-J Natisov 15.000. ■alno srci cu9ih „Šlajerc" izhaja vsaki Jietek, datiran z dnevom r naslednje nedelje. jzni, kako pojavljaji Naročnina velja za Av-grijo: za celo Ielo A krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo lelc; za Nemčijo slane jf.Tome M cel° 'el° ^ kron, za ■lik i. t. j^meriko pa 8 kron; Za crugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-trom na visokost pošt-ine. Naročnino je pla-iati naprej. Posamezne itev.se prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje Štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80-— za •/, strani K 40 — za •/» strani K 20 — za »/, strani K 10 — za »/i« slrani K 5-— za "/«« strani K 250 za V«» strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. M. V Ptuju v nedeljo dne 13. junija 1915. XYI. letnik. vna -. ^Zmagovito prodiranje naših v Galiciji. — Rusi izgubili v petih tednih .'ez pol milijona vojakov. — Laški letalni stroj „Citta di Ferrara" mičen. — Benetke zopet bombardirane. — Težke izgube Italijanov pri Gorici. — Vsi laški napadi na koroški in tirolski meji krvavo od- — Srbi se zopet gibljejo. — Kaj bo z Rumunijo? m Zmagovito prodiranje nemških in naših armad na Poljskem in v Galiciji traja nadalje. Po zavzetju Przemysla, katerega smo po 4-dnev-nem oblegaDJn dobili, medtem ko so Rusi to trdnjavo več kot pol leta oblegovali, udarili smo takoj za Rusi, ki se sicer na posameznih točkah trdovratno branijo, ki pa morajo vendar povsod nazaj, Zdaj smo že pridobili mesto S t a n i s 1 a-v o, ki je jako važno železniško središče na poti t Lemberg, v Černovice in na Ogrsko. Za rusko armado skoraj ni več rešitve. Poraz Rusov z milijonskimi njihovimi armadami pa je gotovo največja zmaga, kar jih pozna svetovna zgodovin«. Na Italijanskem so se menda tudi že streznili. Mislili so laški vojni hujskači pod vodstvom ivojih podplačanih bajazzov A la d'Annunzio, da bodejo našli vsled velikanskih bojev na severu našo mejo nepripravljeno in da bodejo kar čez noč zasedli „neodrešene pokrajine". Pa zdaj so že videli, da naši kanoni streljajo, da naši vojaki stražijo mejo. Vsi laški napadi ob skalnati meji koroški in tirolski so se izjalovili. In prvi veliki napad ene infanterijske divizije v smeri proti Gorici bil je od naše artiljerije krvavo zadušen. K temu pridejo še uspehi na morju in v zraku. Ponos Italije, letalni stroj „ Uitta. di Ferrara" bil je od naših letalcev sežgan in raz-streljeo. Po Benetkah pa so padale zopet avstrijske bombe . . . Evviva la gnerra! Po daljšem odmoru pričele so se zopet manjše praske ob srbski meji. Črnogorci postopajo pri temu banditovsko; ni čuda, saj je njih kralj oče laške kraljice. Oblačijo se namreč ti črnogorski učenci Italije v avstrijske uniforme, da bi Daše vojake prevarali. Sicer pa marširajo Ptuj Srbi tudi proti Albaniji; zasiguriti si hočejo jadransko obal, po kateri steguje izdajalska Italija svoje kremplje. V ostalem je položaj na bojiščih povsod jako agoden. Turki so dosegli na polotoku Gallipoli proti Angležem in Francozom izredno lepe uspehe. Nemške armade v Belgiji, Flandriji in na Francoskem pa so podobne nepremagljivi jekleni steni. Po vseh morjih nadaljujejo obenem nemški podmorski čolni svoje uničujoče delo. V zadnjem času se je pričelo zopet mnogo govoriti o nevarnosti novih vojnih komplikacij na Balkanu, zlasti b nevarnosti vojne z Ru-munsko. Doslej se o tej stvari ne more izreči nobene sodbe. Naravnega vzroka ni, da bi se Romunija, še manj pa Bolgarija proti nam obrnila. Upajmo torej mirne rešitve. Sieer -pa smo v tej velikanski borbi pokazali, da nas ne straši nobena nevarnost. Naj pride karkoli, — Bog in pravica sta na naši strani in zmaga mora tudi nam priti! Zasedenje Przemysla. Vojni poročevalec dunajskega lista „Arbeiter-Zeitung" poroča: Radost prebivalstva Przemysla, ki je znašalo začasa ruskega gospodstva okoli 20.000 duš, je bila brezmejna. Moški in ženske so od sreče jokali. Mnogo .vojakov je pri zopet-nem prihodu videlo svojce in ne da se misliti nič bolj vznesenega, nič, kar bi sobojevni-štvoNemčije in Avstro-Ogrske bolj simboliziralo, kakor da so se v zavzetem mestu na pol pota srečali Bavarci in Avstrijci. Videti je bilo, da so se oficirji in vojaki objemali. Zvo-nenje zvonov je blagoslavljalo ta dan miru. V V3eh cerkvah in sinagogah so se vršile zahvalne božje službe. Namestnik župana, ki je ostal v meBtu, ko so Rusi župana šiloma v Sibirijo od- gnali, je pozdravil prvo patruljo zaveznikov z besedami, ki so izražale vročo zahvalo prebivalstva. Iz vseh hiš plapolajo zastave obeh monarhij. O načinu, kako so Rusi zapustili Prze-mysl, o številu vjetnikov in obsegu vojnega plena še ni nič znanega. Vsekakor pa plen gotovo ni majhen. Nemško uradno poročilo o zavzetju Przemysla. Wolffov urad poroča iz Berlina z dne 7. t. m.: Iz Velikega glavnega stana dobimo o padcu trdnjave Przemysl sledeče poročilo: Ko je dne 2. maja ofenziva zvezancev na zapadnem Gališkem pričela, je pač malokdo mislil, da bodejo že štiri tedne pozneje težki oblegovalni topovi zavezancev ogenj na Przemysl zapričeli. Dne 21. maja se je zdelo, da hočejo Rusi trdnjavo izprazniti. Vkljub temu so jo 8 dni pozne j e krepko branili. General pl. K u a u s s 1 potisnil je linijo svojih bavarskih regimentov od severa sem bližje na trdnjavo. Ob 11. uri dopoldne pričele so težke baterije obstreljevanje fronte forov. Dne 31. popoldne ob 4. uri bo težki topovi obmolknili. Obenem nastopila je infanterija — bavarski regimenti, en pruski regiment, en avstrijski oddelek strelcev — k naskoku. Uničenje utrdb in izzidanih postojank trdnjave po teikem artilerijskem ognju napravilo je na posadko tako hudi utis, da ni bila v stanu zoperstavljati se krepko nastopivšej infanteriji. Posadka utrdb 10 A, 11 A in 12 v kolikor ni ležala zasuta v razstreljenih kazematah, bežala je in zapustila vso vojno orodje, med katerim se je nahajala velika množina n a j n o -vejših lahkih in težkih ruskih ka-n o n o v. Dne 1. junija napravil je sovražnik s posameznimi bataljoni protinapade. Te napade se je brez težave zavrnilo. Težka artiljerija je premagala zdaj fore 10 in 12. Prvi pruski in- Straachill'ova grenfiioa Is »elenjsvo povzroči moj in je vsled tega pri večjem telesnem napora fanterijski regiment št. 45 vzel je združeno z bavarskimi vojaki v naskoka dve vzhodno od fora 11 stoječi šanci, ki ju je sovražnik hu-do branil. Dne 2. junija ob 12. uri opoldne vzel je v naskoku bavarski 22. infanterijski regiment for 10, v katerem je bilo vse od težke artiljerije zasuto. Eu bataljon Augusta-gardnega regimenta vzel je zvečer for 12. Utrdbe 10 B, 9 A in 9 B so se vdale. Zvečer so pričeli vojaki (nemškega) generala K n a u s s 1 napad v smeti mesta. Vas Zurawica in tam ležeče utrjene postojanke sovražnika bile so zavzete. Sovražnik se zdaj ni več branil. Tako so za-mogli nemški vojaki, katerim je pozneje avstro-ogrska 4. kavaljerijska divizija sledila, dobro izzidano notranjo linijo forov zasesti in ob 3. uri zjutraj, ko so še mnogoštevilno Raso v vjeli, v osvobojeno mesto Przemysl vkorakati. Po oblegovanju le 4 dneh je trdnjava Przemysl zopet v roko zavezancev padla. Rusi pa bo to trdnjavo brez uspeha več mesecev ob-legovali. 12.000 osvobojenih ogrskih črnovojnikov v Przemyslu. Listi poročajo: O številu v Przemyslu napravljenih vjetnikov in o velikem plenu manjka še podrobnejših poročil. Toliko pa je že do-gnano, da se je razun pri padcu trdnjave vje-tih Rusov nahajalo v trdnjavi tudi 12—16.000 ogrskih črnovojnikov. Ti črnovojniki b:!i si marca meseca od Rusov vjeti, ki so jih potem za zemeljska dela v Ptzemyalu rabili. zdaj so osvobojeni in so se uvrstili zopet v naš 7. kor kot delavski oddelki. Pol milijona ruskih izgub tekom petih tednov. Uradna poročila pravijo: V bojih meseca maja vjele so pod avstro-ogrskim vrhovnim poveljstvom boreče se zvezane armade sledeče število Rusov: Do 31, maja.......268.869 mož K temu prideju še: severno Memela........24.700 „ pri Šavlah.......... 500 „ pri Stryju..........12.175 , na Pruthu.......... 900 „. pri Szawdyniki........ 3.650 „ pri Dnjestru.........10.900 , pri Przemyslu........ 30.000 . Skupno število (konec maja do 6. junija).....351694 mož Od začetka meseca maja do 6. junija se je torej glasom uradnih poročil zaveznih general-štabov na raznih bojiščih v vojni proti Rusiji med Vzhodnim morjem in Pruthom vjelo 351.694 Rusov. Ako se število mrtvih, ranjenih in iz-gubljenjh tudi najmanjše vzame, je vendar gotovo, da so Rusi v komaj petih tednih več kot 500.000 mož, to je torej pol milijona izgubili, Čeprav je Rusija velikanska, — izguba pol milijona vojakov v 11. mesecu vojne in po naj- neobhodno potrebna. Zato jo je priporočati zlasti m turiste, lovce, vojake, = romarje itd. ===== oddele (južno ipode Bojne pesmi. IV. Zdaj naj vihar ves svet podre, zdrobi v prah, in božja jeza naj vsplamti: prokleti Lah! Na prsih gada smo redili kot brat in brat, a ni se sramoval in šel nas je prodat. In kakor Judaž za zlato poljub nam dal — a kakor Judaž bo na veke v sramoti stal! In naša jeza, naša sveta zdrobi ga v prah — gorje, gorje ti izdajalec, prokleti Lah! krvavejših bitkah svetovne zgodovine je gotovo tudi zanjo usodepolnega pomena. Avstrijsko poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 7. junija. Uradno se danes opoldne razglaša: Rusko bojišče. Po težkem porazu pri Przemyslu porabilo je rusko armadno vodstvo v zadnjih dneh hude napore proti našim postojankam na P r u t h -1 i n i j i, da predre tukaj s silo. Zlasti proti prostoru Eolomea-D e 1 a t y n vrgel je sovražnik vedno nove množice v bitko. Medtem ko so se vsi ti poskusi na trdni hrabrosti armade generala pl. Pfanzer-Bal-t i n pod velikimi izgubami Rusov izjalovili, bližale so se od zapada pod poveljstvom generala pl. L i n s i n g e n stoječe zvezane bojne moči. Včeraj so vzele K a 1 u c z, pokrajino severno tega mesta in visočine na levem bregu Dnjestra severno J u r a w n a. Med Nad worn o, Bistrico in Lomnico so se pridružili naši vojaki napadu. Boji vzhodno Przemysla inJarosla-va trajajo naprej. Severno Mosciske moral ee'je sovražnik na Czerniawo umakniti. Posamezni slabotni protinapadi Rasov so se ponesrečili. Pri Przemyslu padlo je od 1. junija sem 33.805 sovražnikov v r o k e zmagovalcev. Italijansko bojišče. V tirolski obmejni pokrajini učinkovala je naša artiljerija z vidnim u b p e h o m. Ob koroški meji vzhodno prelaza Plockena pridobili so naSi vojaki včeraj Preikofel, katerega je sovražnik preje zavzel. V pokrajini Krna Be bojuje nadalje. Italijani so morali Krn zapustiti. Ob Soči se pomika sovražnik deloma bližje. Balkansko bojišče. Na balkanskem bojišču vlada mir, razven posameznih prask ob meji. Namestnik generalštabnega šefa : pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 7. junija (W.-B.) Iz Velikega glavnega stana se danes poroča: Zapadno bojišče. Na vzhodu Lo-r e 11 o - visočine ponovili so Francozi v popoldanskih in večernih urah svoje napade, ki pa so se v našem ognju popolnoma izjalovili. Na-daljni napadalni poskusi ponoči bili so v kali zadušeni. Jugo - vzhodno Hebuterne (vzhodno V. Klink, klink zapoje kosa v travi; in zore prvi žarki se kopljejo že v rosi in srce tiho moli v božanski tej lepoti razširjaš smrt, podiraš rožic nežne vrste in vetvarjaš le življenje zopet in si potrebna 1 Oj domovina, travnik lep, kdo bo kosil, kdo bo moril ? že vidim padati glave, grobovi se odpirajo in mlada trupla padajo v potokih krvi ... • Klink, klink, zapoje kosa, zapoje tebi, domovina . . . Douleusa) napadel je sovražnik danes zjutn •> ..: brezuspešno. Boj tam še ni končan. Nadaljni francoski napad severno-zapadm Moulius-Sous-Touventa (severno-a paduo S o i s s o n s a) se je večinoma takoj a vrnil; le na enem mestu dospel je do našil najprednejših jarkov, za katere se še bojuje Naša postojanka pri Vauquoisu južno * vzhodno Varennesa bila je včeraj zv&Je*ega napadena. Vkljub porabi požigalnih bomb, kis preplovile naše jarke z lahko gorečo tekočino r e 11 se Francozom ni posrečilo, vsiliti v našo pošto11*?30" janko. S težkimi izgubami vrnil se je sovražnilnj80 I v svoje jarke nazaj. ki so' Vzhodno bojišče. Severno K milili. . s c h a n y prisilila je naša kavaljerija prehod čenaPre reko W i n d a u in je sunila v jnžno-vzhodtBmo : smeri naprej. a u x Južno-vzhodno Kurtowianyja in lOspes pokrajini vzhodno Sawdynika napravila i8eca naša ofenziva lepe napredke; nadaljnih 3.341?" I vjetnikov in 10 strojnih pušk ostalo je prBti0J-temu v naših rokah. Južno reke Memel bil je breg do linij banje Tolausie-Sapiczyszki od sovražnik"110 cčiščen. Jožno-vzhodno bojišče. Pri bo letali jih okoli Przemysla napravilo spl6n> j e 33.805 vjetnikov. Vzhodno Przemysla nadaljevali so Z7(P r z zani vojaki svoje boje uspešno in so vrgli so111^ vražnika severno-zapadno Mosciske nazil-j' na Wiznijo. 20.0« Deli armade generala pl. Linsingen s pri J u r w a n u reko Dnjester prekoračili ii vzno visočine na severno-vzhodnem bregu v naskobs 1 n zavzeli. Bolj južno doseglo je zasledovanje liniji^asli Nowica-Kalus z-T omaszowce. P le,južni narastel je tukaj nad 13.000 vjetil Najvišje armadno vodstvo, korai 1 uc Avstrijsko poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 8. junija. Uradno se danetoP razglaša: Rusko bojišče. V pokrajini P r u t hi in Dnjestra so zvezani vojaki včeraj sv« napad čez L a u c z y n, Radworno in Ki lucz nadaljevali, potisnili sovražnika nazaj pro!opoi Stanislavu inHaliczu, se razširili n levem bregu Dnjestra vzhodno in severno Z bjZoti1 ravna in so zopet 6 200 Rušo v vj © ■-sleda Drugače je položaj na severu nespremenjen. g0 2 Italijansko bojišče. NaPrimoijju s k e m pripravlja sovražnik oči vidno s p 1 o š n q ^ j napad na naše postojanke obSočinap, Njegovi dosedanji posamezni napadi pri G r 15 57 diski in Sagradu bili so krvavo zavrnjeni V koroškem in tirolskem obmejge r nem okraju traja brezuspešni a r t i 1 j e r i j ski ogenj Italijanov naprej. Spa(j VI. —"bliž pri Najgrša zver, nov pol tiča in pol miši, za. s t je netoper. Najhujša zver pri pa je vampir, ki kri sesa, Pl< zahrbtno te napada in srce ti prebada . . . okn nad Ti pa si netopir, vampir, oboje v eni si osebi! Ti goljufaš mej in kri sesaš, Ko nam jemlješ kruh, v a ti oderuh, obogatuješ se v tej bedi na domovine ubogi gredi! __ I5j, patrijot ti iz papirja. c poglej v zrcalo se: — s tam vidiš netopirja, KJ tam vidiš i vampirja, in gnus obide te . , . CO, ill zjutra apadno rno-za koj za naših bojuje južno-zvečei , ki so iočino, postol ražnik oddelek alpini, ki je zasedel M o n t e Piano (južno L a n d r a), bil je od naših vojakov pre-p o d e n. V pokrajini A1 a trpijo pod plenjenjem Ga-ribaldincev. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško poročilo od torka. K.-B. Berlin, 8. junija (W.B.). Iz Velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na vzhoda Lo-retto-visočine se je ponesrečil sovražni napad popolnoma. Nadaljnih napadov Francozi niso poskusili. Tudi južno N e u v i 11 e smo neki sovražni napad z artiljerijskim ognjem zavrli urtn'n- Južno-vzhodno Hebuterne traja boj še 10(j (Ii 80 naza, 3 n so Jili it skoki linijo 3lei etih :vo. ithi svo, > K a proi ili ni > Zu j eli Q. n o rJ )š n i o či Gra njeni bmej i 1 j e~ j. Ei Avstrijsko poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 9. junija. Uradno se danes opoldne razglaša: Eusko bojišče. Južno Dnjestra izgubili so Rusi zopet zemlje. Pod mnogimi zasledovalnimi boji zmagovito prodirajoče dosegli so zavezanci včeraj severno K o 1 o m e j e linijo Kulaczkowca-Korsow, pridobili visočine Ottynia, zavzeli zvečer Stanislav in vsilili naprej proti Haliczu. Ta dan smo vjeli 5.570 Robot. Na ostali fronti v Galiciji in na Poljskem se ni nič bistvenega zgodilo. Italijansko-bojišče. Prvi večji napad sovražnika, zapričet včeraj popoldne v približni moči ene infanterijske divizije proti mostu pri Gorici, bil je pod težkimi izgubami Kalinov odbit. Italijani so v artilerijskem ognju n a-z a j hiteli in so morali več topov pustiti. Isto usodo imeli so sovražnikovi napadi pri GradiŠki in Monfalkonu. Boji na koroški meji vzhodno prelaza P1 6 c k e n in obojestranski topovski ogenj v okrožju naših koroških in tirolskih utrdb traja nadalje. Balkansko bojišče. Ob srbski meji bo se vršile tu in tam manjše praske. Pri Korito smo razpršili neko črnogorsko bando v avstro-ogrskih uniformah. Namestnik generaštabnega šefa: pl. Hof er, fml. Prvi spopadi z Lahi. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Prvi spopadi na naši južno-zahodni bojni črti nas nadajajo z zaupanjem in z veselimi upi. N e odločuje število, marvečkakovost vojakov. Pravi izgled srčnosti, drznosti in podjetnosti je bil neki obmejni boj pri C a p r i 1 e dne 26. majnika. Iz Caprile se je zanesljivo poročalo, da se pomikajo italijanske čete v dolini Sottognda. Oberlajtnant Emil Z e y e r polka deželnih strelcev v Innichenu je zato sklenil, da plane čez mejo in ee tako prepriča, kakšen je položaj. Zeyerjev oddelek, 70 deželnih strelcev z dvema strojnima puškama, je ob pri-četka teme, dobro zavarovan opazoval severno od Caprile velik materijalni transport na cesti Caprile-Sottognda. Dve italijanski infanterijski kompaniji sta se medtem nastanili v štirih skednjih v Caprile. Italijani so postavili puške v piramide in odložili ostalo pri cerkvi. Straže so postavili le pri vhodu v kraj. Oberlajtnant Zeyer je nato sklenil, da napade sovražnika s strojnima puškama na 900 korakov. Eno strojno puško so namerili na skednje, drugo pa na trg; nato so sovražnika alarmirali s strelom. Italijani so tekli iz skednja k puškam ; naše strojne puške pa bo pričele kositi. Italijanov je veliko padlo mrtvih in ranjenih. Obe kompaniji sta bežali v največjem neredu in brez orožja. Oberlajtnant Z e y e r je s tem presenetljivim napadom dosegel bvoj namen in poizvedel, kaj da namerava sovražnik. Vračal se je zato v svoje prejšnje postojanke. Neka sovražna infanterijska kompanija mu je blizu neke vasi že na avstrijskih tleh poskušala preprečiti umikanje, a brez uspeha. Z izgubo 5 mož se je oddelek z obema strojnima puškama srečno prebil skozi. Strojnopuškina mojstra F u n k h a u-serinHopfgartnersta se odlično obnašala. Predlagana sta s poveljnikomoberlajtnantom Zeyerjem v Najvišje odlikovanje. Mirno se lahko pripusti takim možem obrambo naše jugo-za-padne meje. Vrli Tirolci se veselijo srečnega svojega prvega uspeha, ki mu kmalu slede drugi. Uspešni napad na Italijane. K.-B. Dunaj, 6. junija. Na južno-zapad-nem bojišču posrečilo se je nekemu malemu oddelku naših vojakov dne 2. t. m. v bližini Flitscha, da pade sovražniku neopaženo v hrbet in mu prizadene veliko škode. Sovražni tren, neki poljski tabor in stražnica, bržkone tudi provijantni tabor se je pri temu obstreljevalo. Sovražnik je imel 50 mrtvih in je prišel v veliko zmešnjavo. Pač so prihajale od vseh strani nove moči sovražnika, ali naš oddelek se je zamogel vkljab veliki premoči pravočasno in v polnem redu nazaj potegniti. Sovražna mornarica v Dalmaciji. K.-B. Dunaj, 7. t. m. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Dne 5. junija prišlo je nekaj italijanskih križark in r a z-ruševalcev v dalmatinska morja. Cilj sovražnikovega podjetja bilo je obstreljevanje železnice pri M i h o n i c e ter posameznih svetilnikov na otokih Lissa, Lagosta ter Cacca. Obstreljevani objekti bili so le lahko poškodovani. Italijanski letalni stroj „Citta di Ferrara" uničen. K.-B. Dunaj, 8. junija. Uradno se razglaša: Sovražnikov letalni stroj „Citta d i Ferrara" bil je danes zjntraj ob 6. uri na vrnitvi od Reke od mornarskega letalnega stroja „L 48", voditelj mornarski lajtnant Glasing, opazovalec mornarski kadet pl. F r i t s c h, jnžno-zapadno od L u s s i n a obstreljevan, da je pričel goreti in bil uničen. Dva officirja in pet mož je vjetih. Mornariško poveljništvo. Letalni stroj „Citta di Ferrara" se je opazil nad Reko (Fiume) in se je njegovo približevanje takoj na vse smeri poročalo. Vrgel je na Abbazio 8 bomb, pa ni zadel fabriko, katero je hotel zadeti. Naši so pričeli takoj s zasledovanjem. Eden naših letalnih strojev se je dvignil višje nad sovražnikom in je vrgel nanj patrono, ki je „Citta di Ferrara" z veliko silo zadela. Zgodila se je velikanska razstrelba in dvignil se je strašni plamen. Sovražni letalni stroj bil je v sredi pretrgan in goreči kosi padli so v globočino. Letalni stroj „Citta di Ferrara" bil je ponos Italije. Bil je največji italijanski stroj, v katerega so stavili veliko upov. Razven uničenega imajo Italijani le še par manjših letalnih strojev, ki se ne morejo daleč voziti. Zato je to uničenje .Crfcta di Ferrara" tudi v vojaškem ozira velikega pomena. Gorje izdajalcu! Zopetni napad naših letalnih strojev na Benetke. K.-B. Dunaj, 8. junija. Uradno se razglaša: Mornariški letalni stroj „L 47", voditelj fregatni lajtnant Ban field, opazovalec mornariški kadet pl. S t r o b e 1 je danes zjutraj B e n e t k e, in sicer balonsko poslopje Mu r a n o-C ona p al ta ter sovražnikove razruševalce uspešno z bombami obmetaval ter nekaj požarov napravil, taborišča in strojne puške obstreljeval. Mornariško poveljništvo. Uspešni napadi nemških mornarskih letalnih strojev. K.-B. Berlin, 15. junija. Wolff-pisarna poroča uradno: Dne 4. junija je neki nemški podmorski čoln neko rusko minsko križark o Amur-razreda pri Baltisch-Porthu potopil. V noči od 4. na 5. junija izvršili so nemški mornarski letalni stroji napade na utrjeni Humbert-izliv in na angleško mornarično postojanko Harwich. Pristaniške naprave v Harvvichu bo bile izdatno in z dobrim uspehom z bombami obmetane. Mnogo močnih požarov in razstrelb, med njimi zlasti močne razstrelbe neke plinske shrambe ali oljnatega tanka se je opazovalo. Nadalje se je obmetavalo z bombami neko železniško postajo. Naši (nemški) letalni stroji bili so od topov na suhem in na parnikih obstreljevani, pa ne zadeti. Vrnili so se nepoškodovani. (To je zopet eden tistih pogumnih napadov nemških letalnih strojev na srce Anglije, ki povzročajo po vsem Angleškem tako veliko groze in strahu. Vsa obrambena sredstva Angležev ne pomagajo čez hrabre čine nemških junakov! Op ur.) Nemški cesar v avstrijskem glavnem stanu. K.-B. Dunaj, 4. junija. Iz vojnega poročevalskega stana ee javlja: Njegovo Veličanstvo nemški cesar se je danes z avtomobilom pripeljal v stan c. in kr. vrhovnega armadnega poveljstva, da Njegovi c. in kr. Visokosti presvit-lemu gospodu maršalu nadvojvodu Frideriku k visokoistega današnjemu rojstnemu dnevu, kakor tudi povodom osvojitve Przemyala osebno prinese najprisrčnejše čestitke. Pri obedu je nemški cesar dvignil čašo na slavo pomembnega najnovejšega uspeha zavezniških čet in osebnosti zmagovitega maršala. Ob prihodu in odhodu je po mestnih cestah v trumah zbrano prebivalstvo radostno pozdravljalo Njegovo Veličanstvo. Kaj bo z Rumunijo ? O tem vprašanju piše cenzurirani „Karn-tner Tagblatt" med drugim sledeče: Ves s"vet gleda zdaj v Bukarešt, kakor je tedne in mesece gledal v Rim. Proti nam vojujoče drŽave bodo v Rumuniji do skrajnosti izrabile vse sile zlata in pregovarjanja, vsa človeška in fi-nancijelna razmerja, kakor so to mesece dolgo delali v Italiji. Romunija ima torej sedaj vlogo, Stole (Zimmersessel)» po 3"—, 5"—, 6'— kron se dobijo v zalogi LAWITSCH & HELLER trgovina v Ptuju. ess v kateri se je smela dopadati Italija skozi deset mesecev. Ali bo Rumunija igrala vlogo natančno tako, kakor jo je igrala Italija ? To vprašanje si stavijo zdaj brez dvoma vsak dan v Londona in Parizu, v Petersburgn, Rima, Niša in Cetinju z isto napeto razburjenostjo. Rumunija ni zaveznica Avstrije in ni zaveznica Nemčije. Tadi ni zaveznica Rusije, Francije ali Italije. Kakor zagotavljajo njeni državniki, je Ramuija danes še prosta in ima svobodno roko za odločitev v tej ali oni smeri. BKiirntner Tsgblatt" govori potem o inter-vencijonistih na Romunskem in pravi: Ramunija je v drugem položaju nego Italija. Zagozdena med Rnsijo na severu in velikosrbskimi načrti na jugu, ne bo mogla Romunija trajno pogrešati prijateljstva in opore sosednih držav. Močna Avstrija kot nasprotnik Rusije moraostati želja romunske politike. Vsak uspeh Avstrije proti Rusiji je posredno tudi uspeh Rumunije proti Rusiji. Ramunija mora želeti ruskih porazov. Kolikor mogoče oslabljena Rusija mora biti v interesu Romunije. Sicer se pa treba pri presojanju razmer na Balkanu vedno ozirati na to, da veliko vprašanje neleživBukareštu, marveč v Sofiji. * * * IzStockholma se k temu vprašanju še poroča: „Novoje Wremja" javlja baje iz au-toritativnega diplomatskega vira, da so r u -m u n s k a p o g a j a n j a z e n t e n t o vstavljena, kerzahtevaRumunija poleg Šibi n j a in Banata do Donave tudi B u k u v i n o, potem odpoved donavske paro-brodae konvencije in pa ureditev meje v Besa-rabiji. Diamanali se je sicer januarja dogovoril, da poseže Rumunija istočasno z Italijo v boj, sedaj pa Rumuuija ne uboga, ker ni bila pravočasno obveščena. (Ta vest še ni uradno potrjena. Op. ur.) Zastarelo angleško brodovje. List „Extrabladet" piše: »Največjo trpkost vzbuja med Angleži dejstvo, da njih zaupanje v mornarico ni bilo opravičeno. To silno angleško brodovje ednostavno ni napredovalo s časom ; ono je zastarelo. Ko je prišla ura, da pokaže svojo silo in svojo moč, se nade niso uresničile. Nemci so vpeljali nov način vojskovanja, v primeri s katerim je še tako močno brodovje linijskih ladij in križark brez moči. Zelo res je, da je to, kar se danes godi na Angleškom, že z a -četek prvega odločilnega poraza, ki ga je doživelo angleško brodovje cd časov kraljice Elizabete sem. Angleška mornarica je okostenela v formah, ki so bile dobre pred 30. leti, a danes ne veljajo več; kar je pokazala Nemčija. Nemčija je pokazala, da je 100 milijonov kron vredna bojna ladja le tako dolgo nekaj vredna, dokler leži v varni luki; kakor hitro pa se pokaže na morju, ni vredna nič več: zatorpedopodmorskega čolna je tistih 100 milijonov navadna razvalina. Zato je angleško brodovje mirno. Zato je Anglija danes le še po imenu „kraljica morja." Zato je Asquith likvidiral. Kaj je na Balkanu ? „K6lnische Zeitung" poroča: Politično obzorje na Balkanu se je v zadnjih dneh nekaj zjasnilo. Vzrok je, da imajo balkanske države, njih vladarji in njih vlade več časti, politične samostojnosti in neodvisnosti, nego italijanski kralj s svojo, od ulice odvisno vlado. Upori v ruski mornarici. Listi so pred kratkim poročali, da je ruski admiral E s s e n, poveljnik ruske mornarice v vzhcdnem morju, hipoma umrl. Zdaj se zopet iz zanesljivih virov poroča, da je bil Essen od svojih lastnih vojakov umorjen. Med ruskimi mornarji je namreč že od nekdaj jako veliko proticarskih in anarhističnih elementov. Splošno se sodi, da so se zgodili zopet revolucijski upori, katerih poročila seveda ruaka vlada skrbno zatira. Sicer pa vre tudi po ostali Rasiji in gotovo se bode zopet pojavila velika revolucija, kakor jo je Rusija že po končani japonski vojni doživela. Grški kralj bolan. Grški kralj Konstatin je težko zbolel in se nahaja po neki operaciji še vedno v smrtni nevarnosti. Njegova smrt bi imela dalekoaežne politične posledice, kajti kralj je vodil doslej jako pametno politiko in se ni dal od hujskačev naših sovražnikov zapeljati. Amerika. Zaradi potopljenja parnika „Lusitanija" po nemškem podmorskem čolnu so se pojavile gotove diference med nemško in severno-ameriško vlado. Angležem prijazni Amerikanci bi namreč najraje angleškim zločincem na vse mogoče načine pomagali. Nemci pa naj bi se ne smeli braniti. V Ameriki pa je seveda tndi mnogo milijonov ljudi, ki se zgražajo nad Anglijo. Zdaj je odstopil amerikanski zunanji minister Bryan, ki je bil eden najhujših naBprotikov Nemčije. Upati je vsled tega, da se bode tudi tukaj politično obzorje zjasnilo. Uničene vojne ladje. Velike mornarice so v tem deset mesecev trajajočem borenju že izginile v oceanih. Vsak teden zabeležnjejo poročila nove izgube. V zadnjem časa se posebno večajo te izgube pred Dardanelami, kjer Bkušata priti angleško in francosko brodovje skozi Dardanele do Carigrada. Doslej so izgubili tam Angleži in Francozi osem velikih bojnih ladij izgub manjših ladij pa večkrat ni mogoče dognati, ker poročajo nasprotniki o izgubah le takrat, če jih ne morejo vtajiti. V naslednjem podajemo pregled izgub ladij, kolikor to mogoče, pravimo pa obenem, da to poročilo ni popolno, ker jako mnogo izgub za-molče. Tako na primer nista v poročilu omenjeni obe angleški bojni križarki, ki sta se potopili v bitki pri Bergenu v Severnem morju, kjer se je angleško brodovje pomotoma med seboj obstreljevalo. Poročila pa tudi molče o dragih izgubah v Severnem morju, na francoskem obrežju, v Adriji kakor tndi pred Dardanelami. Šele po letih ali pa sploh ne, bo svet izvedel o njih Naše poročilo seza do izgabe ladje »Agamemnon" dne 28. maja, ki se je najbrže na potu v pristanišče, še preden so ga popravili, potopil kakor „Gaulois". Anglija je po teh poročilih izgubila: 13 oklopnic, 9 križark, torej 22 velikih ladij, 12 torpedovk, 6 podmorskih čolnov, G pomožnih križark in 3 druge ladje, Bkupaj 49 ladij. Francija je izgubila 3 oklopne križarke, 5 torpedovk, 1 podmorski čoln, 1 pomožno kri-žarko, skupaj 10 vojnih ladij. Razentega sta izgubili obe mornarici pred Dardanelami 4 tor-pedovke. R o s i j a je doslej izgubila : 3 oklopne križarke, 1 križarko, 2 torpedovki, 1 pomožno križarko, 2 drugi ladji, skupaj 9 vojnih ladij. Japonska je izgabila: 1 oklopno križarko, 1 križarko, 1 torpedovko, skupaj 3 vojne ladje. Nemčija je izgubila: 4 oklopne križarke, 10 križark, 8 torpedovk, 5 podmorskih čolnov, 3 pomožne križarke, 1 drugo pomožno ladjo, skupaj 31 ladij. Avstro-Ogr-b k a je izgubila : 2 križarki (Zento in Elizabeto), 1 topniški čoln, skupaj 3 vojne ladje. Turčija je izgubila: 1 oklopno križarko, 1 križarko, 2 torpedovki, skupaj 4 vojne ladje. Celotne izgube sovražnih dežel znašajo 20 oklopnih križark, 11 križark, 24 torpedo?k, 7 podmorskih čolnov, 8 pomožnih križark, 7 drugih ladij, skupaj 77 vojnih ladij. Zaveznice Nemčija, Avstro-Odrska in Turčija bo pa izgubile 7 oklopnih križark, 11 križark, 11 torpedovk, 5 podmorskih čolnov, 3 pomožne križarke, 1 drugačno ladjo, skupaj 38 ladij. Nasprotniki so izgubili torej še enkrat več ladij kakor zaveznice po dosedaj znanih izgubah. Resnične izgube so pa mnogo večje. V tem poročilu so vštete samo tiste ladje, ki so se res potopile, poškodovane ladje ne šteje to poročilo. Naravno je pa, da bo nemške križarke, ki so šle ob začetku vojne na morje, da bi ovirale sovražno trgovino, bile vse uničene, kar ni prav nič čudnega. Premoči se niso mogle upirati in tudi niso imele nobenih pristanišč, kjer bi se preskrbljevale s potrebščinami. Ako bi ne bhjbolj r te neugodnosti, bi bila nemška mornarica izgitere s« bila mnogo manj ladij. Ob Se bolj razvidne so pa izgube sovražolravov ladij, če primerjamo njih vsebino v tonah. IzgiA. Pr bile so: Anglija 49 vojnih ladij z več neg F. D i 277.000 tonami, Francija 10 vojnih ladij z vi več d nego 38.000 tonami (obe državi še razentega1 Tnk ladij z 2000 tonami), Rusija 9 vojnih ladij rvjo ni 24 500 tonami, Japonska 3 vojne ladje s 13 3dkm sko tonami, skopaj 77 vojnih ladij z najmai Tod 355.300 tonami. »nwerfe V primeri b temi izgubami pa znašajo ii gube Nemčije: 31 vojnih ladij s 84.300 tonami Turčije 4 vojne ladje b 13.000 tonami, Avatn Ogrske 3 vojne ladje z 8700 tonami, skupi 38 ladij s 106.000 tonami. Izguba sovražni velikih bojnih ladij je mnogo večja, teža v to nah pa 3'A krat večja; izgubili so 20 oklopnJ križark, zaveznice pa le 7. Tudi mrtvih so imeli sovražniki mnogo vel Brez žrtev v posameznih bojih, se je z ladjam potopilo ljudi: na angleških ladjah 10.300 a francoskih 1500, na ruskih 143G, na japonski 300, na drugih angleških vodnih vozilih 12f„ skupaj 13.656 mrtvih. Nemčija je izgubila s po y , topljenimi ladjami 5000, Avstrija 330, Tarčij. bpl 150 mož, skupaj 5480 mož. me p Celoten pregled je torej: Sovražniki so if gubili 77 vojnih ladij, od teh 31 križark s 355.0» tonami in 13 656 človeškimi žrtvami. Zaveznici pa so izgubile 38 vojnih ladij, od teh je 38 kri Zo, žark s 106.000 tonami in 5480 človeškimi žrkš ces vami. ižu" 1 V teh desetih mesecih, kolikor znano, »on, bi je potopilo 115 vojnih ladij s 461.000 tonam lastn' vsebine in 19 000 človeškimi žrtvami. Grozo Pre številke so to, ki nam predočujejo grozote ponje le morske vojne. Poročila pa ne navajajo izgnlv se trgovskih ladij in dotičnih človeških žrtev. Kcelje liko vredncsti je potopljenih v globočini morjao oko tega ne bo nikoli nihče dognal. Dosedanja groB r a zovita vojna je uničila cela brodovja. a h ; ---------------------------------------------------------------- 17. Pisma iz bojnega polja. .|**° (Izvirni dopis.) :. t. r Kako so kozaki jahali drevje namesto konj. °■ ^ Pozdravljen, dragi BStajerc", kakor tudbor vsi njegovi udje in bralci. Veliko ste že slišalolico in brali od težkih poljskih topničarjev iz boj> n i; nega polja. Danes 1. junija pa se enkrat ogla 21. simo tudi mi, nova baterija „Minenwerfer". Ti 25. baterija je že ustanovljena od meseca januarju Š*aj Že ta mesec je imela lepe uspehe. Naši „ge Ce: schiitzi" so majhni; ali „mina", ki se jo poloidom v cev, je tako močna, da je grozno za gledatiš m: kjer eksplodira. Pri tem nanovo iznajdenem kahovne nonu so pristavljeni fantje od 77. pešpolka. N&dvojv stavimo se po globoko skopanih jamah. Marsid poi kateri si pride ogledat ta novi „gescmitz". Tudasne bolj v nevarnosti smo, kakor drugi topničarjilo gir ker naši topovi ne nesejo tako daleč in moramipštlji1 biti torej bližje. Ali kako debelo in preplašeno^ sle je gledal Rus iz svojih jarkov, ko smo mu praelim vič poslali svoje amine" ... idi zs Enkrat se prigodi, da nas ponoči napadejopehu divji kozaki. Takoj to opazi naš poveljnik inšenje nam ukaže, da izpustimo par strelov, ker siavičn nam kozaki bližajo. Urno planemo pokonci it Iz hitro primemo vsak svoje delo. Spustimo osem dni strelov. Pri devetem strelu pa nam ostane „mi-Bren na" v roru in raznese ves „geschutzB na drobnoi zdr. kosce. Seveda nas bi bilo lahko ubilo vse; pažja v k sreči se ni druzega naredilo, nego lahko jtii- * ranilo Franca Potnika. Vsem drugim se nijatel, nič hudega zgodilo. Takoj naznanimo našemfltri i poročniku to hudo nesrečo. Ko pride naš po»ano : ročnik in gre gledat, vidi veliko koscev meaa obu] od tistih kozakov in njih konjov. Poročnik na#sn o pohvali, da smo tako dobro delali. Tudi nas jsogo, tako veselilo, da smo se kar smejali in šaliliemini govoreč: zdaj pa kozaki jahate drevje in klatilidili t po njem s svojimi dolgimi sulicami . . . slimc Tako smo mi „na velikem glasu", kajn'vih \ vsak govori: To so fantje „minenwerferji"! —oravi Živimo tako, kakor je navada v vojski, včasiiflja v posrednje, včasih pa prekleto slabo. Pa korajžnokor i srce imamo, nikoli ne scagamo, če nimamo jestitem pa stradamo. Tudi si večkrat kakšno zapojemoljersk veselo ali pa žalostno, kakoršui so ravno čaaL Ofc 3i ne bilofajbolj nas tolažijo pesmice od naših ljubic, na rica izgu- itere se v duhu spominjamo. Ob Bklepu pisma pošiljamo Vam veliko po-sovražnihfiravov tukaj podpisani: lah. Izgu- A. P r n n g, F. X n i d a r i č, J. G a m z e, več nego F. Divjak, J. M e s a r e c, F. Potnik idij z vež i več dragih. 6 Tukaj iz tistega kraja, kjer se zemlja s h ladij s rejo napaja — naš veseli rojstni kraj, Bog s 13 300 »m skoro vidit daj! najmanj Tudi eno pesem smo zbrali od fantov „mi-erferjev": Lepših fantov ni na svet kot je minenwerfer-regiment, po beli cesti marširajo in dolge marše delajo — juhe, juhe, veselo je moje srce! Ko tja pod klanček pridejo, sovražnika zagledajo, sovražnik se nazaj poda, nam fantom pa korajžo da! Juhe, jnhe, veselo je moje srce! Spisal infanterist Franc Potnik iz T e-n e pri K o n j i c a h na bojnem polju. lašajo w ) tonami i, Avstro] ,i, skupaj sovražnih eža v to-oklopnih, nogo več, z ladjami 0.300 na japonskih šilih 120; jila s po-', TarčijaB iki so iz-*" 355.000 'aveznice e 38 kri kimi žrt- iš tonami Grozno )zote po D konj. iz boj rat ogla ■fer". Taj Bazno. Zopet veliko darilo našega cesarja. Presvitli cesar daroval je avstrijskemu „Rdečemu " 100 000 kron, ogrskemu istotako 100.000 nano, se|ron, bosansko-hercegovinskemu pa 40.000 kron lastne svoje blagajne. Prebiranje 18-letnih na Štajerskem. Prebi- taje leta 1897 rojenih črnovojniških obvezan-jo izgub i se je tako-le določilo: Nadomestni okraj tev. Ko^ jlje: Dne 16. t. m. v mestu Celje; za celj-li morja, o okolico od 16. do 21. t. m.; dne 22. t. m. inja gro- Sraslovčah; dne 24. t. m. v T r b o v -ih; dne 26. in 27. v B r e ž i c a h ; dne 16. 17. v Slo venj - G ra d en ; dne 19. v yn ntomeru; dne 21. t. m. v mestu Ptuj; 21. do 23. za ptujsko okolico v Ptuju ; dne t. m. za ptujsko okolico v Rogatcu; » 26. v K o n j i c a h. — Za nadomestni Kraj Maribor: dne 24. in 25. v mestu M a-kor tudi ibor; od 19. do 23. t m. za mariborsko že slišali kolico v Mariboru; dne 16, in 17. v Radii i; od 16. do 18. v Fel d b ach n, od 20. 21. vDeutschlandsbergu; od 23. 25. v L e i b n i t z u. — To prebiranje tiče Štajerskem okoli 19 000 mož. Čestitka povodom zavzetja Przemysla. Po- jannarja, ■aši „ge-jo položi odom krasnega zavzetja Przemysla poslal je gledati, iS ministerski predsednik grof S t ii r g k h snem ka- iiovnemu armadnemu poveljnika feldmaršala •Ika. Na- »dvojvodi Frideriku telegram, v katerem i. Marši- od povzdigujoč™ vtisom novega slavnega čina ■z". Tndi we armade v svojem in v imenu vlade ve-ipničarji, Jo ginjen in s hvaležaim srcem sporoča izraze moramo »štljivega in iskrenega čestitanja. Nato je do eplašeno $1 sledeči brzojavni odgovor: „S ponosnim in mu pr- isehm srcem se zahvaljujem Vaši ekscelenci in adi za prisrčne čestitke k zopetnemu sijajnemu napadejo (pena naših junaških armad, ki bode z nav- rljnik in ienjem in pomnoženo silo pripomogle naši ker se ttvični stvari do zmage konci in Iz ruskega jetništva S k o b e 1 e v prišlo je no osem I dni poročilo od Franca G o 11 o b, posestnika ne „mi- Brengove. Piše med drugim: „Ljuba žena i drobne ^i zdravju sem slabem, pa jaz zaupam, ako bo vse ; pa (ožja volja, si bomo na tem svetu še roke po lahko je bH- Mnogo pozdravov s tresočo roko na vse m se ni rijatelje, posebno tebi, ljuba žena, otrokom našemu »tri in domačim." Zgoraj nad pisavo stoji malo naš po- iano: „Nahajam se v Aziji." — Bila je žena v mesa ' obupana, ker od 18. decembra ni bilo več inik naa »sn od moža. Tndi izvedeti ni bilo celi čaa i nas je rago, kakor njegovi tovariši so povedali, da je in šalili, reminil na sveti večer, a drugo nihče ni vedel. n klatili udili so, da že počiva v tuji zemlji. Lahko si islimo sedaj ženino veselje pri sprejemu nje-u, kajti ovib vrstic, ktere je še-le 12. majnika sprejela, rji" t — »ravno je pismo bilo že 8. februarja pisano. včasih ?IJa V8en nas prijateljev združena je z njegovo, torajžno ikor s ženino in otrokovo: Bog daj, da bi si mo jesti tem vrlim možem skoraj v naši ljubi, mili ipojemo, ajerski domovini roke podali. Bog nas usliši! no časi. Obesil se je v Beljaka 49-letni Johann U1 b i n g. Bržkone se mu je vsled preobilega vživanja opojnih pijač zmešalo. Na polju časti kot junak domovine padel je g. Engelbert Skorčrč iz Mežice, ki je bil nazadnje učitelj v Železni Kaplji. Komaj 23 let btar, žrtvoval je svoje življenje za cesarja. Audijence ogrskih voditeljev opozicije. Te dni sprejel je naš cesar voditelje ogrske opozicije grofa Andrassy, Apponyi inZichy v posebnih avdijencah. Ti voditelji so zaprosili za avdijence, da razložijo vladarja svoja«mnenja o nekaterih političnih vprašanjih, o katerih z ozirom na sedanje razmere niso hoteli v državnem zboru javno govoriti. Od avdijence se je malo izvedelo. Vsi pa pravijo, da izgleda naš ljubljeni cesar izborno, da je resen, vendar pa popolnoma prepričan o zmagi pravične naše stvari. Prepovedane slovenske čitanke. Hrvatski listi poročajo, da je mini3terstvo za poduk prepovedalo nadaljno rabo dosedanjih aprobiranih slovenskih čitank za srednje šole. Profesorji bodejo prihodnje šolsko leto predavali o slovenski literaturi na podlagi cenzuriranih skript, ki jih morajo sestaviti med počitnicami. »Mir", ki se imenoje tudi glasilo koroških Slovencev in ki se je iz znanih vzrokov v zadnjih letih tiskal v Ljubljani, se je zdaj zopet v Celovec preselil. Tiska ga zdaj klerikalna Mohorjeva tiskarna, medtem ko ga je v Ljubljani tiskala Katoliška tiskarna. Vojaške dobave. Vojno min-sterstvo je že v pezni jeseni leta 1914 izdalo naredbo, objavljeno v dnevnikih z dne 28. novembra 1914, da je namreč pri bodočih oddajah večjih naročil za armado na tvrdke in podjetja v kraljestvih in deželah, zastopanih v državnem zbora, ponudnikom naložiti strogo obveznost, obdržati si navadno število svojih uslužbencev in jim tudi ne znižati njihove plače, ker bi ne bili sicer samo od nadaljnih naročil izključeni, ampak bi se lako tndi že oddana naročila stornirala. V zadnjih mesecih pa je bilo slišati ponovne pritožbe iz krogov zasebnih uslužbencev, da se namreč mnogo večjih tvrdk, ki so pri dobavah vojnih potrebščin neposredno ali posredno udeležene, za omenjene naredbe ne briga dosti in da so zmanjšale število uslužbencev, oziroma jim znižale plačo. Tako postopanje sa mora v danih razmerah označiti kot kršenje najnavadnejših socialnih dolžnosti. Vsled tega je c. kr. mini-sterstvo za notranje stvari vse politična deželne oblasti na ta pojav opozorilo in jim naročilo, ga po moči zatreti. V ta namen je bilo zaukazano vsem političnim, okrajnim oblastem (okrajnim glavarstvom, magistratom mest z lastnim statutom), da naj v zvezi z vsemi organi, ki pridejo v poštev, z vsemi sredstvi delujejo na to, da se imenovana ministe-rska naredba kar natančneje izpolnuje. V slučaju, da bi ostal tak vpliv brezuspešen, naj se pritožbe prizadetih zasebnih uslužbencev, ki naj se prijavijo pri okrajnih oblastvih, po dovršeni preiskavi predlože mini-sterstvu za notranje stvari, da dobi isto razpre-gled dotičnih tvrdk. Bolezni v srbski armadi. Stockholmski listi poročajo, da se nahaja v srbski armadi okoli 37.000 bolnikov, med njimi 8000 na tifazu obolelih. To je za malo srbsko armado izredno veliko število. Kozakinje. Ruski listi poročajo, da je vstopilo dvanajst mladih žensk med kozake. Pravijo, da jim uniforma prav dobro stoji. Verujemo; samo eno vprašanje je odprto: kako bodejo te kozakinje vporabljali . . . Umrl je v Celovca bivši mestni blagajnik v Velikovca in deželni poslanec g. Jožef Homer v starosti 77 let. Pokojnik bil je svoj čas tudi župan v Grebinju. N. p. v m. Obsojen Oficir. „Zeit" poroča iz Gradca : Tukajšnje vojno sodišče obsodilo je biv5ega poveljnika nadomestnega regimenta št. 8 v Stanislavu podpolkovnika viteza Rutkovskega radi trpinčenja vojakov in pomverjenja na tri leta težke ječe, na degradiranje za stražmojstca ter na izgubo plemstva. Njegov etražmojster S e m e n k o bil je istočasno obsojen na eno leto ječe in na degradiranje za ulana. Zanimive aretacije. .Hrvatske Novine' poročajo, da so aretirali v Bcoda na Sivi voditelja prvaške stranke, ki se zbira okoli lista „ Hrvatska", drja. Elegoviča, ki je bil svoj čas tudi poslanec v hrvatskem saboru. Obenem so zaprli tudi brodskega načelnika Benčeviča in magi8tratnega uradnika K e r d i č a, vse tri pa na zahtevo vojaške oblasti. Gre se najbrže za goljufijo pri vojaških dobavah. Drugi zopet trdijo, da se gre za špijonažo. Preiskava bode že resnico dognala. Dva prostovoljca iz cesarske hiše. 20-letni nadvojvoda Rainer in 18-letni nadvojvoda Leopold, oba sinova nadvojvode Leopolda Salvatorja, sta se povodom vršečega se prebiranja 18-letnih, od katerega sta kot člana cesarske hiše oproščena, prostovoljno prijavila k vstopu v armado in sicer k artiljeriji. Obsojene belgijske žene. Kakor smo že poročali, je bila soproga belgijskega jnstičnega ministra Corton de Wiarta zaradi nedovoljene korespondence z njenim soprogom ter zaradi slič-nih deliktov obsojena na 3 mesece, 13 dni ječe. Sedaj pa je 16 letna grofica Jonge d' Ardey v Bruslju na nekem boulevarda kar najnesramneje razžalila nekega nemškega častnika. Pri tem je rabila izraze, ki kažejo njeno pomanjkanje vzgoje in takta ter je bila obsojena na 3 mesece ječe. Tadi stara mati grofice, ki se je aktivno udeleževala razžalitve, je bila istotako obsojena na ječo. Menda bodo te kazni služile belgijskim ženam v svarilo. Legitimacije za potovanje na jugozapad monarhije. K. ur. poroča : Civilne osebe se smejo dopustiti k potovanja po železnici v južne kraje le na podlagi rednih izkazil o osebi in identiteti, in sicer velja to za kraje, ki leže južno od naslednjih postaj: Inomost (izključno), Schwarzach-Št. Vid (izključno), Zeitweg (izključno), Maribor (izključno), Pragersko (vključno), Cikovec, Csa-katoroya (vključno), Mura-Keresztur (vključno). Črta Zeltwag- Selzthal- Bischofshofen - \V6rgl- Inomost- Bregenz leži izven, črta Pragersko-Cakovec-Barcs pa v ozemlju, za katero velja izkazilna dolžnost. Izkazati se je mogoče: 1. s potnim listom po naredbi celokupnega ministerstva z dne 15 januarja 1915 ali po naredbi celokupnega ogrskega ministerstva z dne 16. januarja leta 1915, ki je opremljen s fotografijo in kateremu pristojna politična ali državna policijska oblast doda opazko: »Veljavno tudi za potovanje v ozemlja, ki so v območju južno-zapadne armade. 2. z legitimacijo s fotografijo ia drž, ali dvorne nslnžbence, za državnoželezniške ali zsssbne uslužbence in njihove domače in 3. s posebno legitimacijo, ki jo izda okrajno glavarstvo, oziroma državna policijska oblast (kjer je državna policija, izda legitimacijo ona, drugod okrajno glavarstvo). K potovanju v območje utrjenih krajev se smejo civilne osebe — ne glede na one, ki so uradno poslani —• v vojaške svrhe ali v svrhe državne uprave dopustiti le tedaj, ako se razen z gori označeno izkaznico izkažejo še z legitimacijo dotičnega trdnjavskega poveljstva (vojnopristaniškega poveljstva). Civilne osebe, ki se v vojaške svrhe ali v svihe državne uprave uradno pošljejo v trdnjavsko ozemlje, morajo imeti s seboj odprto povelje kompetent-nega vojaškega poveljstva, iz katerega je razvidno obvestilo trdnjavskemu poveljstvu. V pojasnila z navedenim predpisane izkazilne dolžnosti se dostavlja to-le: A) Potovanje v označenih mejah, izvzemši črte vojnokolesarskega reda, ne spada pod gori navedene pogoje. B) Gori navedeni potni listi ali druge legitimacije nikakor ne opravičujejo, da bi kdo stopil na ožji operacijski prostor (območje čet) armade na bojišča. Za to veljajo v območja dotične armade vsakokratne vojnopolicijske odredbe. C) Osebam, ki so znane in zanesljive in katerih poklic jih sili, da se vsak dan peljejo preko meje uvodoma označenega ozemlja, kakor sejmarji, nastavljeni delavci itd., more okrajno glavarstvo (policijsko ravnateljstvo) izdati legitimacije s 14-dnevno veljavnostjo. Žrtve vojne. K.-B. poroča: V Vidmu (Udine) je bilo pripeljanih več civilnih vjetnikov, med njimi žene, dahovniki, uradniki in posestniki, ki jih Lahi hočejo obtožiti, češ da so baje kmet-sko ljudstvo „hujskali" na odpor proti Italijanom. Gotovo je, da jih bode slavno „popolo romano" tadi obsodilo in — pomorilo! Poziv glede preskrbe vojnih in sanitetnih psov. Svetovna vojna, v kateri, se mora boriti naša domovina zoper celo vrsto sovražnikov, zahteva vsled njenega obsega in taktike posebne oskibe, in med to spada posebno vporaba psov. Prebivalstvo, ki je doslej v domoljubnem prizadevanju sledilo pozivn in preskrbelo sanitetne pse — lahko sedaj uvidi, da je njih požrtvovalnost rodila lepe sadove. Koliko hrabrih sinov naše domovine so te zveste živali rešile smrti, brezmejnih, nepotrebnih bolečin ali sramotnega vjetništva. Na tisoče naših hrabrih bojevnikov živi po ranitvi dalje, za svoji domovini izkazane žrtee imajo pravico, da jih rešimo njih bednega stanja. Poleg vporabe sanitetnih p s o v pridejo v poštev kot posebno važna vojna oskrba tudi vojni psi. Da se preprečijo nenadni napadi patrulj, da se pri vjetniskih trans portih i taborih, dalje pri straženju mostišč in drugih vojaških objektih štedi z moštvom, zlasti pa še, da se prepreči grozno delovanje plenilcev na bojišču itd., je vojna uprava začela vporabljati pse, katerih zatorej potrebuje še silno veliko. Končno zmago naše pravične stvari bomo dosegli, če bodo vsi sloji prebivalstva storili svojo dolžnost v splošno korist. Brezmejna je v vsakem oziru požrtvovalnost tudi onih, ki niso v vojni in na njih požrtvovalnost se obračamo s pozivom, da v to svrho prepuste c in kr. vojni upravi kolikor mogoče veliko psov. V prvi vrsti se ozira — ne glede na spol — na znane 4 pasme policijskih psov (Airedale Terrier, nemški ovčarski pes, Doberroannpinč in Rottweiler), pridejo po v poštev tudi pasme, ki so pripravne ;a čuvaje in osebno varstvo. Psi bi bo morali pripustiti vojni upravi brez vsake odškodnine; ako se povrne pes zdrav iz bojišča, preide potem zopet v last 8'ojega gospodarja. Le v prav izrednih slučajih bi vojna uprava kupila psa. Vea piBmena vprašanja, prošnje, ponudbe in darila pa je treba nasloviti na: Generalsekretariat des osterr.-ung. Polizei- und Kriegshnndevereines, Wien, Kirchg. 41; tamkaj se na poprejšnja dobijo tudi U9tmena pojasnila. Darujte armadi vojna kukala! Avstrijski lovski klub na Dunaju razpošilja v sporazumu z vojnim ministerstvom in vsemi strelskimi in lovskimi organizacijami oklic na prebivalstvo, v katerem prosi, da vsak, kdor ima, daruje armadi svoje daljnoglede, vojna kukala, triederje, Zeissove aparate ali tudi dobra gledališka kukala. V vojai je mnogokrat uspeh odvisen od takih priprav, ki ostie vid, da se sovražnik pravočasno opazi in točno obstreljuje. Optični zavodi v sedanjem času pri najboljši wolji ne morejo zadostiti ogromnim zahtevam, zato mora celokupno prebivalstvo priskočiti na pomoč, kar se je že zgodilo na Nemškem. Zlasti lovci imajo tu lepo priliko, da si pridobe hvaležnost domovine. Navedene predmete je poslati osrednji zbiralnici: Chterreichiscber Jagdklub, Dunaj I, Opernring št. 5. Imena darovalcev se hvaležno objavijo. Oklic so podpisali: fcm. Aleksander vitez pl. Krobatin, vojni minister; Karol Knez Trauttmannsdoiff Weinsberg, Viljem grof Wurmbrand-Stuppach. Zopet lep patriot! Iz Prage se poroča: Čevljarski mojster Vaclav Trak se je izročil deželnobrambeni divizijski sodniji v Pleznu. Trak dodaval je erarju čevlje, katerih podplati so obstojali iz papirja. V to zadevo je sicer še par ednakib poštenjakov zavitih. Tatvina. Trgovki Heleni S i m o n e r v Beljaku ukradel je nekdo denarnico s 300 K denarja ; pustila je denarnico pri odprtem oknu ležati. 3-letni otrok požigalec. V gospodarskem poslopju posestoice Ane Robing v tštrassburgu na Koroškem nastal je ogenj, ki se je vkljub hitri pomoči tako bliskoma razširil, da je vso poslopje s krmo in kmetijskim orožjem zgorelo. Ogenj je povzročil neki 3 letni otrok, ki se je z užigalirami igral. Dvojno presenečenje. Posestnik Anton Paul pri Rožeku se je dal fotografirati. Odložil je pri temu suknjo, v kateri je imel denarnico z nad 250 K. To denarnico mu je nekdo zmaknil. Pozneje pa so denarnico našli skrito na nekem vozu v gospodarskem poslopju. Tat se bržkone ni čutil varnega in je denarnico tam skril, da bi pozneje ponjo prišel. Cene Sladkorja bi gotovi gospodje najraje zvišali, čeprav ima ubogo ljudstvo v teh časih gotovo že dovolj bremen za prenašati. Ker je pričelo v nekaterih krajih že sladkorja primanjkovati, se sladkorni baroni izgovarjajo na železnice. Pravijo, da v nekaterih deželah primanj- kuje sladkorja zato, ker ga tovarne vsled po-manjkauja vagonov ne morejo razpošiljati. Nemški poslanec dr. S t e i n \v e n d e r pa je v nekem članku v „Grazer Tagespost" dokazal, da to ne odgovarja resnici. Pri nas je sladkor že itak dražji nego na Nemškem in sicer samo zato, ker fabrikantom dobiček nikdar ni dosti velik. A s temi pretirano visokimi svotami se hočejo sladkorni baroni zadovoljiti le do jeseni, tedaj pa hočejo cene zopet zvišati, to pa tudi za tiste milijone centov sladkorja, ki ga imajo fabrike že zdaj v zalogi. Dr. Steinwender zahteva, da naj se napravi državna sladkorna centrala in naj se cene sladkorju znižajo. Ta zahteva je povsem opravičena in se bode razven s'adkomih baronov gotovo vsakda z njo strinjal. Seveda, veliko vprašarje je, če bode tudi vlada 0 tej stvari kaj premišljevala in kaj storila ! Na Primorskem so prenehali izhajati sledeči listi : .Primorec" v Gorici, „Piccolo" v Trstu, .Naša Sloga" in „Giomalet-to" v Puljn, »Pucki Prijatelj" v Pazinu ter „U n i o n e N a z i o n a 1 e" v Poreču. Lokalna železnica Slovenska Bistrica je te dni vstavila začasno svoj promet. Ženska požarna hramba. Na Dobrni pri Celju ho uresničili žensko požarno brambo, ki je tudi že pričela z vajami. Ednako so storili tudi žo preje v raznih nemških krajih. Moški gasilci so ravno večinoma v vojski in zato je misel prav pametna, da se jih na ta način nadomesti. Glede aretacij v Brodu na Savi ss še poroča: jHrvatska" zatrjuje, da gre res za obsežno špijonažo v prilog Srbije »Hrvatska Obrana" pa poroča: Aretirani so bili odpeljani v petro-varadinsko trdnjavo. Dr. Elegovič je sprejel do-sedaj z gotove strani do okoli 75 000 frankov. Celo stvar je izdal neki brodski stražnik, ki je sam v zadevo zapleten, na ta način, da je v pijanosti na kolodvoru razne sumljive stvari govoril. — V Zagrebu se govori tudi tole: Dr. Elegovič in njegovi so od začetka vojne mnogo odličnih oseb denuncirali, češ da so srbofili in da so izvršili razne zločine proti državi. Zaprtim so potem ponujali svojo pomoč, seveda za drag denar. O špijonaži a»mi se poroča, da je bil dr. E'egovic v zvezi s Srbijo preko nekega bosanskega trgovca; po drugem viru pa je šel na roko srbskim vohunom, ki so se nahajali v samem Brodu. Cela afera povzroča mnogo razburjenosti. Nemčija ne bode izstradana. V budgetnem odseku pruske zbornice je izjavil podpredsednik pruskega ministerstva, da je vprašanje preskrbe z žitom popolnoma rešeno. Nemčija bo imela ob nori žetvi še znatne rezerve iz tekočega leta. RazpuŠČena društva. Dalmatinski listi poročajo, da je politična oblast v Zadra, Sibeniku in Dubrovniku razpustila vsa italijanska društva. Tudi tržaško namestništvo je predložilo vladi predlog, da se razpusti znano italijansko društvo „Lega Nazionale". Varnostne straže po občinah. Tatvine so zdaj v krajih, kjer je večina moških odšla v vojsko, na dnevnem reda. V mnogih krajih so predrzni tatovi že pokradli živila in druge reči. Okrajno glavarstvo v Mariboru je s posebnim odlokom opozorilo županstva, naj skrbijo, da se tam, kjer je potrebno, vpeljejo zopet občinske varnostne straže. Novi izgredi proti Nemcem v Londonu. Iz Amsterdama poročajo z dne 3. junija: Novi izgredi proti Nemcem v Londonu so bili najhujši v vzhodnjem delu mesta. Ljudstvo je porabilo napad „Zeppelinov" kot povod, da je v Shore-ditchu celo vrsto trgovin oropalo. Mnogo trgovcev je bilo osebno napadenih in tako brutalno tepenih, da so se morali v lastno varstvo dati na nosilnicah prenesti na policijo, kjer so jim nudili zdravniško pomoč. Kmalu po polnoči so napadli razgrajači mesnice na cesti Hoxton. Možje, žene in otroci so vdrli v neko prodajalno, potegnili mesarja iz postelje ter ga na cesti pretepavali. Samo pravočasni nastop policije ga je rešil hujšega. Takoj nato so prišle druge mesnice, pekarije in druge trgovine v isti cesti na vrsto. V neki trgovini so roparji pobrali iz blagajne za 280 mark papirnatega in drugega denarja. Več oseb je bilo aretiranih. aDaily Exspres" konstatira z žalostjo, da je bila druhal malo iidoi iibirčna iD je oropala tudi trgovine žido ruske Poljske. Ko so se nemiri tukaj že pol? ,. je dospelo vojaštvo ia pomnožena policija,^" '.» straži po dnevi po ulicah. Slični izgredi souhu pr;' vršili tudi v mestnem delu Stokene\vington.»iko. se je pred policijskim sodiščem v Oldstreeti' Dne šila razprava preti enemu takemu roparjn.,i!u' okr' dospela vest, daje bila dotična prodajalna MLRapf°:n napadena in temeljito izpraznjena. eldbach W Sladko mrve; kupuje v vsaki množini M. Blaschitz. Ptuj, živinsko sejmišče. Mladeniči! Pokažite svoje navdo^enje zi domovino iu stopite v vrste c. k. prostovoljnih strelce Naznanila sprejema poveljništvo c. kr. cev v Ptuju, rotovž, I. nadstr. •;r. Ki, inc Gori Gradcu ;cm ter Dne jem); v ----------- Dne m); v ' Dne radcu ( CeBar^li6.5ta Jndberg znamenju zmage klasa! »chu zlatef1^ v Dm ieml, o Dan zahvale po zmagovitem odvrnjenju priv. ra lakote. , -g BI je satanski naklep naših sovražnikov, kat^^.,' se je pred kratkim pridružila z grdim izdajstvom ^a|a pl >naša zaveznica t Italija, nas izstradati, ker se jic„.;h na posrečilo nas poraziti na bojišču. mesa z Prišlo pa je drugače I e5ta z Kakor so v neslišanem zmagovitem navalu naj , e „i zvesto zavezane nemške armade prodrle proti mogočni so pi ruskemu sovražniku in zopet razvile svoj zmagoviti jmQYjn por nad trdnjavo Przemysl, ravno tako uničeno je \ se i2l sramotno početje nas izstradati, žene in otroke izto :e vrj smrti vsled lakote. Domoljubnemu prebiralstvu in o^ ]oj njenim odredbam imamo zahvaliti, da smo najtežji ^^j , že prestali ter stojinio pred novo žetvijo, ki nam Su;ejQ če Bog da, z najobilnejšim blagoslovom. P« Ta čaa žetve, ki naznanja gospodarsko zmago l se kakor dovolitev nagrad za gradbo hlevov in pri-IdrinOfl P^kov za stavljenje novih hlevov. kem- . , , Duša ure je „nemir", od katerega breznapačne funkcije je priODCC ivj^r, prgyi| zanesljivi in natančni potek kolesja. Ta važni del a Kletne bstoji v vseh urah svetovne niže H. Suttner, Ljubljana iz po-»isorn » sbnega trdnega in elastičnega materijala, teče pri prima-urah v amantih, pri drugih v rubinih, nanj ne vpliva ne vročina ne iraz ne zunanje pretresanje. Te lastnosti zasigurijo popolno natančnost Suttn^rjevih ur, katere poznavatelj vsled tega kupuje. ■ 'irma oddaja švicarske remontoar-ure že za K 4'10. _ Vse ure, erisice, prstane, kinč, zlato in srebrno blago se dobi v bogati beri v ilustrovanem krasnem ceniku, katerega naj zahteva vsakdo •atis in franko z dopisnico od H. Suttner, samo v Ljubljani St. 11. Nimamo nobene filijalke. Razokaževaiije vojaikega perila. Mnogo naiih vojakov po- lja sedaj svojo perilo domu, da se ondi spere. Mogoče je, da i v takih slučajih prenese mrčes ali. pa kaka nalezljiva bolezen. aliriii nevarnosti »o v tem oziru posebno perile. Temu se lahko opo- "'"' ' Ore^ako se perilo razokuži. Najhitreje in najgotovejie učinkuje tem oziru, ako se perilo 24 ur pred pranjem namoči v vodo, i vsebuje 3% raztopljenega surovega lysoforma. 80 pO erilo vsled tega ravnanja ničfsar ne trpi. Zagotovilo, da bo bil , . »mik okuženega perila nekedaj bolan ali tudi Se sedaj; bolan iski n *—*—*- ~:|—*— -*—l— '—*— *—"-- "x* ""-"i-j»-.-— i.L.^i. mago n .v zi :li deže! i vsebuje nikake obrambe, kakor to nas uči vsakdanja izkušnja, Saš zaveziik nas je zapustil, ali nikdar nas ne bode prava ohnel-ura zapustila. Ona nam bode na bojiSču, v strelskem jarku Rasi Ifcakor tudi doma zvesto služila. Vedeli bodemo, koliko je bilo. , ato priporočamo svojim cenjenim čitateljem, da pred nakupom I 80 U t zahtevajo od urske fsbrike Maks BOhnel, Dunaj, IV. Marga- tenstrasse 27/61 cenik, ki se vsakemu zastonj in franko pošlje. I je P erižarh dmori Pomočnik za iztoč (Schankbursche) ki zna dobro računati, 8e sprejme pri Simon Hotter Sohn, Ptuj, detajlni oddelek. 270 Hlapec Dya 2 hlapca se data takoj v najem. Vprašanja na 269 Jos. Goriupp, Ptuj. »m. r minam. Keamafl , talajši, krepki in voljni fant, k 1 konjn in za Sevnica domače delo ter ,;'; MT» dekla " hišo in vrt se proti dobri plači sprejmeta pri J. Jeglitsch, Račje (Kranichsfeld.) 267 kornzo, kašo, ajdo kn-pnje Hans Sirk, Maribor, Hauptplatz. 266 mlada, vojaščine prosta se za domača dela takoj sprejmeta. Mesečna plača K 20'— in dobra oskrba. Vprašanja na gostilno Bla-8Chitz, Ptuj, živinsko sejmišče. 268 Komi ki govori nemški in slovenski, pridni prodajalec se sprejme pri Hans Sirk, Maribor, Haaptplatz. 264 Redka prilika! Elegantne damske pol čevlje iz dobrega usnja, dobri podplati in lepa fagija, črni ali rujavi, prevzeti Od neke krinknrzne mase, oddajamo, dokler so v xalogi in v vsaki velikosti pod izdelovalno ceno za K 7 — za en par. Pri naročilu zadostuje omenitev mere podplata v centimetrih ah* pa Številka. Razpošiljatev po povzetju. 266 Export „Perfekt", VVien VII., Neustiftgasse 137 71. Zanesljiv in trezen starejši 27a mlinar z maloj obitelji, kateri tudi popravila razume, se sprejme na rač.nn. Mora biti zvesti delavec in dolga spričevala imeti. Alois Ku- kowetz, posestnik valjčnega mlina, Ptuj. Lepi konj kobila, se zavoljo družinskih razmer po primerni ceni proda. — Več pove upravništvo tega lista. 273 Mizarski učenec s polno oskrbo in dobrim ravnanjem se takoj sprejme pri Jon. Pichler, mizarski mojster, Maribor, Reiser-strasse 26. 271 ±±*±±±&** Učenec 25