Lešnjak komercialist pri Jugotehniki 9. volilna enota Alojz Bavdaž upokojenec KRAJEVNA SKUPNOST STADION 11. volilna enota Inž. Ciril Sluga uslužbenec pri Agrobiroju 13. volilna enota Inž. Janez Obreza uslužbenec Kmetijskega inštituta Slovenije 15. volilna enota Franc Miklavčič sodnik Okrožnega sodišča Ljubljana KRAJEVNA SKUPNOST KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTJAKOB- PGDGORICA 33. volilna enota Franc Sojer tehnični vodja pri Poklicni gasilski brigadi KRAJEVNA SKUPNOST DOL 35. volilna enota Franc Česen delavec pri Vodni skupnosti Zbor delovnih skupnosti 2. volilna enota * DELOVNE ORGANIZACIJE: TOPS Bogo Šubic obratovodja v TOPSU __________ ' /_________ 4. volilna enota DELOVNE ORGANIZACIJE: ELMA Dušan Dolničar uslužbenec v ELMI 6. volilna enota DELOVNE ORGANIZACIJE: LJUBLJANSKE MLEKARNE Inž. Zvone Zakotnik šef proizvodnje v Ljubljanskih mlekarnah 8. volilna enota DELOVNE ORGANIZACIJE: TUBA, TONOSA, MODNA OBLAČILA, TRIGLAV FILM Slavka Bergant uslužbenka v Modnih oblačilih 16. volilna enota DELOVNE ORGANIZACIJE: EDILIT Jože štebe uslužbenec v Edilitu 18. volilna enota DELOVNE ORGANIZACIJE: LESNINA, ELEKTROTEHNA, ASTRA, DINOS Stane Mancini šef gospodarsko-računskega sektorja v Dinosu 20. volilna enota DELOVNE ORGANIZACIJE: GOSTINSTVO IN TRGOVINA Jože Hrovatič direktor Gostinskega podjetja Črnuče 23. volilna enota DELOVNE ORGANIZACIJE: ZASEBNI OBRTNIKI Ivan Dobovšek obrtnik 25. volilna enota DELOVNE ORGANIZACIJE; GR, ZAVAROVALNICA, POKLICNA GASILSKA BRIGADA ITD. Dušan Medvod vodja komercialne službe poslovnega združenja »Fuždnar« 26. volilna enota DELOVNE ORGANIZACIJE: AGROOBNOVA, KZ ČRNUČE Alojz Avsec uslužbenec Kmetijske zadruge Črnuče 28. volilna enota DELOVNE ORGANIZACIJE: ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCU Inž. Franc čačovič uslužbenec Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij 30. volilna enota Frančiška Perbil, ki ji mnogi pravijo tovarišica Fani, se je rodite v Zagorju. Oče je bil rudar, 40 let je delal v rudniku. 2e leta 1941. se je kot šestnajstletno dekle pri-toljiučila SKOJ, vse dokler FANI PERBIL je niso odpeljali v koncentracijsko taborišče Oswien. czim. Po vojni je dejala še-naprej v mladinskih vrstah. Najprej na okraju v Slovenskih Konjicah, kasneje pa v Ljubljani. pl »Ko sem mladinskim vrstam odrasla«, je sama pri-povedovala, »sem se spet posvetila mladini. Najprej v Ljubljani in potlej v Dolu. la. Enkrat so njega izvolili in je opravljal več dela v družbeno političnih organizacijah, drugič pa spet mene. Odkar pa sem odbornik (od leta 1963), sem tudi predsednik krajevne skupnosti... — Ali ste pričakovali, da boste izvoljeni? • Sploh ne. Nisem mislila, da me bodo izvolili, saj sem med drugim kandidirala z dvema moškima. Oba tovariša, s katerima sem skupaj kandidiraa, sta prav tako zaslužna kot jaz, prav tako delovna in gotovo tudi primerna za delo v skupščini... — Kaj vas bo vodilo pri delu v republiški skupščini? • želim, da bi lahko vsaj malo vplivala, da bi se tudi podeželje razvijalo vzporedno z mestom. Razlika bi se morala manjšati; menim, da je zastopanje takega stališča moja dolžnost. — Kaj menite o šolstvu? 0 Na vsak način bo treba izenačiti pogoje, v katerih Sole delajo. Za nemoten razvoj šolstva bi morale imeti prav vse šole enake osnovne materialne in kadrovske pogoje. Večina šol na podeželju pa je že močno zaostala za šolami v mestu. Pri nas v Dolu se to še ne pozna toliko, v . odročnejših krajih pa so razlike že kar velike. V šolstvu je treba dohodke pravičnejše deliti. — Ali menite, da je dobro in potrebno za republiškega predvsem vse potrebne podatke. Zavedam pa se, da vseh želja vseh ljudi nikoli ne bom mogla zastopati. Ljudje bodo verjetno več pričakovali kot bom zmogla. Problematika republike je pač širša kot preoblematika občine vendar na podeželje na noben način ne boni pozabila. VOLIŠČA: Krajevna skupnost »Boris Kidrič« Meje krajervne skupnosti; desna stran Titove ceste od podvoza do Ptujske ulice (nasproti Stadiona), desna stran Ptujske ulice na vzhod do Linhartove ceste ter zahodno od Savskega naselja do Vilharjeve ceste, Vilharjeva cesta do Titove,-ceste. Vsa volišča so v domu krajevne skupnosti, Vojkova ul. Krajevno skupnost »Savsko naselje« Meje krajevne skupnosti: Vilharjeva cesta, Šmartinska cesta. Savska cesta. Volišče štev. 2 je v Tomačevski 11 a (menza), vsa o-stala volišča pa so v osnovni šoli »Borisa Kidriča« v Savskem naselju. Krajevna skupnost Tomačevo Naselji Tomačevo In Jarše. Volišče je v gasilskem domu Toma?"—>. Krajevna skupnost Šentjakob-Pod gorica SAVSKO NASELJE 17. volilna enota fvan Palfi uslužbenec pri Gradisu 19. volilna enota Silvo Hrovat direktor Zavoda za cene Ljubljana 21. volilna enota Valentin Kopač delavec v Iskri 23. volilna enota Vladimir Beznik sekretar komisije pri Glavnem odboru SZDL Slovenije KRAJEVNA SKUPNOST STOŽICE 25. volilna enota Inž. Jože Bele uslužbenec elektrogospodarske skupnosti Slovenije KRAJEVNA SKUPNOS^ TOMAČEVO 27. volilna enota | Ivan Dimnik kmetijski tehnik KZ Črnuče KRAJEVNA SKUPNOST JEŽICA 29. volilna enota Anton Rems pravnik pri Okrožnem sodišču Ljubljana KRAJEVNA SKUPNOST ČRNUČE 31. volilna enota Vinko Dečman vodilni uslužbenec v TONOSI 10. volilna enota DELOVNE ORGANIZACIJE: INDUSTRIJSKI BIRO Inž. Janko Kravos projektant v biroju Industrijskem 12. volilna enota DELOVNE ORGANIZACIJE: GRADBENO PODJETJE OBNOVA Andrej Plestenjak direktor GP Obnove 14. volilna enota DELOVNE ORGANIZACIJE: IMF Alojz Štrus šef montaže v IMF DELOVNE ORGANIZACIJE: GSC, CSS, SOLA PTT Morija Robida prosvetna delavka na Gradbenem šolskem centru 32. volilna enota DELOVNE ORGANIZACIJE: OSNOVNE SOLE, GIMNAZIJA, VRTCI Hardvik Pirnovar ravnatelj osnovne šole dr. Vita Kraigherja 34. volilna enota DELOVNE ORGANIZACIJE: JAVNI USLUŽBENCI Franc Mehle direktor Zaivoda za zaposlovanje delavcev NEDELJA 18. APRILA Neposredne volitve poslancev republiškega zbora Skupščine SRS Tu sem delala tudi v različnih organizacijah, veliko pri SZDL itd. Sicer pa sva se z možem že nekaj let menjava- ■:L . ■ F* Ir ki- Mfj&m UMI Nov pogled na »rastočo« Sosesko VI, Id se kot zaključeno naselje zliva z mestom. poslanca, da je najprej odbornik v občinski skupščini? 0 Priključujem »e mnenju, da je to pogoj za dobrega poslanca. Ce je republiški po--slanec izvoljen, ne da bi bil odb nik v občinski skupščini, se mi dozdeva, da ne more gledati na vse stvari s potrebno širino. Omejuje se na svoje poklicno torišče. Tako bi se jaz verjetno le na šolstvo. Tudi šolstvo bom seveda zastopala, vendar so mi povsem jasni tudi vsi ostali problemi, s katerimi smo se odborniki srečevali na sejah občinske skupščine. Glasova-vala pa bom vedno za sklepe, ki bodo v korist najširšemu krogu ljudi. — Kako nameravate obdržati stik z volivci? 0 Vem, da so se volllci včasih pritoževali, češ da jih redko kdaj vidijo. Jaz pa si želim vso podporo občanov, volilcev in seveda občinske skupščine. Želim še naprej hoditi na seje občinske skup ščlnc in se seznanjati z vsemi problemi, kt jih bodo odborniki obravnavali. Posebno pa sl želim pomoči občinske uprave, kjer bi rada dobivala NaseSiji Šentjakob in Podgorica. Volišče je v prosvetnem domu v Šentjakobu. Krajevna skupnost Beričevo Naselji Beričevo in Brinje. Dol Volišče je v prosvetnem domu v Beličevem. Krajevna skupnost Dol Naselja Dol, Videm, Za-boršt, Zajelše, 'Podgora i» Kleče pri Dolu. Volišče je vprostorlh kmetijske zadruge v Dolu. Naselja Nadgorica, Ježa in Dobrava Volišče je v gasilskem do* mu v Nadgorici. Spremembe in dopolnitve statuta Občinska skupščina je o* predzadnji seji sprejete tudi nekatere spremembe in dopolnitve statuta občine Beti' grad. Statut Je bilo potrebno spremeniti in dopolniti, ker so se spremenili nekateri koni (n.pr. zakon o stano* vanjskih skupnostih), sprič0 sprememb pri organizacij* uprave in nekaterih nejasnih ter odvečnih določil v statutu. Po novem bo Imela obči", na tudi komisijo za narodu0 obrambo ter občinsko javn° tožilstvo, v statutu pa je t0' di Jasno določilo kdaj prid0® veljati. ^^JaytScu<£ Združevanje sredstev Razumevanje gospodarskih organizacij Čeprav je veliko bežigrajskih gospodarskih organiza-c>j v težavah (rekonstrukei. j*.‘stara strojna oprema, sta-hovanjska problematika zaposlenih) so se vendarle od-ooile, da bodo prispevale sredstva za potrebe otroške-varstva in gradnjo telo-rodnice. Letošnji občin ki Proračun je »prekratek« za Približno 250 milijonov. Ce gospodarske organizacije ne "* razumele potreb otroškega '■ar.stva, se le to ne bi premaknilo z mrtve točke. Tako Pa so gospodarske orgauiza-ciie že obljubile 170 milijo-P0v din; še več, prve so že vplač;Ue del obljubljenih si<-d,tev. Skupnemu finan-oiran.ju se je odzvalo kar GS gospodarskih organizacij, ki “Oda plačevale v skupen s,;*a I po kvartalih. Odzvale s° se tudi najmanjše delovne organizacije, ki bodo prispe-Va',> po nekaj sto tisoč dinar ev. s sredstvi, ki jih hoda b’a!i, bodo letos dokončali *■' vadnico v Savskem na-^ ■u- Za to bo porabljeno milijonov din. Z;i solinan-ranj, učno-vzgojnega zavo-Janez Levec potrebujejo 7^. Bežigrajčanov, ki zavod 'skujejo, 30 milijonov din, noav tako manjka 70 milijone'. Z? Bnanciranje strokov-na*" * *?*stva- V proračunu je mirrf6” “gotovi,tenih le 170 str‘•*0l'Ov din, predračun vi,i 0vneSa šolstva pa pred. _eva 244 milijonov din ■ 'Prav bodo gospodarske j^mizacijc zbrale 170 mili-lt0n.v din, še vedno ostane nercšenih problemov Pro 'mo-varslvcnib ustanov, svet . ' ki Ba ^ Pripravil var»i ^ soc*aino varstvo in v ieiV° družine, predvideva fonov i1965 skuP"o 1«3 mili-Vestiri V,vestic'j- Največj;i in vz„( . J** naj bi bila gradnja fitoib?n,‘ ustanove v Potr.-i. ' na Brinju. Letos bi nje vali “ začetek grad-zj" milijonov din. ha - Preureditev prostorov *a ()t ' ?r v,ta Kraigherja P<»trei),,ilk'“,„vars‘vo 'd hilo m fo milijonov- din. Investicije za gradnjo komunalnih naprav Letošnji načrt investicij za komunalno gradnjo je najobsežnejši kar smo jih imeli doslej za Bežigradom. Za gradnjo komunalnih naprav ho šlo letos 1,078 milijarde dinarjev. Za ceste in hodnike bodo porabili 460 milijonov dinarjev, za javno razsvetljavo 87 milijonov, za kanalizacijo 385 milijonov, za urejevanje naselja 15 milijonov, za vodovodne napel ja ce 34 milijonov, za plinovode 12 milijonov, ureditev parkirnih prostorov 22 milijdnov, gradnjo otroških igrišč 6 milijonov, za zelenice 30 milijonov, nadomestna stanovanja 13 milijonov ter za odškodnino za rušenja 250 tisoč dinarjev. Obveznosti do cestnega sklada znašajo 14 milijonov dinarjev. S tem bi bili usposobljeni prostori za dnevno bivanje otrok v .šoli. ^Za ureditev vzgojno varstvene ustanove na Črnučah za 60 otrok in 300 obrokov hrane dnevno pa bi bilo treba zagotoviti 19 milijonov din. Po predlogih krajev, skupnosti bi potrebovali za vzdrževanje otroških igrišč in varstvenih ustanov 8 milijonov din. za izdelavo načrtov za varstvene objekte, ki naj hi jili gradili v naslednjih letih, pa sedem milijonov Prav tako bi bilo potrebno za počitniška letovanpa otrok 29 milijonov din. Za gradnjo počitniške baze v Premanturi 20 milijonov din, za dograditev planinskega doma na Mali pianini 6 milijonov din in za obnovo opreme v obstoječih počitniških domovih 3 milijone din. Potrebe so torej velike, vendar je bilo treba program ustrezno zmanjšati. Veliko stvari bo moralo počakat proračun za leto 19GG. Veliko pa jili bo tudi urejenih letos. Zasluga gre predvsem delovnim kolektivom, ki so združili sredstva za ureditev skupnih potreb komune. Asfaltirali bodo 73.000 kvadratnih metrov cest in ulic, namestili 276 novih svetlobnih teles, kanalizacijsko omrežje bodo podaljšali za 5.400 metrov, položili 500 metrov novih v odvodnih cevi ter 560 metrov plinovodov ter asfaltirali 12.800 kvardatnih metrov parkirrith prostorov. Sodelovanje s krajevnimi skupnostmi Svet za komunalne in gradbene zadeve je pri obravnavi načrtov za komunalne gradnje tesno sodeloval s krajev, nimi skupnostmi. Izračunali so koliko komunalnega prispevka odpade na posamezne krajevne skupnosti, kjer so investitorji gradili ter nato skupaj napravili program za komunalna dela. Poudarek je na gradnji in modernizaciji -cest, gradnji kanalizacije ter izboljšanju javne razsvetljave. Za gradnjo komunalnih naprav bo šlo letos 1,078 milijonov dinarjev. Od te vsote je 30 milijonov proračunskih sredstev, 64 milijonov sredstev cestnega sklada ter 41 milijonov dinarjev prenesenih sredstev komunalnega sklada iz lanskega leta. Komunalnega prispevka po starih pogodbah bo za 204 milijone dinar-jev, po novih pogodbah pa za 234 milijonov dinarjev. Novi kilometri asfalta Za gradnjo cest in hodnikov je namenjenih 460 milijonov dinarjev. Uredili bodo ulico Bežigrad (predvideno je 56 milijanov dinarjev), Staničevo (30 milijonov). Vodovodno cesto med Titovo in Samovo Spore*"0 ,,Sv0b0da.. 18 jugoslovanski film 25. , * a Postaja« vavi ‘a laponski rihn »Kr-8. ,n Prestol« " Sivera,nt“r**k' Blm »Sever ‘od 'l «meriški film »Od pt 0 »ernostl« "rj v"/. ?° v sobotah ob ob inU VStnži('ah' ' ,.Vob'*Ie rL*- • Uri v ‘‘' “rani 11 h>r v „ Smoletova ^vet cr^0 ob ‘O.url v m d°mu Beričevo. ZAPRTA SMOLETOVA ULICA — Nasproti Gospodarskega razstavišča so pred kratkim pričeli kopati temelje za veliko trgovsko hišo. Gradnja ho precej zahtevna, za ureditev gradbišča pa je malo prostora, zato so morali zapreti Smoletovo ulico. 1-e-ta že doslej ni imela priključka na Titovo cesto in je bila namenjena le pešcem. Podhod za pešce na gradbišču bi bil prenevaren zato so cesto zaprli za ves promet. cesto (14 milijonov), Podmi' šfiakovh (50 milijonov), Posavskega ulico (45 milijonov), Dimičevo (35 milijonov), del Glavarjeve ulice (11 milijo nov), Turnerjevo (19 milijonov) ter Tomačevsko oesto (14 milijonov dinarjev). Uredili bodo tudi Kurilniško ulico, hodnike na Parmovi in Janševi ulici, del Triglavske, Herbersteinove in Bratinove ulice ter pločnike na levi strani Titove ceste od Samove do Triglavske ulice. V Stožieah bo prišla na vrsto Ulica Prvoborcev, Zupanova, Komanova in Godeževa ulica, cesta od spodnjih Sto-žic do Cementarja ter prehod iz Ulice padlih borcev na Ulico Pohorskega bataljona. Na Črnučah bodo uredili odcep od glavne ceste proti tovarni ELMA, odcep proti asfaltni bazi ter obračališče na končni trolejbusni postaji. V proračunu za komunalna dela so tudi sredstva za ceste v Dolu ter cesto pod potrošniškim centrom na Ježici, podaljšali pa bodo tudi Vojkovo uli-Oo in uredili pločnike. Nove svetilke javne razsvetljave bodo namestili na ulici Bežigrad, v Staničevi, Podtmilščakovi, Dimičevi, Glavarjevi in Posavskega ulici ter na Turnerjevi in Gogalovi ulici. Cestno razsvetljavo bodo pojačali v Kurilniški, Likozarjev!, Kuzmičevi, Ravbarjevi in Mariborski ulici ter na Ježici in na Črnučah, Podaljšanje kanala A 1 Zbiralnik A 1 bodo letos podaljšali za 1.410 metrov, v Savljah pa tovarni TOPS in TONOSA prispevata 140 milijonov dinarjev za ureditev kanalizacije. Po Saveljski cesti bodo zgradili kanal v dolžini 1.391 metrov. Kanalizacijo bodo položili še v Dimičevi, Triglavski, Glavarjevi in Kolar-’ jevi ulici. Mimo tega je namenjenih še 15 mtilijomiov dinarjev za ureditev ulice Luize Pesjakove v Savskem naselju, 10,7 milijona za vodovod na Črnučah ter 4,8 milijona za vodovod pod potrošniškim centrom na Ježici in 3 milijone dinarjev za plinovod v Triglavski ulici. Ureditev Ulice Pohorskega bataljona ter Soseske VI S sredstvi komunalnega prispevka po novih pogodbah bodo uredili cesto, kanalizacijo in javno razsvetljavo v Ulici Pohorskega bataljona, za kar je predvidenih 35,7 milijona dinarjev. Za ureditev Soseske VI bo šlo 141 milijonov dinarjev. Od tega je za ureditev cest in poti namenjenih 54 milijonov dinarjev, za kanalizacijo v Hubadovi ulici 8 milijanov dinarjev, zia parkirni prostor 12 milijonov dinarjev, za otroška igrišča 4 milijone, za zelenice in opremo igrišč 30 milijonov, za javno razsvetljavo 25 milijonov ter za vodovod 8 milijonov dinarjev. Mimo tega je predvidenih še 20 milijonov za ureditev naselja v Rapovi jami (cesta, vodovod in kanalizacija) ter 13,6 milijona dinarjev za zelenice, ceste in Jamo razsvetljavo v Soseski IV. Podjetje Vektor pa bo uredilo parkirni prostor zraven Stadiona. Za ureditev cest, ki jih največ uporabljajo, bodo letos podjetja prispevala 42,7 milijona dinarjev. Ta sredstva bodo dali: Dinos, Gramex, Tovarna dekorativnih tkanin, Lesnina, Geološki zavod. Zavod za raziskavo materiala, Cementar, Gradbeno podjetje Bežigrad in Asfaltna baza. Za asfaltiranje ulicv Stožicah pa bodo občani zbrali _sami 2,4 milijona dinarjev. Poziv oddelka inšpekcijskih služb V minulih letih so nekateri investitorji zgradili svoje objekte brez predpisanih dovoljenj zato se ti objekti štejejo za nedovoljene gradnje in se ne smejo priključiti na komunalne naprave. Za mnoge od teh gradenj so zakonite možnosti, da se uredijo v skladu z zakonom, to je da investitorji dobijo naknadno dovoljenje za lokacijo in dovoljenje za graditev. Ker pa o vseh nedovoljenih gradnjah v gradbenem okolišu in izven gradbenega okoliša ni točne evidence, ki je potrebna za uskladitev z zakonom. POZIVAMO vse občane in delovne organizacije, ki so začeli z gradnjo ali pa pričeto gradnjo- dokončali brez predpisanega dovoljenja za lokacijo in dovoljenja za graditev ali izjemnega dovoljenja za uporabo zemjišča za gradbene namene, da priglasijo take gradnje pristojni občinski gradbeni inšpekciji 00 15. APRILA 1965 Priglasite osebno pri gradbeni inšpekciji občinske skupščine Ljubljana-Bežigrad, Parmova 41, II. nadstropje Obrazec za prijavo dobite pri občinski gradbeni inšpekciji. Občani in delovne organizacije, ki ne bodo v roku priglasili nedovoljene gradnje, bodo dosledno obravnavani v skladu z veljavnimi predpisi in kazenskimi določili. Občinski gradbeni inšpektor Povišane oskrbnine v vrtcih? Na prihodnji seji občinske skupščine bodo odborniki spet razpravljali o položaju vzgojno-varstve-nih ustanov Svet za socialno varstvo in varstvo družine je namreč predlagal, da bi povečali prispevek občinske skupščine pri oskrbnini za otroke v vzgojno-varstvenih Ustanovah od 40 na 50 odstotkov, starši pa hi prispevali drugo polovico. Odborniki so menili, da je predlog premalo temeljito pripravljen in še zlasti poudarili, da ni mogoče sklepati o zvišanju oskrbnin brez pogleda na gmotno stanje tistih družin, ki imajo otroke v varstvenih ustanovah- Hoteli so pravzaprav odgovor na vprašanje, mar ne bo družba pri spevala pomemben delež tudi pri oskrbninah otrok tistih staršev, ki imajo visoke osebne dohodke mimo otrok iz revnejših družin, za katere je družba bolj dolžna skrbeti. Svet za varstvo družine je predlagal, da bi zvišali prispevek staršev k oskrbnini za predšolske otroke od 6.000 dinarjev (povprečno) na 8.000 dinarjev ter za šolske otroke na 6.500 dinarjev (sedaj 4.500 do 6200 dinarjev). Računajo, da se jo ekonomska cena oskrbnine zvišala zadnji čas za dobro tretjino, ker morajo vzgojno varstvene ustanove od 1. aprila dalje plačevati rednj prispevek za vse zapo- slene, povečali pa so se tudd režijski stroški. Ob ugotovitvi, da je v otroških ustanovah okrog 40 odst. otrok delavskih družin z nizkimi dohodki, menijo, da prispevka staršev ne bd smeli še bolj zvišati saj potlej v vrtce ne bi dobili prav tistih otrok, ki so vzgoje in varstva najbolj potrebni. Odborniki so se strinjali s to ugotovitvijo in ob nekaterih očitnih primerih, lahko rečemo, izkoriščanja otroškega varstva tudi predlagali diferenciacijo staršev pri plačevanju oskrbnin v vrtcih s tem, da bi bile tudi plače staršev merilc) za plačilo oskrbnine. Da bi lahko sprejeli takšen sklep so tudj predlagali, da bi prav s teh izhodišč napravili analizo vsaj v eni vzgojno varstveni ustanovi. Skupščina je torej menila, da je predlog za zvišanje oskrbnin premalo temeljito pripravljen zato so sklenili, da bodo o njem razpravljali na prihodnji seji- TELOVADNICA, IGRIŠČA, BARAKAM... Tajnica krajevne skupnosti Savskega naselja Marija Avbelj, je takole pripovedovala o ljubljanskem stanovanjskem mravljišču- »l,etos je za nas najvažnejša telovadnica. Tu je veliko otrok, šolarjev in mladincev, kd bi telovadnico morali imeti. Mislim, da bo telovadnica končno le zgrajena in da bo do dolgoletne želje mladih in starih prebivalcev Savskega naselja uresničene. Nič mano kot telovadnice pa ne pogrešamo otroškega igrišča. Po travi otroci ne smejo hoditi. na cesti se težk© igrajo, saj je naselje že dokaj motorizirano zato moramo čim-prej zgraditi prostor, kjer se bodo lahko >trooi naigrali in sprostili Mislim, da je denar pri komunalnem skladu za igrišče, ki naj bi bilo na vogalu Pesjakove. Majaronove in šerkove ulice, že pripravljen. Otroške igrišče nas bo rešilo številnih skrbi Se bol kot vse to pa nas skrbi barakarski problem. Vi-deti je sicer da Savsko nase ije ‘akih problemov nima. TreOa pa- se je spomniti na barake op Linhartovi cesti, ' pa ob Smartinski cesti, pa Tomačevski cesti. Krajevna skupnost )e sicer tu popolno nm nemočna, saj sapia nima nobenih možnosti, da bi pri zadetim ljudem pomagala z denarjem ali stanovanji, vendar pa opažamo, da je »barakarski problem« iz dneva v dan očitnejši. Za kaj gre? V barakah stanujejo večinoma ljudje, ki imajo zelo nizke osebne dohodke in veliko otrok Največkrat pa je veliko takih ki nimajo urejenih družinskih razmer V barakah so stalni prepiri, nemoralna dogajanja. Pa kaj bi naštevala vse te stvari. Povem naj le en primer. V eni izmed barak stanuje mati treh otrok, pričakuje še četrtega. Otroci so brez očeta, mati ni nikjer zaposlena. Kdlo ji bo dal stanovanje? Kljub temu, da je bila že zaposlena, je zapustila delovno mesto, že po treh tednih, sicer pa je nihče ne vzame y službo, ker je stalno noseča. Kljub temu, KOMU JE NA lAIlin Dom družbenih zacij v Savskem &ntžm /e dobilo an-1 Polo, vrnjenih -e ‘ neka] deset pol. vsem tem pa je tie- URI! MR r J da se ne- denarna Mnogi prebiva® 0kčatti na zborih organi-nasetl> m bil' zgrajen brez namena. Preurejanje drvarm in zidanje je stalo preče) .so * (jriii-vrel- lin >/«■ Savskega naselja obetali arecei od benih prostorov, vsem od kluba. Nekateri Liudie so *e okrog kluba dokaj trudi'1 Ugibali so, kaj bi Phrt) tali so predavama ki se jih je udeležil le predava telj. prireiali so mladii' ske plese, ki so se M® dih. pomagati so si hoteli z anketo, ki je pokam la, da prebivalce Savske ga naselja klub skoraj ne zanima. Veliko, na ste EN KLUB? -*1' pogosto sprahu-kal ie narobe Po-. - ko bi lahko vsaj nakazah svoje I*® Pospešitev de-• ki je namenjena > Majin, sedat pri krajevm t® nimajo kai trd-c rokah Klub e fiten. služi pa te pteen In le se s tan- ko : - m^0redko tudi za brali popisov in gledanja ^rama. % .....^ VKCINA ULIC SAVSKEGA NASERJA je dokaj ozka Zato niso primerne za gost promet z osebnimi in drugimi motornimi vozili. Nekateri občani predlagajo, naj bi prepovedali ves promet po cestah Savskega naselja. Za blokom v Fabianijevi ulici. da je stara 30 let, ba morala že 12-krat roditi. Takih in podobnih primerov imamo veliko. Zato so nam potrebna precejšna sredstva za socialno delo. Vendar ne pomaga samo reševanje takih primerov, temveč tudi preprečevanje. To se pa ne da, dokler imamo toliko barak. Bolečih primerov je na našem področju vsaj trideset. In letos smo'rešili le enega Od sklada za zidanje stano-vamjsKih hiš smo dobili eno izmed petih stanovanj, ki so namenjena socialno najbolj ogroženim.« lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllillINHIIIIIIMilllllllilll iiHiiininniffl H0ČEM0-N0ČEM0 V savskem naselju je že več kot 700 lastnikov osebnih vozil. že pred nekaj leti so zbrali 300 prijav za garaže. Potlej so začeli snovati načrte. Ur banisti so se odločili, da bo-- JULIJA-OBISK IZ DANSKE Lam so oni rmadinei in pionirji iz Savskega naselja na prijate.jskem oD< jku na Dan sitem Obiskan so -svoje so-v:’r>'n.Ke :vanJe druge, naši naj se obrnemo, vedfrj. ‘ več kot narede odgovor enak. Vsi nam jejo, naj se obrnemo n« . Pico le pa navadno jo že članarino Zveze 0°‘ pa SZDL, pa stanarino In zaradi tega, ker so . > tem delom navadno dokw"j remenjeno odklanjajo, delale tudi v naši brgaO^jiB ji Tako ostajamo brez jenikov V zadnjih letih Je zacija kljub temu, stalne kadrovske težav«. uni|(QijVn . beležila uspeh Prired«» j ^ IVnOSt med precej 'ečajev, v •''«011« se tečajniki seznanili z 1 §av nego bolnikov, , otrok1? nas«>ju je ve- Pn našem delu pa op8^ ^no tek’/*0 varstvo pa da m pravega soflel0iV ? r,t>' da bi starši med posameznimi orgaP^j »ibotjsiu01™«©. v varstvo jami. Velikokrat bi je Osem- ganizacije. če bi u,i'“ f? luž. Oton Križan p0'"1 Dornik občinske j slte, bi se vedno vračala v Ljubljano, ki mi je tako ljuba in draga. Že dolga stoletja sanja ob Ljubljanici in njenih bregovih pod Gradom Ta bedi kot čuvar nad starim mestom. Lepa je Ljubljana zjutraj, ko sonce vzhaja in jo pozlati, lepa v opoldanski soparici, lepa ponoči, ko tisočero luči odseva po mestu. Sleherni dan se mesto pričenja prebujati že zgodaj Najmlajše prebivalce vodijo skrbne matere v vrtce, starejši otroci hitijo v šolo, nameščenci v urade, delavci na Nov bife nasproti pošte Nasproti bežigrajske pošte ob Titovi cesti bo Mercatorjeva poslovna enota »Grmada« preuredila dosedanjo mlečno zajtrkovalnico. Mleko, kruh in pecivo so že začeli prodajati v sosednjem lokalu, kjer je bil dosedaj frizerski salon, tako da bodo ljudje kljub preureditvi, ki bo trajala dva meseca, lahko kupovali mlečne izdelke in kruh. Nov bife bo zavzemal ves prostor stare mlečne zajtrkovalnice, tako da bo s kuhinjo in sanitarijami vred meril okrog 70 kvadratnih metrov. V lokalu bodo namestili točilni pult s šestimi visokimi stolčki ob njem, več miz za stoječe goste (ob njih bo prostora za okrog 30 gostov) ter šest običajnih miz. V novem lokalu bo moč dobiti vsa topla in mrzla jedila, dnevno pa bodo lahko po-' stregli obiskovalcem s 150 trojnimi obroki. Vsa preuredi tvena dela, ki se bodo začela sredi aprila, bodo po mnenju uprave »Grmade« veljala le 4 milijone dinarjev. BS. stavbišča in v tovarne, gospodinje na trg, poslovni ljudje v trgovine, banke in gostišča, a le malokdo se ustavi in pogleda Ljubljano v vsej njeni veličini. V Ljubljani teče življenje, ki z njo diha, se giblje, se smeje in joče. Utrip naraščajočega mesta je iz dneva v dan močnejši. Kljub vsemu je Ljubljana vsak dan na novo urejena in čista. Meni pa je posebno všeč tista stara, a vendar prijazna Ljubljana. Valijo moraš kot popotnik, ki ima glavo in srce na pravem mestu, da lahko najde v zabrisanih potezah njen pravi zunanji izraz. Posebno rada imam »se liste tihe kotičke, ki pa so vendar tako zgovorni in rni vedo toliko povedati o nekdanji Ljubljani. Te mrtve hiše govorijo svoj jezik, ki ga razume le kdor jim prisluhne. Govori ti cesta in palača ob njej, govori ti tihi park, ozka ulica, govorijo s teboj spomeniki, ki so posebne knjige o kulturi in zgodovini našega mesta. Kajti v teh hišah, ulicah, parkih. trgih, spomenikih in stavbah se zrcalijo tudi ljudje. Marija Pregelj, 8- e Osnovna šola dr. Vita Kraigherja ko smo zapeli z reko, z drevesi. Po teh minutah, po teh dneh se ti je zdelo, da te mesec gleda. s smejočim jpogledam Bilo je poletje .. ALENKA RIBIČ, 7. a Osn. šole dr. Vita Kraigherja Svet javnosti pri Zavodu za urejanje mestnih zemljišč Na zadnja seji občinske skupščine so v skladiu z ustanovitvenim aktom Zavoda za urejanje mestnih zemljišč imenovali svet javnosti tega zavoda. Člani sveta so: inž. Janko Djura, inž. Marijan Debeljak, Ivo Poznik, Slavko Oblak, Darinka Kodrič, Ivo Lukežič, inž. Marijan Smrekar, Anton Stritih in Marko Kamenšek. POČITNIŠKA ZVEZA: LETOS BREZ DENARJA Počitniška zveza za Bežigradom je za letos ostala brez denarja. Res, da je delo izvršnega odbora počitniške zveze omejeno na izvedbo seminarjev in koordinacijo med posameznimi družinami, vendar vseeno ne gre brez finančnih sredstev. Od izvršnega odbora, ki je bil formiran pred dvema letoma, delajo le še trije člani, ostala četverica se je izgubila in najbrž so sploh že pozabili, da so odborniki. Predvsem velja to za predsednika, ki ga razen nekaj časa po formiranju sploh ni bilo več na spregled. Ostali trije člani opravljajo dežurno službo' vsako sredo popoldne in izgleda, da je to edino delo. Od starega odbora, tako so povedali, so prevzeli le prazen tekoči račun in nekaj dolgov, ki pa jih ni moč opravičiti. Vseeno tudi letos vpisujejo nove člane, saj počitniški turizem srednješolske in delavske mladine naraste prav s prvomajskimi prazniki in doseže svoj vrh v juliju in avgustu. Ker je sedanji izvršni odbor ostal praznih rok pri razdeljevanju denarja in to predvsem po svoji krivdi, bodo poskusili na kakšen način prebroditi letošnjo finančno krizo; morda jim bo pomagal občinski komite ZMS. Kljub vsem slabostim in slabokrvnosti organizacije po- čitniške zveze pa so lani organizirali taborjenje v Pre-manturi in v Zadru ter izlete v Bohinj, Taborsko jamo, Moščeniško drago, Postojnsko jamo in na Triglav. Za naprej pa obljubljajo, da bodo povsem »uredili svO-je vrste« do meseca maja in sestavili enajstčlanski izvršni odbor, ki ne bo obstajal le na papirju, šele takrat bo lahko mladinski počitniški turizem zaživel n j Kredita za zasebne tujske sobe Enajstim zasebnikom, ki so naprosili Komunalno banko za kredit za dokončanje oziroma obnovitev tujskih sob, je oddelek za gospodarstvo pri občinski skupščini dal po-- trdilo za najetje posojila. Največ teh sob je dvoposteljnih, deset jih je v enodružinskih hišicah, ena pa v stolpnici; štirje zasebniki bodo poleg sob oddajali gostom tudi garaže. S temi enajstimi sobami se bo število tujskih sob v bežigrajski občini povečalo na 31, vendar na turističnem društvu menijo, da se bodo prijavili še novi zasebniki. Komunalna banka bo dajala Nova samopostrežna trgovina nasproti Stadiona V četrtek 1. aprila je podjetje »Prehrana« odprlo novo samopostrežno trgovino na Titovi cesti nasproti Stadiona. Nova trgovina, ki so jo prenavljali od novembra meseca lani, je precej večja od stare; razširila se je še na zasebno stanovanje in čevljarsko delavnico, ki sta bili v pritličju zgradbe in zavzema sedaj okrog 100 kv. metrov površine. Razen prodajnega prostora spadajo k trgovini še tri skladišča in sani tarije. V novi trgovini bodo pro- dajali poleg špecerijskega blaga še sadje in zelenjavo, mleko in mlečne izdelke, kruh, meso ter delikatesne izdelke, postavili pa so tudi aparat za kuhanje ekspres kave. Preureditev je veljala 15 milijonov dinarjev, predvidevajo pa, da se bo promet od dosedanjih 7 milijonov povečal na 13 milijonov dinarjev mesečno. B. S. kredite do 750.000 dinarjev, vendar bo kontrolirala, če je bil denar porabljen res za tujsko sobo, občina pa bo kontrolirala, če bodo zasebniki zares tudi oddajali sobe. Za bežigrajsko občino, ki nima hotelov, so tujske sobe zelo potrebne, saj šolski domovi in internati razpolagajo s praznimi ležišči praktično le dva meseca v letu, v, juliju in avgustu. B. S. Dežurna sem, nam je pov dala Bojana Mahne, ko smo obiskali osnovno šolo v Sto-žicah. Sedela je pri mizici ob vratih in vsakogar vljudno vprašala kaj želi. Dodala je še, da so dežurni le dijaki višjih razredov, na vrsto pa pridejo enkrat na mesec. ZA LEPŠO PODOBO LJUBLJANE Nekoč so to mesto imenovali »bela Ljubljana« .. .• Morda bomo že prav kmalu lahko prebrali takšen stavek v vodiču ali prospektu glavnega mesta Jglovenije. Nesnaga na ulicah, zanemarjena okolica hiš, razdrapane ograje o. krog gradbišč, kupi smeti pod koši za odpadke, šibka skrb za čistočo v lokalih, skratka, lepotica Ljubljana ima vse več madežev na vsak-danji obleki. Videti je, kot da mesto očistimo le ob kongresih, za goste, za množico turistov. Kot da prebivalcev mesta nesnaga ne moti. Vrsto nemarnosti se da odpravili s prav majhnimi stroški. Prav tu bodo v prihodnje podrezali tisti, ki jim je skrl) za čistočo in urejenost mesta pravzaprav poklicna dolžnost. Ne gre za kampanjsko akcijo, temveč za jasen cilj: predstaviti Ljubljano v drugačni obleki in lepšo podobo mesta tudi obdržati. Navsezadnje ne gre za vrsto prireditev (svetovno prven- stvo v namiznem tenisu, pro-slava ob 20. obletnici osvoboditve itd.), ki bodo privabile v mesto množice gost::v. ki naj bi imeli na bivanje v Ljubljani čim lepše spomine, temveč za počutje slehernega občana. Za Bežigradom ima-no množico novih blokov s strahovito zanemarjeno okolico, kupe zemlje ob novih garažah preraste trava, asfalt prekrivajo odpadki. Umazani prti v gostilnah, kupi smeti o-krog trgovin, vse to se J* urediti brez investicij. Na sestanku bež grajskih inšpektorjev prejšnji teden so poudarili, da so se. doslej premalo učinkovito spoprijeli prav z drobnimi nemarnostmi, ki pa krepko zbodejo v oči Dosti je bilo odločb ib dosti izgovorov. Število i*' danih odločb ni merilo «* delo inšpekcij. Kompromisov pri delu inšpekcij ne more biti. Dalekoscžna akcija »be* la Ljubljana« se je torej pričela. © JE PMETJE Spomin je ostal ■ Na sive šotore ob tabornem ognju, na zibajoče se smreke, na reko, na mesec, na ogenj in nas, ki smo s pojočimi srci sedeli ob ognju. Tako je bilo, da bi srce samo zapelo, Črna pika za vrstne hiše v Ulici Pohorskega bataljona Gospodinjo v Amsterdamu, na Dunaju ali v Kii-benhavnu ni sram pomesti tudi ulico pred svojo hišo, pri nas pa je to zavržena »kmečka« navada. Okolic® novih blokov čestokrat ostane takšna kot so j° zapustili gradbeniki. Kot da stanovalci šc nikoli niso videli grabelj in lopate. ai- I le. -J BARAKE SREDI LJUBLJANE Po neuradnih podatkih živi okrog 15 do 20 tisoč prebivalcev Ljubljane v barakah in neprimernih prostorih - Ne akcija čiščenja, temveč reševanje stanovanjskih in ‘socialnih problemov, toda kdo je dolžan ukrepati in kdo sposoben: občina, podjetja, družba...? Nihče ni pričakoval, da bo- tega, da v teh prostorih bivajo zbrani podatki tako pre- jo. Nobenih pomožnih prosto-senetljivo kruti, ko se je Kra- rov ni, razen ozkih in temnih jevna skupnost »Boris Ki- hodnikov. Bolj podjetni si po- , č« ^ Bežigradom lotila možne prostore grade sami. kaven ip v Wnr->i,ov, * gotavijanja, koliko družin in Bodisi da drvarnico, kumico pojav Največ zaradi maihnih občanov na nienem nodrnčiu ali celn mira*,, r.rici^n„ v l , J , Jvec majhnih vsakem primeru, prej ali slej mnogo cenejša kot nekvalificirana delovna sila. Le malo je bilo primerov, da je izselitev enega stanovalca v baraki povzročila komo-diteto preostalih stanovalcev. Značilno je tudi, da stanovalci sami sebi povzročajo stanovanjsko stisko. V že itak majhne, neprimerne prostore sami vabijo iz domačih krajev sorodnike, prijatelje, vaščane in znance. Podnajemni-štvo z ležiščem na tleh ali pa z zmenjavo na enem in istem kavču, je v barakah splošen otrok vzamejo žene na stanovanje svoje kolegice. Potem si v podjetjih uredijo različne turnuse in otroci so preskrbljeni. Socialna delavka pa ve povedati, koliko je zaradi teh najemnic ali sam- vilno uredila življenske razmere. V tej težnji so aktivisti odločni v tem, da vseh občanov na njenem področju ali celo garažo prislonijo k ‘ivi v barakah in v neprimer- obstoječi baraki ali pa »spa-oth stanovanjskih prostorih ček« postavijo na sredo dvo-ter kakšne so možnosti za rišča. Ni urejene kanalizacije, ureditev problema. Na raz- ne odtokov, ne urejenih cest! meroma majhnem teritoriju Analiza je pokazala, da so ic^‘:Yne skupnosti »Boris podjetja vse barake pred leti zaradi teh najemnic ali Ktdnč« so ugotovili 25 barak, zgradila za svoje samske de- skih naimernknv skuw^ri?finŽi't1 215 družm s lavce. Ne obstaja niti en pri- družinah, pretepov nemoraV sti opečni v tem, da vseh na P,y>i„88 SifnOV,a c ' S,amo ™er’da.bl kakSn0 Podjetje iz- ie itd. PodjetjaP ki prišleke 19 milijonov Jugoslovanov ne Bujskem"1 nnri^!v.T,tnem^ bifZI' daI£t pis™er10 dovoljenje za zaposlujejo, se zadovoljujejo morei° sprejeti na svoje pod-jevnih -ikimrinctiJU JeJL^ vsel'tov družine, čeprav sedaj s formalnimi potrdili, kje de- roe-ie 23 svoje občane Zato ju občine 13 Povsod sal?skih. 5013 žive dru- lavec stanuje oziroma kje je \e bil umesten sklep, 'da bo ke “ne l Povsod so bara- žme z majhnimi otroci. Zna- prijavljen Za večino nodietii le tisti občan na področju nekateri občanf^f ^ TT« ^Gra^a,<’ ki s s^novanjsko tpra' k^jevne skupnosti mernih 1 stanr, Vi,r,° nepn' ie v Novakovi 5 b zgradil dve šanje/novega delavca rešeno Kidrič«, ki ima za to potreb-je m? ,ifU Ka i,b’ feprav barakl ^ samske delavce in Ugotovljeno je da mnoga ne normalne življenskeP pogo- Podroe ju 3 kiajeme^ s^pnošu Z° ^ zavestiio toleTajo Je. Kdor od sedati j ih obK • iu _krajevne skupnosti ke. Sedaj je večina delavk sedanji režim v svojih bara- ureJenih pogojev nima, ga se- Z delaVCi. IZ Sam‘ kah. čeprav je tudi to res, veda 116 b°do pregnali, ampak op,o n ? ■£ ,mfJ° Z niimi da 50 mnoga veliko poskuša! — ^--------------------- " ^ celo otroke. Se vedno pa žive ia, da bi bile barake zasilno žene m moške. Po vsem, kar zonce. V TOMAČEVEM OB SAVI RASTE DRUGAČEN TIP BARAK- divie ir rad n ie ^ 111 uJdia. iiinajst barak ima skupno hišno številko jesen irinese °dd^a P°što za stanovalce. Vsaka pomlad in vsaka J P se v barakarsko naselje nove družine. Foto: Marjan Ciglič “Boris Kidrič« najmočnejše 111 so tam prilike najslabše, Ue le v občinskem merilu, uuipak v ljubljanskem. Zbra-ai Podatki so osupnili zaradi izredno velikega tštevila in mu bodo razmere uredili. Toda novih ne bodo sprejemali, dokler zanje ne bo življen-skega prostora. Sklep ni de-ali tako, nesporno magogija, ampak resna nalo- . ___i , pa in Hrti e of/-* r.4-^ Tako r ____^____ dejstvo je, da tistikrat, ko so se barake spremenile v dru žinska stanovanja, nastopi ga in boj s sto in sto težavami. Kot prvo bo krajevna skupnost dosegla resnost in •'SMUiuvcUlja, nasiopi -----*... Acaiiuau u vprašanje odgovornosti z več- odgovornost podjetij do svo- <----— •--* - - - jih proizvajalcev. Kar je zla. sti pomembno: odgovornost tudf do nekvalificiranih delavcev. Dejstvo je, da kadar gre za stanovanja, ki so vred- zln VT‘V' otevua m se je v teh barakah že dogo- asti zaradi dejstva, da ob- dilo, e pričakovati, da bo ne-Linhi • barake sredi mesta ke noči prišlo do splošnega Uljane. Stisnjene so v tri- prešel-evanja, ko se bodo uied modernim Savskim družine po dogovoru med se naseljem in za fasadami vo w •, vpiaaauje uugovomosil z V6C- like Titove c^te Gra ^e ^ boj “trd,le P° sobab' jo ostrino kot prej. Zaposleni na ve ceste- grajene so — Družinam torej m nihče samski nroizvaialpc ie nam «teni ^rn]eg^orarh?oidia dovolil ]vselitvlre- ^ tbdi ne reč v bistvu le več ali manj ’etna , , v „ ! J SUU?0valcem' ‘lf.p!ob nif? za‘ skrb podjetij, medtem ko nje- PodmAJ VfllJuh s P°®^®ru Pn podjetjih, ki so gova družina m vee zlasti ne s- ~ ^ au vrea ,tre^ °.bčm: ®ežfgr,a: Lastflkl V. barakab Otroci. Hudo krivično, nehu. na.več milijonov, dajejo pod- ' r108*- 10 Centra so lastniki Cestnega podjetja je namreč mano in za socialistično druž- ietja prednost strokovnjakom »Teh ^ ?radbeno Podjetje veliko stanovalcev, ki sploh ^ nevzdržno bi bilo namreč in uslužbencem. Podjetja pa rehnika« ima pet barak, v niso zaposleni pri Cestnem alerih živi 79 oseb in je med podjetju. Prišli so iz najraz-■utau 16 družin. Cestno pod- ličnejših krajev države in si letje je lastnik treh barak, v priložnostno služijo kruh. Ta- ^ v naibližii okolici nonaša Š?X2/fa,OSeb'medT "h™?0,! f LeIi'ko ^ mo s s^dardom h kat^'-i 50 družm, čeprav so v ba- vseh barakah. In kdor hoče mu ie delček nrisnevai ^.samo samske sobe (53 izseliti stanovalce, bi moral proizvajalecizterake ^ SG^^k^h VnXijrSkatl Primerna ^ ^fza^bč^rag^fS; iMmaj^T^ldT^k3^61’ BiStV° problema Je v tem, proračune, da problema bali dimnJ 1tk' k da 130 sedanji Praksi barakar. rakarstva po sedanjem si- bovalei m S-,rS^Up,n° 233 ,stf' stva nikdar ne bo konec. Ugo- stem ni moč nikdar odpraviti, lld. V ilustracijo, kak- tovljeno je, da so različna “ baLwv.Stanovanjske prilike v P^fetja v vsem tem času jjr^urah’ samo podatek, da v gradila veliko stanovanj tudi sohi i?VI ulici 5 žive v eni za svoje delavce. Mnogi so se bre,'„ ,^eri 20 kv' metrov iz barak preselili v nova. le- žinp .vsaklh pritiklin, tri dru- po zidana stanovanja V ba- tako - Cn samec- Baraka je puščati priseljene družine v težkih stanovanjskih in socialnih prilikah, medtem ko se v najbližji okolici ponaša- rake so se preko noči s silo, Komaj uredijo razmere enemu valu, kmalu že pride za njim drugi, medtem ko že tretji trka na vrata. Ne moremo se zadovoljiti z ugotovitvijo, da je pač takšno življenje. so polno dolžna skrbeti za vse svoje poizvajalce. Seveda igrajo pri tem sredstva in možnosti odločilno vlogo. Kdor hoče, rešitev vedno najde. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine Bežigrad Je idalna pomoč podjetjem, ki sama nimajo dovolj sredstev za gradnjo stanovanj. Isti sklad pa je ttidj rešitev in pomoč občanom preko varče valne službe. Lani je imel sklad 1212 varčevalcev, letos jih ima še preko 1600. Varčevalci so v glavnem delavci in uslužbenci z osebnimi dohodki Se tale podatek je zanimiv, da je s pomočjo varčevalne Mnenja, možnosti in pripravljenosti podjetij Pred dnevi je Krajevna skupnost »Boris Kidrič« sklicala posvet s predstavniki vseh tistih podjetij, ki so lastniki barak na njenem področju. Posveta se iz neopravičenih vzrokov niso udeležila podjetja: »Edilit«, »Slovenija-ceste« in »Kurivo«. Potem ko sta Jože čmugelj v imenu krajevne skupnosti in Janez Dremelj v imenu občinske skupščine razložila trden sklep, v najkrajšem času odpraviti barakarstvo, in da morajo pri tem gospodarske organizacije prispevati levji delež za svoje proizvajalce, so predstavniki podjetij obrazložili svoja stališča. wtKO no™'* - , . . ^ IHJU1 H suu, uenje. sllovitJfrda b jo jnalo pa tudi z dovoljenjem pod- Krajevni skupnosti »Boris Pfdri1' jetij vseIili novi delavci Mi- -Kidrič« gre mesto v Sloveniji da je s pomočjo ‘varčevalne jetja , ™ke- ki ^ last P0*1' ETacija Iz podeželja in zlasti iz in verjetno v državi, da se je službe pri skladu lani že sCišča j mS^j° nC iUŽnih republik v LjubUano prva z vso doslednostjo spo- okrog 4<» drSiTdob^ s£ PdbeifL ^ I v je ^ jntenzivna. Tudi to prijela s problemom baraki nov^je letos ™ ^ na ko oimški^^stefi8^0 vPeh ftci^e^e^^ 8tVE na SV°jem 158 daljnjih’ 250. Občinska skup »Tis ss JJ ^ sir"p?rroa; ■” »Metalka:« Ima eno barako z 8 sobami, v katerih žive 4 družine z 22 stanovalci. »Metalka« bo letos v adaptirani bivši tovarni kovinskega o-rodja naselila vse družine iz Robove 5. Ne bo Ta izselila iz barak tistih, ki' niso zaposleni v podjetju. Tovarna »Jurij Vega«: Ima eno barako z enim stanovanjem, v katerem živi ena družina s 4 osebami. Tovarna je v gradnji, potrebuje 54 nntr\<«i{Tni -Stanovanj za svoje strokov- ais« ne bo pred st-najnizjimi njake. Podjetje nima prav no- blema barakarstva' benih sredstev in možnosti preseliti delavko, ki je v tovarni zaposlena že 11 let in za katero je ugotovljeno, da živi v najbolj obupnih stanovanjskih razmerah v Savskem naselju Gradbeno podjetje »Tehnika«; Letos bo podjetje skušalo za vse stanovalce v barakah rešiti stanovanjski problem. Toda ne za tiste, ki niso zaposleni v podjetju, čeprav žive v njihovih barakah. Gradbeno podjetje »G ra. dis«: Za družine bo verjetno poskrbljeno že do letošnje zime, prav gotovo pa do spomladi. Za samce grade v novih Jaršah blok s 400 posteljami. V dveh letih »Gradis« ne bo predistavljal pro- e-r. ..* v B' tur pred začetkom Savskega naselja. na dvorišče ene izmed barak Foto: Marjan CSgMČ Železniška podjetja: .Spričo velikih načrtov modernizacije in elektrifikacije slovenskih železnic in spričo modernizacije želiznišklh vagonov in lokomotiv, žedeznica nima nobenih možnosti preskrbeti stanovanja za 71 družin, ki živijo v 7 barakah. Železniška podjetja že dve leti niso gradila nobenih stanovanj. Razmere so takšne, da prav zaradi stanovanj železniškim podjetjem primanjkuje strokovnih delavcev. V Zalogu n. pr. premikata vagone samo premikač in nadpre-mdkač, čeprav bi moralo sodelovati pri slehernem prre-mikanju 5 ljudi. Mnenje vodstva podjetja je, da bi morale občine imeti večje razumevanje za stanovanja njihovih delavcev. Kemična tovarna: V dveh do treh letih bo podjetje zgradilo dva bloka z družinskimi stanovanji in en samski blok. Potem bo problem barak in njihovih stanovalcev rešen. Se letos bodo tri družine dobile stanovanja, dve družini pa, ki sta varčevalca pri Skladu, se bosta tudi letos izselili. Do sedaj je podjetje zgradilo 41 slano, vanj, v katere se je vselilo 29 delavskih družin. Tovarna kleja: Podjetje je v takšni finančni stiski, da v doglednem času ne bo prišlo do nobenih skladov, zato tu. di ne bo moglo graditi stanovanj za svoje delavce Res v eni baraki, kjer je 11 sam. skih sob, živa 11 družin s 44 stanovalci Stanovanja so v obupnem stanju, toda por d.etje ne more ničesar storiti. Pred tremi leti je podjetje kupilo 10 stanovanj in vonj so se vselili sami takšni delavci, Id so imeli slaba stanovanja. Cestno podjetje: Potrebuje nove stroje in stanovanja za strokovnjake. Pripravljeno je dodati za varčevalno službo 30*. udeležbo za slehernega delavca, ki bi se vključil. Ima namen graditi montažno naselje v bližini Ljubljane, toda kaže, da še nekaj let u-činkoviteje ne bo moglo rešiti barakarstva. Sestanek je pokazal, da se bodo za nekatere stanovalce barak, že v tem letu, mnogim pa v prihodnjem, uredi, le stanovanjske razmere. Toda da bi barakarstvo na po. dročju občine odpravili, so bila podjetja zadolžena, da tako ali drugače demnlirajo sobe in barake takoj, ko se iz njih izselijo sedanji stanovalci. Tudi sprejmanjr novih delavcev ne bo več dovoljeno, če le-ti ne bodo imeli poprej zagotovljena primerna stanovanja. Koliko se bodo podjetja držala teh sklepov, bomo videli. Lojze Jakopič Z občnega zbora Ptanhsskaga r!r*rn!va Smuče n 1 \ ;T 1 9SBŠM i ii 1/ • • "% fi ... ‘4 Mad najuKjij društ- va v naši obilni nt-dvo-rano so
  • loinv:Sju Crh^o pa tudi iatrea. njiit N&ben sestanek ali pa kakršnakoli prireditev na Črnučah ni bolje obiskana kot prav občni zbori črnuških planincev ah pa katerakoli njihova .zabav-no-družabna priroditc-v. Zakaj? V vrstah teli ljubke!jev gora so se zbrali pravi ljudje, k: vedo, kaj hočejo,' Tej trdiibvi smo našli potrdilo tudi na zadnjem obenem zboru, ki je bil pred dnevi v dvorani krajevnega urada. Dvorana je bila tudi tokrat zasedena do zadnjega kotička,- tako da so morali nekateri stati celo v prostoru prod dvo rano- Po formalnostih, ki jih običajno zahtevajo takšni zbori, živahni diskusiji in ponovni izvolitvi Metoda Lampiča za predsednika PD Črnuče, so si zborovalci ogledali tudi barvni film o Veliki planini, Julijcih in Alžaru, ki ga je posnel m predvajal Metod Lampič In kaj so člani društva naredili v minulem letu? Med drugim so organizirali večji skupinski izlet na Golico pod pokroviteljstvom svoje sekcije v tovarni Elma. Dvanajst skupin je obiskalo triglavsko pogorje, štiri Karavnke, dve Zasavske hribe, tri Pohorje, po ena pa Trebevič in Roma-nijo ter še več drugih hribov in planin. Naravniosit množičnega obiska Velike planine in Kamniških planin pa sploh ni mogoče registrirati, ker je vsaj^ pol članov PD Črnuče vsaj*1 vsako drugo nedeljo na Veliki planini in njeni »sestri« Mali planini Društvo se bori predvsem okrog materialnih težav, ki jih zahteva organizacija skupinskih izletov v planine (za pionirje In mladince), zakaj starši največkrat težko po- ■ii prevzt o G D rc/i is taki - c>: "ci ČHfflOV mu- V minulem ic- u nq Onru-čah- J-crr niso zabeležili porasla vejil) članov, vendar to dejstvo pripisujejo. bolj ali manj 'večji fluktdacijj delovne sile v gospodaskih organizacijah. članstvo nameravajo letos povečati z ustanovitvijo novih sekcij PD v šolah in nekaterih delovnih or-. . ganlzacijah, kjer je zanimanje za planine veliko. Dosedanji sestav članov nam pove da je' v društvu včlanjenih 106 pionirjev, 147 mladincev, in 317 članic in članov, PD Črnuče ima pet sekcij v gospodarskih organizacijah, in sicer v Energoinvestu, Elmi, Belinki, TKG in Topsu. Vse sekcije so aktivne Vse prirejajo planinske skupinske izlete, planinska predavanja in nudijo slehernemu delavcu možnost, zdravega oddiha in 'razvedrila V Elmi ima društvo 80 čla nov, v Topsu 48, Energoinve stu 46. Posebej aktivni so mladinci, ki združujejo v svojih vrstah 96 mladih ljudi, ki so kar zadeva obisk gora najbolj aktivni. Tudi pri gradnji novega doma na Mali planini so jro.-v ovtSljnim delom ^glavni ež dbprina - u prav mladiii-Organizirali so. brigado, ki is kopala pesek, betonirala . za dom. Razen, tega »o sodelovali tudi pri sečnji lesa za ostrešje in pri drugih delih. Grcit Mali ■ j ti dSRic na pianini V minulem letu je društvo navezalo stike z raznimi organizacijami na območju bežigrajske občine. S svetom za varsi.vo otrok so sklenili pogodbo, da bo le-ta prispeval določen delež za dograditev planinske postojanke, zato bodo tudi naši najmlajši deležni v določenem času oddiha na svežem gorskem zraku. Tudi občinska skupščina je tokrat ponovno prispevala nekaj denarja za to gradnjo, ki naj bi bila še letos v grobem pod streho, tako da bi. že letaš pozimi vsaj za silo lahko našli zatočišče v njej. Nekaj težav je imelo društvo ob tej gradnji, ker se je pokvarila tovorna žičnica Cma-Mala planina, vendar je zdaij že spet nared. Sneg bo vsak ča? skop nel in črnuški planinci bodo spet poprijeli za krampe in lopate. Srečno pod svojo streho! L.. 'V- IHH fijma £12 V Ki !INJl OSNOVNE ŠOLE V ŠTOŽICAH pripravijo vsak dan okrog 400 maiiti in 70 kosil. »Veliko družino imamo, sta nam dejali prijazni kuharici. Kuhinja je postala že pretesna«. 15 ief prosvetnega društva Savije - lileče Prejšnji mesec so imeli v Savljah proslavo ob 15. Letnici prosvetnega društva prireditvi so sodelovale Na vse KREDITI ZA ZASEBNE TURISTIČNE SOBE Ob novih pogojih za najemanje kredita, namenjenega za povečanje zmogljivosti in izboljšanje pogojev za sprejem turistov pri zasebnikih je med občani precej zanimanja. Kredit za % namen lahko dobijo zasebniki, ki opravljajo turistične storitve in imajo možnost, da povečajo zmogljivosti in izboljšajo pogoje za nastanitev turistov. Kredit lahko uporabijo za nakup opreme (štedilnik, pohištvo, posteljnina itd.) za napeljavo vodovoda in električnega toka, nakup in postavitev sanitarnih naprav in za druge naložbe, ki služijo razširjanju in zboljšanju pogojev za sprejemanje turistov na prenočišče in hrano. Za odobritev kredita mora prosilec priložiti potrdilo, da izpolnjuje pogoje za sprejem turistov. Potrdilo dobi na oddelku za upravno-prav-ne zadeve občinske skupščine Bežigrad, kamor naslovi pismeno vlogo, kolkovano z 200 dinarji. Obvezati se mora, da bo sprejemal turiste na hrano In prenočišče najmanj 45 dni na leto toliko Časa, dokler traja kredit. Komunalne banke dajejo kredit v znesku do 750.000 dinarjev. Vračilni rok je pet let, odvisen pa je od višine kredita Obrestna mera znaša 6 odst. letno, provizija pa en odstotek. Prosilec mora pri komunalni banki dati zavarovanja, ki jih banka zahteva. Po informacijah komunalne banke Ljubljana, Šubičeva 2, predstavljajo to zavarovanje trije poroki. sekcije tega' prizadevnega društva, na koncu pa so devetnajstim najzaslužnejšim članom podelili diplome in priznanja za požrtvovalno delo. V petnajstih letih so na saveljskem odru uprizorili 45 dramskih dei. Med temi je bilo največ komedij in sicer 18, devet ljudskih iger, sedem veseloiger in sedem dram ter štiri mladinske igre. V prosvetnem domu vsako soboto in nedeljo predvajajo filme, zelo delavna pa je tudi izobraževalna sekcija, ki zlasti pozimi organizira vrsto predavanj o kmetijstvu, zdravstvu, poto- ietos pripravljajo 10. jubilejno štehvanje. Prosvetno društvo Sav-Ije-Kleče sodeluje z vsemi družbenimi in političnimi organizacijami na terenu ter z delovnimi kolektivi tovarn TOPS in TONOSA. Prav to tesno sodelovanje je postavilo prosvetno društvo v Savljah v žarišče družbenega življenja na tem terenu, hkrati pa je to najbolj delavno prosvetno društvo v bežigrajski občini. »Potujoči« kino bežigrajske Svobode ---------, —------- ------- Filmska sekcija »Svobode« vanjih po tujih deželah itd. Bežigrad že poldrugo leto pri' Zasebniki, ki želijo podrob- Uveljavila se je tudi folklor- reja filmske predstave za Be-nejša navodila, naj se obme- ha sekcija, ki so jo ustano- žigradom, v Stožicah in v Be-jo na referenta za blagovni vili 1953. leta, ko so v Sav- ričevem Predvajajo celovečer-promet bežigrajske občinske ijah prvikrat prikazali tradi- ne filme na 16 mm traku, skupščine (Parmova 33, soba oionalni koroški narodni obi- Največ gledalcev je v Stoži* 23, telefon 312-991). čaj — »štehvanje«. Prav za cah in v Bo ričevem. IHlf!llllflfltlHIHIIIIIIIIIIIIII!llllll!lll!llllllt!llil!llllllllllllllllllllll!llt!llllllll!lllllllll!lllll!lll!llllll!llilflll!lllj||lllllttlllj||||||||lilli!ltlll!l||ll)l) ŽULJI, KI IME SKELIJO Člani tglesno vzgojnega društva »Partizan« z Ježice so se doslej lotili ie vsemogočih stvari. Večkrat se pošalijo, da bi si morali nadeti drugo line gradbeno društvo. Pred leti so s prostovoljnim delom preuredili nekdanji Pr£>* svetni dom na Ježici v telovadnico, pred domom pa gradijo igrišča. PrejS’1! mesec so v svojo kroniko zapisali še eno akcijo. Krajevna skupnost ji111 ^ prepustila rušenje Uranove hiše zraven »Ruskega carja«. Člani, članice in d1*3” dinke so en teden nekoliko s skrbjo gledali v žuljave dlani, vendar prislužili s° si dragocen denar, da bodo nadaljevali gradnjo igrišč pred domom in za drug® potrebe društva. Okrog rušenja Uranove hiše so tekle dolge razprave. Po vseh zaplet111 J® neugledno poslopje navsezadnje le zravnano z zemljo. o Občni zbor po dveh letih Vet kot dve leti je minilo od Zat,,,VCR‘l občnega zbora pri TVD ^ Fiirti/an Bežigrad. Letošnji, ki J* nji 14. februarja, je bil torej »Oracun dela za daljše obdobje. uelcžba ni bila ravno najboljša 7“ tako s strani domačih članov, ,1 * povabljenih. Društvo je p?.slaJo ‘ *elo veliko vabil or* •rn'2ac*.|i»m in posameznikom, ki i!",Verjetno niso smatrali za po-riL?®0* (*a bi se vabilu odzvali. -Jr-pnga zbora se je udeležil le Predstavnik OliČinske zveze za te* ,esno kulturo. je bil občni zbor zelo ninjiv, saj je pokazal in opozo-, na Številne težave in probleme, 1 ne tarejo samo bežigrajskega anizana. Predsednik društva se v s^°^,n poročilu dotaknil ene* jL *?aJtezjib prohh*tnov — pomanj-vodstva. Društvo, ki je bilo • Jcas m<*d najuspešnejšimi, se .“^ad, ‘•■Sa maslo v pre-ftnjUj težavah. Do konca lan-a »t^mreč ni uspelo Pridobiti ljudi, ki bi bili priprav-PPrtJeti se resnega dela. "Uadina, ki jc kljub temu še e * sa*na ni bila kos vsem nalo-k»i ’ ^ Jc s® to delo manj* šeni prepotrebnih izku* ši.,.« r1*' pa so to po večini le šoYofht'*e1 in (,|jaki' ki 80 P°,e* ra,, K,n obveznosti še retino treni- liiii KVOtUli ostale oddelk in oprav* šivu Se_vrsto drugih opravil v dni* utirati Torei skoraj maks:nialna K ^iranost, ki jo lahko prieaku-^n,° °d posameznika Z RAZSTAVE »20 LET ŠPORTA NA JEŽICI« dvi ^^-'klosti so naleteli tudi na ni '|,v*poredna problema: strokov* a<,t*r in število članstva. Dru* Ko-on-^ us*«"llo predvsem na l^nor 0r.0l*n‘' telovadbe — torej fiČen ♦’ k! **bteva povst‘in speci-pri p isameznikih In števil« a P°trebno je torej večje vprašan .tn‘nrf.i0v• Pojavlja pa tr,Mlir.n'k?* »H bi pridobitev novih problem rrŠiU v drUŠtvu drugi ki J : namreč število članstva, lotih V društvu v za in jih dveh ni in ^‘^nn padlo. V društvu me-Pom»J t bi jim tu *ahko mnogo po« i ^-a e šole. Vendar je tu zo-raz»JJ?Va * telovadnico, ki jc na tak« ,^Ko v večernih urah, ffoč« ”a m*aiših pionirjev ni mo vadH«Vt^a^a^' starejši pionirji pa skupno z madinei. Sl^?!m!va bila tudi razprava. Poioiv. JP razne predloge za Vadi ca'0 1usPOSohlt?v letnega telo* navf« ’ ki naj bi služil javnim SSi?POm. Zanimiv je bil tudi n0 1o5 o potrehi zavarovanja čla-^ društva, predvsem tekmoval* n,! !i Sabovih javnih nastopih in o haž 1 /bi na tekmovanjih smo v nei/TT Ustu že pisali. Morda raje KlavJ- !>esed o načrtih. Njihov 1^ ’ *rtnšnji cilj je sodelovanje kot Vp,ik^škem prvenstvu in to, ndel«4 Z*'* z rekordnim številom •^n na»!lnCxV' Tek,novanja se misii-ndel<‘žiti S kompletnimi S?1 vrstami prvega n dru in. 8 Pio,l‘rsko vrsto. dn,e je le članska vrsta do >u,,\ 2*reda. Prvenstva s«* bo Prvem( e/ ^ trije mladinci v črti, ,ar,?rfdu Vsekakor lepi rti, »Q , vM-KUHor tepi n Povsem kat<‘r,‘ pa Pravijo, da ’ ?ov*b D<,tLro!.l!if,tivi’ čc ,e ne 1 i* dov^Si 0db’ kl Hb je bilo l»*ti io Udeležiti se namerav ^.hibiin 0n°da ob žici okupiral vanj, n€,, *n še drugih tekmi Občni zbor TVD Partizan Ježica 70 TtKMOVANJ Občnemu zboru Partizana Ježica je prisostvovalo več kot 80 članov društva. V poročilih je bilo precej govora o uspehih športnikov: v svoji sredi imajo državnega in republiškega mladinskega prvaka v dviganju uteži, tri pionirske prvake Slovenije v badmintonu, ženska košarkarska ekipa nastopa v republiški ligi. Udeleženci občnega zbora se v živahni razpravi niso spuščali v drobne napake in probleme temveč so opozorili na pomanjkljivosti, ki resno zavirajo razvoj društva in sploh telesne kulture na tem področju. Predsednik društva Filip Štucin je med drugim de(jal, da pri Partizanu vadi še pre. malo mladine. Vendar pa krivda za to ne leži na ramah društva. Dejal je: . Letos smo z novo telovadnico pri Osnovni šoli v Stoži-cah, veliko ptidobili. - Vse mladine, ki se na Osnovni šoli v Stožicah želi udejstvovati na telesno-vzgojnem in športnem področju pri Partizanu, nismo mogli zajeti. Imeli smo dober namen, da se tesneje povežemo s šolo, zato smo delo koordinirali. Poklicni telesnovzgojni delav- ci na šoli pa niso nudili pomoči, kakršne smo pričakovali. Vse oddelke vodijo samo naši vodniki in trenerji. Krajevna skupnost Ježica je redno spremljala delo društva in mu v najtežjih trenutkih pomagala, člani Partizana si še naprej želijo ta-kega sodelovanja, hkrati pa upajo, da jim bosta pomagali tudi krajevni skupnosti Stoži-ce in Savlje. Lani je imelo društvo več kot 70 tekmovanj. S sredstvi, ki jih imajo na razpolago, se ne da dograditi letnega telovadišča, vzdrževati dom in te- ** Ifita puščica« ^ Janeza &°Hinca ?imjskprno''‘V1lu strelcev be-PVSsico(, |pH^člne 28 »Zlato hinc, - čini ^“Ral Janez Bo-Ca. ki ienrl SD »Tabor« Ježi- oa "Jim so°!!8el 521 kr^>v rsn lrlt "vrstili: Doris fe> 512 krm ^ Vitez« čmu-«Tabor) ,8ov'Gabrijel Dovč f^man ^ogov, Ivan kr°ee. Aleš r^0 Vit6J!) 503 T4 krogov i^mS!lr