s CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 44 EL NUEVO PERIODICO M REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341. Escr. 316 Leto I. BUENOS AIRES, 25. NOVEMBRA 1933. Štev. 10. NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rusija in Združene države Obnovitev diplomatičnih odnosa] ev - Vrzoki in posledice sporazuma med obema velikima državama Združene države Severne Amerike, predstavnice najbolj razvitega kapitalističnega gospodarskega sestava, ki celih šetnajst let niso hotele ničesar slišati o uradnem priznanju sovjetske vlade, so pretekli teden vpostavile redne diplomatlčne stike z Zvezo sovjetskih socialističnih republik. Ta preokret v zadržanju mogočne severnoameriške države je, brez dvoma, eden izmed najvažnejših dogodkov v svetovni politiki poslednjih let, pi. je torej prav, da si tu nekoliko ogledamo vzroke, ki so ga povzročili. Voditelji Sovjetske zveze so že za časa Coolidgeovega in Hoo-verjega vladanja skušali več krat navezati stike s takrat gospodarsko cvetočimi Združenimi državami, kjer bi bili lahko našli velike kredite za nabavo strojev in drugih potrebščin, ki so jih rabili za industrializacijo in gospodarski povzdig Rusije, in bi obenem odprli velik trg ruskemu izvozu. Washington pa je tedaj ponudbe odklonil. Položaj je bil pač drugačen. Gospodarski položaj in tudi politični. Od takrat pa se je že marsikaj spremenilo. Od osnovanja sovjetskega režima pa do danes je pretekla že cela vrsta let, tekom katerih je ta režim pognal že močne ko-renike. Če so "predstavniki kapitalizma" v Washingtonu pred leti še bili prepričani, da je bolj-ševiški režim v Rusiji le prehoden pojav, ki lahko izgine od danes do jutri, so do danes že menjali svoje mnenje. Sovjetska vlada je svoj položaj močno kon-solidirala in nudi za svoj obstoj vsaj takšne garancije, kakor katerakoli druga evropska diktatura. To dejstvo je gotovo tudi močno vplivalo, da je Roosevelt pred par tedni poslal predsedniku sovjetskega izvršilnega odbora Kalininu brzojavko, s katero je dal pobudo, da se obnovijo odno-šaji "med 120-milijonskim ame riškim in 160-mili jonskim ruskim narodom." A to, seveda, ni bil edini razlog. Drugi, tehtnejši razlogi politične in gospodarske narave so povzročili, da so Združene države ponudile Rusiji roko in da jo,je ta sprejela. Litvinov se je brez obotavljanja odpeljal proti Ameriki in. po razmeroma malo časa trajajočih pogajanjih, so brzojavi sporočili pretekli petek v svet. da je bil sporazum dosežen in sta washingtonska in moskovoska vlada sklenili, da vpostavita redne diplomatične odnošaje. Reševanje cele vrste vpraša-! nj (o predvojnih carskih dolgovih, o odškodninah za uničena imetja ameriških državljanov itd.), ki so včasih izgledala silno važna in so o njih prerokovali, da bodo povzročala težke preglavice pri pogajanjih, je bilo odgodeno za pozneje. Po tem je sklepati, da se je toliko Rusom, kolikor Amerikancem pre-cei mudilo in niso hoteli izgubljati časa z vprašanji, kate-, rih vačnost je precej obledela 1 spričo novih problemov, ki so se pojavili v zadnjem času. Kakšni pa so razlogi politične narave, ki so privedli do sporazuma med Rusijo in Združenimi državami? Odgovor na to vprašanje ni težek. Združene države, pa tudi Rusijo, skrbi japonski imperializem, ki grozi, da se bo razlil po skrajnem vzhodu. Združene države vidijo v Japonski nevarnega tekmeca, ki si prizadeva, da bi jih izpodrinil s Kitajske, kjer imajo važne trgovske interese. Zadržanje washingtonske vlade za časa spora, ki je bil nastal med Japonsko in Družbo narodov radi Mandžurije, je bilo v marsikaterem pogledu značilno. Hooverjeva vlada, ki sicer ni kazala posebnega navdušenja za ženevsko mednarodno usta-| novo, je povodom tega spora i brž izrazila Družbi narodov ! svojo solidarnost s prizadevanji, da se na Daljnjem Vzhodu "vpostavi mir", kar je pomenilo, z drugimi besedami, da se Japonci, zlepa ali zgrda, spravijo iz Mandžurije. Seveda, v Družbi narodov pa Združene države niso našle onega zaveznika, katerega so rabile; v Ženevi so cincarili. poslali v Mandžurijo posebno komisijo čitali njeno poročilo, govorili mnogo in tudi nekoliko ošteli Japonsko, na Vzhodu pa se položaj radi tega ni prav nič spremenil. Resnica je. da je v sporu z Dhižbo narodov japonski militarizem I bil zmagovalec in se je, radi iz- j stopa Japonske iz .ženevske or j ganizacije. le še bolj ojačil. Tu, na Skrajnem Vzhodu, je bilo neizogibno, da se Združene države in Rusija najdejo kot j naravni zaveznici. Japonski im-1 perializem se je že močno zagnal tudi v ruske interese v tem delu sveta, pa obrača svoje poglede tudi na vzhodni del Sibiri je, ka-, mor je že postavil nogo v zadnji ruško-japonski vojni. Rusi. dasi imajo danes drugačno vla-, do, nikakor še niso pozabili na nesrečen izid te vojne in računa še niso zaključili. Dogodki v Mandžuriji so povzročili, da je ruska vlada okrenila svojo paž-njo močno na Skrajni Vzhod, posebno še, ker računa z možnostjo, da bo morda v ne preveč oddaljeni bodočnosti primorana zadržati naval Japonske, ki najbrž ne bo hotela čakati, da se Sovjetska Zveza industrijsko in vojaško še boli okrepi ter postane tako še trša kost. Da sovjetska vlada računa s to možnostjo, o tem nam pričajo tudi besede, ki jih je pred nedavnim izrekel v Moskvi predsednik odbora sovjetskih komisarjev Molotov. povodom pros-, lave obletnice boljševiške revolucije. Zato se je sovjetska diplomacija potrudila, da uredi odnošaje s svojimi zapadnimi sosedi ter, za vsak slučaj, zagotovi Rusiji hrbet. Pomirila je Poljsko, Romunski prepustila Besarabi-jo, s Francijo pa je navezala vprav prijateljske stike. Dogodki, ki smo jih tu, na kratko, omenili, nam pričajo, da se politični interesi Rusije in Združenih držav na Skrajnem Vzhodu popolnoma skladajo in je torej razumljivo, da sta se obe državi v tem pogledu prav lahko sporazumeli. Japonski imperializem se pa čuti že tako močnega, da se niti takšne zveze ne boji. kakor smemo sklepati po izjavah, ki jih je dal te dni kitajskemu tisku 'japonski vojaški ataše v Pei-ninfu polkovnik Shibayama, kateri je rekel, med drugim. "Lahko vam rečem, da bo Japonska, če bo primorana stopiti na bojišče, pokazala vsemu svetu svojo vojaško sposobnost in svojo gospodarsko silo, ki sega do nikoli slutenih mej." Pri obnovitvi odnošajev med Rusijo in Ameriko pa so gotovo imeli svojo vlogo tudi neposredni trgovski interesi. Roosevelt si sedaj na vse načine prizadeva da bi deželo gospodarsko dvignil, pa bo Rusija dober odjemalec za ameriške industrijske proizvode; odjemalec, ki pride tem bolj v poštev sedaj, ko so njegovi trgovnski stiki s prejšnjim dobavateljem, z Nemčijo, močno zrahljani. Na drugi strani pa tudi Rusija rabi močne kredite, ki jih bo v Združenih državah lahko našla. VPRAŠANJE RAZOROŽITVE Zasedanja razorožitvene konferen ce so se odgodila do srede januarja prih. leta. Konferenca je bila zašla v zelo slabe vode, ker je nemška vlada odpoklicala svoje zastopnike, Italija je tudi grozila z umin-kom, predsednik Henderson pa z o-stavko. V zadnjem hipu so se vele-vlasti domenile za odgoditev; med tem časom bodo skušale prepričat' Nemčijo, da bi spremenila svoje zadržanje. V RAZNE VESTI IZID VOLITEV NA ŠPANSKEM Pri nedeljskih volitvah na Španskem je zmagal blok desničarskih in centrumaških strank, radi česar napovedujejo, da se bodo v notranji politiki španske republike najbrž izvršile važne spremembe. TEŽKA NESREČA V RUSIJI Iz Harkova v Ukrajini javljajo, ^a je tam-treščilo na tla in se razbilo ogromni letalo, ki je bilo dograjeno pred kakšnimi 8 dnevi in je imelo prostora za 128 potnikov. Pri tej nesreči je izgubilo življenje 14 oseb, med njimi tudi eden izmed najbolj sposobnih ruskih letalcev Mihajlo Snegirov. Letalo, čigar kri li sta merili 64 metrov, je bilo izvršilo celo vrsto poskusnih poletov, ki so sijajno uspeli. Zato sumijo, da je treba pripisovati katastrofo sabotaži. Uvedli so preiskavo. K obnovitvi rednih mednarodnih odnošajev med Združenimi državami Severne Amerike in Zvezo sovjetskih, áb-cialističnih republik, državama, ki štejeta vkupno približno 280 milijonov prebivalcev: Stalin (na levi strani), ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov (na sredi) in ameriški predsednik Roosevelt (na desni). "Čiščenje" V italijanski fašistični stranki 30 začeli močno "čistiti". Tako pravijo vesti iz Italije, ki poročajo, da je bilo v zadnjem času izključenih iz fašističnih vrst več takšnih, ki niso pokazali dovolj "zvestobe". V Bengaziju so odvzeli izkaznico kar štiridesetim fašistom, ker niso hoteli obleči... črne srajce! DROBNE VESTI Nov polet v stratosfero je izvršil * ponedeljek ameriški poročnin Settler Katerega je spremljal major Chester Foidney. Dvignila sta se v višino 17.680 metrov in sta tudi srečno spet pristala na zemlji. Na Kitajskem se jc začelo v pokrajini Fukjen novo separatistično gibanje, usmerjeno proti nankinški vladi., ki je pa proti vstašem poslala že svoje čete in je radi tega pričakovati, da bodo spet izbruhnile težke notranje homatije. Huda bitka med policijo in tolovaji se je izvršila pretekli ponedeljek v Montevideu. Tolovaji, ki so bili pripravili napad na nekega tamošnjega premožnega človeka^fco se spopadli z zastopniki varnostrie oblasti. Začelo se je hudo streljanje, radi katerega je padlo osem oseb, med njimi pet policajev, drugih 13 pa jih je bilo ranjenih , Italijanski bivši minister Scialoja je umrl preteklo nedeljo v Rimu. Na pet let ječe je bil obsojen mladenič Dertil, ki je bil pred tedni izvršil atentat .na atrijskega kancelarja Doll-fussa. Hitler je izjavil nekemu francoskemu novinarju, da se je Nemčija že popolnoma odpovedala Alzaški in Lo-reni in da nikakor ne misli, da bi sL te «raje spet osvojila. Nova kriza na Francoskem Sarrautova vlada je padla. Tekom razprave o državnem proračunu, ko se je obravnaval predlog poslanca Crounina, naj bi se ne obdavčile plače onih uradnikov, ki ne zaslužijo na mesec več ko deset tisoč frankov, se je vlada uprla temu predlogu. Vršilo se je glasovanje o zaupnici, a je vlada ostala v manjšini in je radi tega podala ostavko. btr&n 2. NOVI LIST IZ UPRAVNIŠTVA Vse one naše rojake, katerim smo poslali na ogled nekaj številk "Novega lista", a se nanj ne nameravajo naročiti, prosimo, da store svojo dolžnost ter nam list vrnejo. To ni združeno z nobenimi tet-žavami, ker je dovolj, da pismono-ši izjavijo, da naj list spet dostavi upravništvu, ker ga ne marajo, če bi bil kdo v zadregi zaradi jezika, mu povemo, da lahko tako-le reče: "rehuso", "no quiero" ali pa "no acepto ese periódico". Pa je izvršil svojo dolžnost. RAZVESELJIVO ZNAMENJE R°iakomvC°rdobi! Beležke Razvoj prilik v naših še mladih slovenskih naselbinah V Juni Ameriki ni bil v poslednjih letih tak, da bi lahko bili z njim zadovoljni. Že od samega početka, ko so se sačela ustanavljati prosvetna društva, kar je bil prvi znak skupnih prizadevanj naših izseljencev, so ne Mnogi, ki so v zadnjih tednih prisostvovali prireditvam naših buenosaireških prosvetnih društev, so uvideli, da bi požrtvovalno delo naših društvenikov rodilo lepše sadove, ko bi se si le združile za skupno delo. Tako bi si na pr. Slovenci v Buenos Airesu ustvarili lahko skupino katerniki, ki so imeli veliko in gledaliških igralcev, katerih spo glasno besedo, razdelili naše iz-|sobnosti bi v kratkem času, z ne- Nikogar nočemo siliti, naj se naroči. "Novi list'" stane prav malo: če se odločiš, da si boš vsak dan "odtrgala od ust" poldrug centavo zato, da se boš naročila na "Novi list", boš po preteku enega leta videla, da si že prihranila za celoletno naročnino, pa da ti še, ostaja 47 centavov in pol. če si kadilec, pa pušiš, recimo, tiste po pet in dvajset ter ti zadd- seljenstvo v dva tabora, pozabljajoč, da smo vsi sinovi delavcev in kmetov enega in istega naroda ter da imamo močno vez, ki nas druži vse: jezik naših očetov. Vzroki, ki so bili gotovo bolj v zvezi z osebnimi nespora-zumljenji ali mržnjami, nego z resničnimi in nepremostljivimi razlikami v naziranjih glede raznih vprašanj, so povzročili, da sino pozabili na vse ono, kar nas druži in veže, ter smo s po- stuje po en "atado" na dan, je do- sebnQ vnemo jskali in odkopa volj, da pokadiš vsak dan eno samo ya]i vge onQ kar nas je utegnilo cigareto manj, pa si si zagotovil | cepiti y^jj SQ ge k; S0 v tO "Novi list". Saj boš koncem leta|svrho izrabija]j cel0 takšne neu-videl, da si prihranil za celoletno ¡ mnQSti kakor je bel ovratnik, naročnino in da ti še preostaja de- p0]ia grob in nazaj. Vest o tem novem ubojstvu na meji je vzbudila razumljivo ogorčenje med slovenskim prebivalstvom. ŠE O POSLEDNJIH ARETACIJAH Med onimi, ki so bili v preteklem meseci, aretirani v Postojni ter odvedeni v zapore, se nahajajo tudi: zlatarski pomočnik Rajko Tavčar, njegov brat Karlq> Tavčar, mizar Mirko Bizjak, knjigovez I.oize Cestnik, pekarski pomočnik Gorjačič in Fran Likan. Odvedeni so bili v kopersko jetnišr.ico. Pozneje so italijanske oblasti aretirale še trgovca Silvestra Zupana, Elvira Gorjačičevo ter bančnega uradnika Hugona Simčiča. Policija jih ob-dolžuic, da so rovarili proti državi. I . dalovi, da je prišel k njemy in mu rekel: "Vojvodo, da ti se pozlati ruka i hvala ti sto puta, što si me spasio ustreljenega Stojana. Gjorgje Man-'grdne bijede". DRUGE ARETACIJE IN OBSODBE Iz Podmelca poročajo, da so karabinerji izvršili preiskavo pri Štalonu in pri Laharnarju. Premetali so jima vse, našli pa najbrž niso ničesar, ker ju niso odv.idli s sabo. Pač pa so sredi preteklega meseca aretirali ná Ilovici Siečka Šorlija, Pašenčurkovega. Nič se ne ve, zakaj. Zaradi Sor lija je v skrbeh žena, ki ima tri mladoletne otroke. V Rihemberku so aretirali osem naših rojakov, ker je neznana roka poškodovala koncem septembra Ar-naldovo drevesce. V isti vasi so v prvi polovici oktobra aretirali nekaj mla-deničev, ker so ponoči zapeli slovensko pesem. Tudi iz Dornberga prihaja vest o aretacijah, ki so bile tam izvršene, ker so orožniki, povodom obletnice ustrelitve bazoviških mučenikov, našli na telefonskem drogu obešeno črno zastavo. Nekatere so izpustili, nekaj pa jih je še v zaporu. Y Rimu sta že nad leto dni zaprta ;lv:; priletna človeka: Tomaž Grohar in Ivan Zgaga iz Podbrda. Že pred meseci se |e imel vršiti proces, a ga vedno cdkgajo. ker jima ničesar ne morejo dokazati. Tomo Martinčica, katerega so bili karabinerji aretirali, ko se je bil pred nedavnim vrnil iz Jugoslavije, je reško sodišče obsodilo radi nedovoljnega bega preko meje na tri mesece zapora in na _>ooo lir globe. Radi tihotapstva je bilo obsojenih na Reki preko 50 kmetov iz proste cone. Plačati so morali denarne globe od 50 do 350 lir. POŽAR Začetkom oktobra je bil v Ajdovščini velik požar. Nastal je bil v Riz-zatlovi žagi. Ker se je naglo širil in grozil, da oe bo prenesel tudi na zalogo tobaka, ki se nahaja v bližini, so poklicali ognjegasce iz Trsta in iz Gorice. Iz Vipave, pa iz Gorice, so prišli pomagat oddelki vojaštva in milice. Tudi goriški prefekt in še nekaj drugih fašističnih veljakov je prihitelo v Ajdovščino. Pogorelo je mnogo lesa, tako da znaša škoda približno en milijon lir. Kako je požar nastal, ne vedo. Aretirali .so dva čuvaja. * # * K v ■ NAROČITE "Novi # ¥ SE NA list" jpiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE ¡ ZASEBNO KLINIKO | Calla Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires ¡ V VSAKEM SLUČAJU KO ČUTITE. DA VAM ZDRAVJE NI V ^EDU. NAŠLI BOSTE V | NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODER- i NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ 1 2sáRB0Llm^si«RDIpN0A STe«? K85S3? I POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO | Sprejemamo od 14. do 20. ure. ........................................................................................ 01002353234848535348534823482301022353535323485348484823235353235323485348232323532348235323532348534853535353230202000200020000480200010201010002010100000153234823532300020202014848 0000010100304823234823534823484823532348234823532348484823480101010200000102020202020202015353530201000001020053485348232323534848234853482353234848530202000102 PLESI "DOPOLAVORA" Fašistične organizacije, oziroma njih voditelji, ki so vedno potrebni derarja, si od časa do časa izmislijo kakšen nov način za izvabljanje de-narcev iz slovenskih žepov. V zadnjih mesecih so začeli prirejati po slovenskih vaseh plese, na katere vabijo naše 1 judi. Udeležba pa le ni takšna, kakor bi oni želeli, zato pa stikajo za "hujskači", o katerih trdijo, da liujskajo ljudi proti fašističnim plesom. V Boljuticu se je zadnji teden v septembru vršil takšen ples. Noben domačin se ni odzval prijaznemu vabilu fašistov. Zato so pa tirali nekatere slovenske fante na karabinersko postajo, kjer so jim očitali, da bojkotirajo dopolavorske prireditve, in so iim tudi zagrozili z raznimi kaznimi. UTRJEVALNA DELA OB MEJI V Pobrdu, le par sto metrov pod železniško postajo, gradijo veliko vojašnico, za katero so projektirana 4 večja poslopja. Kako se jim mudi, pojasnjuje dejstvo, da delajo v petek in svelek z mrzlično hitrostjo. Pred zimo morata biti dva objekta pod streho. Ko pa bodo dovršeni vsi štirje projektirani objekti s pritikli- ^r * # * # * Vaieški princ mlada princezinja Elisabcth, njegova nečakinja nami se bo v Podbrdu vojaštvo stalno naselilo. V vsem Podbrškem kotu je meja pravcata trdnjava in nas nekako spominja na kitajski zid. Pa ne samo nad zemljo, tudi pod zemljo vrtajo in kopljejo rove ter delajo podzemne utrdbe in skladišča. Gradnje teh na- j prav, ki s^ grade povečini samo na privatnih zemljiščih, tako napredujejo, da se je bati, da bodo čez nekaj let ob meji samo državna in ne več privatna zemljišča. * Poleg ostalih utrdb, o katerih je bilo že mnogo pisanega in ki jih je že ogromno, grade sedaj celo vrsto novih kavern. Te kaverne stoje v ravni vrsti v smeri od Št. Petra na Krasu, do Hruševja, Stran in do Nanosa. Delo je v polnem teku. Služile naj bi kot spopotnilo vseh onih vojaških del za-padno od te črte, ter naj bi tvorile nekako obrambno črto, na tej odprti in ravni pokrajini. Dela se vrše, kot povsod z največjo opreznostjo in bojaznijo pred tujimi, zlasti pa domačimi očmi. Ceste, ki vodijo čez to črto, so povsod na vse načine maskirane, da se ničesar ne vidi. SMRTNA KOSA Y Koprivi na Krasu je umrl priljubljeni župnik dr. Anton Požar, po rodu Vipavec. Bil je splošno znan kot vnet zagovornik staroslovenske službe božje, ki si je bil radi tega nakopal tudi mnogo preglavic. Ko je, še mlad, prišel službovat v Ricmanje pri Trstu, je tam izsledil star glagolski misal : ker si je prizadeval, da bi ga spet dvignit do veljave, je prišel v navzkrižje s tedanjim tržaškim škofom Nagelom. Požar je tedaj začel iskat .aslombe pri "unijatih", ki so ohránÜi staroslovenski jezik v cerkvi dasi so združeni z Rimom. Z ricmanj-ci vred je dosegel, da jih je tedanji škof v Križevcih sprejel v svojo uni-jatsko škofijo. Starejši rojaki iz Trsta in okolice se bodo še spominjali, koliko hrupa so takrat vzbudili dogodki v Ricmanjih. SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — krislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mirzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol? ^ Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — \ Izpuščaji — lišaj. Lastni senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ S.- Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom /ARMIENTO 1017 ORDIMIRAobIO DPI2 i14>.20 SATI Tudi v Ljubljani se je trudil, da bi vzbud'1 zanimanje za svoja prizadevanja, in je meseca julija 1902. leta opravil v trnovski cerkvi božjo službo po staroslovenskem obredu. Radi svojega delovanja je izgubil pravico do maševaija; to suspenzijo pa je pozneje dvignil tržaški slovenski škof dr. Kar lin. DOCK S U D Calle Po upokojitvi se je dr. Požar nase pllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllN lil v Koprivi, kjer so ga vsi zelo radi imeli :n kjer je njegova smrt, ki je nastopila 17. pr. m., /elo potrla naše ljudi. Bil je eden izmed najbolj učenih duhovnikov v Julijski krajini in je njegova knjižnica veljala kot ena izmed najbolj popolnih slovenskih. Narod ga bo ohranil v trajnem spominu Na Proseku pri Trstu je 16 pr. m. preminula posestnica Viktorija Luk-ša (lastnica znane gostilne na "Kr-žadi". Slovela je kot vzorna mati, ki je znala pravilno in v narodnem duhu vzgojili svoje otroke. Naj v miru počiva v domači žemljici! (Prov. Buenos Aires) Facundo Quiroga 1441 nasproti komisarije EDINA NASA SLOVANSKA LEKARNA Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite osebno ali pismeno v moji lekarni. FRANJO HUSPAUR ^aiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiivfitiviiifiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiitciittiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiffiifiniifiiiifč^ PODLISTEK miipilMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlItllllllllllllllllllHIllllllll MRKUN (Nadaljevanje) (8) Pred hišo ' gospoda Reederja je nekoliko postal, pogledal v razsvetljeno okno detektivove delovne sobe, nato pa se je brž odločil ter krenil proti kamenitim stopnicam. Mr. Reeder je bil slišal kričanje, pa je zato stopil k oknu. Videl je, da je nekdo trkal na njegova vrata, brž za tem pa je ugledal motociklista, ki je vozil z Veliko brzino sredi poti, za njim pa je hitela skupina ljudi. Ciklist je zmanjšal brzino, ko se je približeval vratom: tu se je za hip ustavil. Prvi hip se je Mr. Ree-derju zdelo, da prihajajo eksplozije, ki jih je slišal, od motornega kolesa samega, a brž je uzrl ogenj tretjega in četrtega strela. Prihajali so iz ciklistove roke; ta se je takoj spe^ spustil v dir ter je, z vedno večjo brzino, izginil v par sekundah izpred oči. Mr Reeder je tekel dol po stopnicah; na pragu je srečal stražnika. Neki človek je ležal pred vrati. Oblečen je bil v svileno pižamo, druge obleke pa, tako vsaj je izgledalo, ni imel na sebi. Dvignili áo ga ter ga zanesli v hodnik, kjer je policaj prižgal vse luči. En sam pogled na bledi obraz mu je vse povedal. Stražnik je odgnal ljudi, zaprl vrata ter poklenil k žrtvi. "Bojim se, da je že mrtev", je rekel g. Reeder, ko je bil s spretno roko odpel odelo ter videl rane. "Zdi se mi, da ga je umoril mo-tociklist", je dodal črez nekaj časa. "Jaz sem ga videl", je dejal policaj, skoro brez sape. "Sprožil je štiri strele". Reeder je spet natančno pregledal mrtveca. Moral je imeti okrog trideset let. Imel je temne, skoro črne lasi, bil je skrbno obrit, a detektiv se je prav posebno začudil, ko je videl, da ni imel obrvi. Stražnik je gledal ter se našobil, segel z roko v svoj žep ter potegnil iz njega zapisnik. Gledal je nekaj kar je imel zabeleženega, pa je zmajal z glavo. "Morda je pa to oni človek, katerega smo nocoj iskali?" "Reigate?" "Ne, to ni mogoče", je razsodil policaj. "Tisti, ki ga mi iščemo, je plavolas, ima močne obrvi in črne brke". Pižama je bil nov in iz fine svile. Pregledali so žepe, pa je policaj našel v enem zapečateno pismo. "Mislim, da bom moral to-le izročiti inšpektorju, gospod...", je začel. Ne da bi rekel besedice, mu je g. Reeder iztrgal pismo iz rok, ga odprl pred očmi prestrašenega policaja ter potegnil iz ovoja, kar je bilo v njem: petdeset bankovcev, vsak po sto dolarjev. "Hm!", je vzliknil g. Reeder. Od kod je prihajal? Kako se je tako nenadoma pojavil sredi prometa?... Tekom naslednje ure je detektiv sam poizvedoval okrog, izvedel pa ni nič takega, kar bi bilo pojasnilo to tajno. Neki prodajalec časopisov ga je bil videl, kako je tekel po pločniku, pa se mu je zdelo, da je prihajal od Malpas Roada, ulice, ki teče vzporedno z Brookleyem. Neki prometni redar ga je bil tudi videl, a sredi ceste, in neki šofer pa na nasprotni strani od one, kjer ga je bil uzrl raznašalec listov, in je iz-izjavil, da je šel navzdol, ne navzgor po ulici. Motociklist pa je ÚI izginil izpred oči in ni pustil nobene sledi. SLED Tisti večer, ob deseti uri, je obiskal Reederja komisar s Scotland Yarda. Mrličeve prstne odtiske so bili poslali v Yard, da bi jih tam pregledali, a jih niso mogli identificirati. Edini posebni znak na telesu je bilo neko mičkeno zname- nje, rožničaste barve, pod levo la- j ketjo. Funkcionar se je popraskal za u-! šesi. • "Takšnega slučaja, kakršen je tale, še nisem imel. Krajevna policija je proizvedovala po vseh hišah onega okraja, iz katerega je ta člo-' vek najbrž prišel, a tam nobenega , ne pogrešajo. Kaj pa vi mislite, g. Reeder? Ali ste pozneje še videli truplo?.. ." Mr. Reeder je prikimal. Izvršil je bil to neprijetno formalnost, pa je tudi natančno pregledal tudi hod- \ ~nik. "In kaj menite?" j Detektiv se je za hip obotavljal. "Pa je res škoda", je dejal, "da ni v tej deželi telefon nekoliko bolj razširjen. Naletel sem na velike težkoče, ko sem hotel dobiti stike z nekaterimi osebami, a vsekakor sem poslal avto po deklé." "Kakšno deklé?" "Gospodično Reigate... hm!... sestro našega mladega prijatelja." Slišal je, kako je zabrenkal zvonec, pa je sam tekel odpreti vrata. Bila je mladenka, katero je pričakoval. Peljal jo je v malo sprejem-nico v pritličju. "Vprašal Vas bom nekaj, gospodična Reigate, pa bi rad videl, da bi mi odgovorila. Ali je imel Vaš brat na svojem telesu kakšno pose- bno znamenje, katero bi Vi lahko spoznali?" "Da," je odgovorilia nekoliko v skrbeh. "Imel je neko znamenje, rožničaste barve, na laketi, prav pod komolcem." "Na levi laketi?", je brž vprašal g. Reeder. "Da, na levi... Zakaj? Ali so ga našli?'' "Bojim se, da so ga", je vljudno rekel g. Reeder. Obrazložil ji je svoje bojazni, pa jo je pustil v družbi dekle, dočim je on šel k možem iz Yarda, da jim pove, kaj je odkril. "Jaz sem takoj razumel, da so bili lasje prebarvani, obrvi in brki pa obriti." "Reigate?" je vprašal komisar z neprikritim nezaupanjem. "Če je ta-le Reigate, potem sem pa ja¿ Nemee! Imam njegovo sliko. Ima plave lase, in prav svetlo plave." "Lasje so prav spretno prebarva-in delo je izvršil strokovnjak." Reeder je pokazal na dolarske bankovce, ki so bili na mizi. "Ali niste ničesar zapazili na o-delu?" "Opazil sém, da diši močno po kafri", je odgovoril eden izmed detektivov. "Pravkar sem pravil komisarju, da je moralo odelo biti spravljeno že več mesecev. Jaz menim, da je imel vse pripravljeno za beg. (Nadaljevanje sledi.) ZA POUK IN ZABAVO Prvi sliki od strahovite železniške nesreče na Francoskem ZANIMIVOSTI IZ NOTRANJOSTI AFRIKE Letos je poteklo petdeset let svojevrstnega premirja, ko so v Linzolu, izhodišču katoliških misijonov v Notranji Ekvatorialni' Afriki, slovesno pokopali vojno. Vsak tujec more še danes videti na trgu dve puškini cevi, ki molita iz tal: tu je pokopana vojna. Ko je bil 1. 183. prišel novi katoliški škof, msgr. Auguoard, so divja balarska plemena nastopila proti njemu z vso besnostjo; slednjič pa je škofova zogovrnost zmagala uporne poglavarje, ki so nato predlagali, da se vojna slovesno pokoplje. Pakt se je sklenil ra semanji dap v navzoč/ nosti velike množice. Poglavarji so pnnesli puško i istotako tudi škof Au-gouard. Potem so skopali veliko luknjo, postavili vanjo puški pokonci in luknjo zopet zasuli. Od tistihmal se mir ni nikdar več kalil. Škofa Augouarda štejeta tako država kakor cerkev za apostola francoskega Konga. Prodrl je v notranjost dežele in dospel na breg Stanley Poola (ki je kasneje postal francoski) v trenutku, ko s ona nasprotni breg dospeli Belgijci. Nikoli ni mogel domačinov pripraviti do tega, da bi mu dali naselbinsko pravico na kraju, kjer je kasneje nastalo mesto Brazzaville. Zato se je zadovoljil s tem, da je postavil v Linzolu.. to je 28 km dalje, majhno cerkev. Tu so prebivali ljudožrci in škofa Augouarda se je kmalu prijelo ime ljudožrskega škofa. Mnogokrat je pripovedoval, da je na njegovem ozemlju več vrst ljudožrcev. Nekateri so hodili na vojno, da so si preskrbeli človeškega mesa, drugi zopet so čakali le na kako dobro priložnost. Tu je n. pr. na smrt obolei moški. Brž so mu prerezali goltanec, da ne bi podlegel bolezi. Glavi so priredili pogreb in jo pokopali, nato pa truplo veselo razdelili med vse družine plemena. Ko jih je škof zaradi teg^hudo prijemal, so mu domačini odgovorili: "Dobro se ti pozna, da še nisi okusil človeškega mesa. Ne veš, kako dobro je. Razen tega je velika čast, jesti meso. ki govori. Zakaj si pokopal mrtvece svoje karavane? Veliko koza bi ti dali zanje!" Dasi francoska vlada dosledno in neizprosno zatira ljudožrstvo, se po nedostopnih goščavah nekaterih gozdov še vedno vzdržuje. Od prihoda škofa Augouarda v Kongo do danes se je dosegel ogromen napredek, toda veliko je še treba storiti. OSRCI Ogrci al: zajedalci nastanejo zaradi zamašitve lojnic v koži, ki izločujejo maščobo, da se koža obvaruje. Maščoba ali loj se izločuje skozi kožne luknjice, (te so te zamašene, se začne nabirati. Na površini kože nastanejo črne, kakor bucikaste glavice velike pike, posebno na nosu, na licih, čelu, bradi, ušesih, prsih in hrbtu. Če jih i/.tisnemo, ie videti, kakor da bi iztiskavali črviče, od tod ime OglC. Mnogi ljudje si jih iztiskavajo z umazanimi nohti in drugimi umazanimi pripomočki, pa ni čudno, da nastanejo potem z okužitvijo tvori in izpuščaji. Da se ubranimo zamašitve luknjic, si moramo obraz temeljito čistiti z vodo. milom ali milnim špiritom. Mesta? kjer so ogrci, odrgnimo z mehko ščetko ali 7. mramornim milom. Po obraznih parnih kopelih postanejo o-grci mehki in se dado z lahkoto iztisniti. V ameriškem mestu Philadeliiji so imeli protifašistične Jianiíestacije: neko dekle so priklenili k železnemu stebru, da je policija ne bo mogla odgnati. * rt * rt * rt NEKAJ O OTOKIH V KITAJSKEM MORJU Letošnjo pomlad ;o Francozi, kakor znano, anektirali skupino otokov v Kitajskem morju, ki so bili dotlej brez gospodarja. Šele v tistem hipu so se spomnili Japonci, da bi 'moralo biti otočje njihovo, ker je zanje velike strategičiie važnosti in bi imeli tudi veliko gospodarsko korist od njega s tem, da bi izkoriščali ogromno bogastvo rib v njegovih vodah in ptičjega gnoja na njegovih čereh. Poleg tega podpirajo svoje zahteve z dejstvom, da je neka japonska družba že 1. j'917. dobila v Tokiju pravico, da pobira ptičji gnoj (^gvano) na tem otočju. Temu nasproti ugotavlja Francija, da1Japonska kot država otočja ni tedaj anektirala zase in da to ne pomeni še nič, če je imela neka njena družba nekakšne gospodarske pravice na otočju, ki so v ostalem med tem same cd sebe ugasnile — ker se je ta družba razšla. Japonci pa nočejo upoštevati formalnih pravic Francozov in grozijo, da bodo posegli. če ne pojde drugače, tudi po "energičnih ukrepih". Francozi na te grožnje enostavno — molčijo. Med tem je poslai znani tokijski dnevnik "Niči-Niči", kie dela najhujšo propagando za zasedbo otočja po Japonski in pravi, da pomeni to za Azijo toliko, kolikor — Balkan za Evropo (Japonci si predstavljajo Balkan menda kot niz koralnih čeri), ce- lo ekspedieijo pod vodstvom svojega poročevalca Mijošija. da pogleda, v kakšnem stanju so sporni otoki. Mi-joši je moral potovati s svojimi ljudmi 1500 km daleč po morju, da je dospel do otočja. Tam je našel za francoskimi "osvajači" le malo sledov, prav za prav samo raztrgano tri-koloro in betonski sti\brič z napisom, da je topničarka ''Alerte" 10. aprila 1933. zasedla te otoke v imenu Francije. Le s trudom je pregovoril Mi-joši svoje ljudi, kakor sam piše, da niso strgali ostanke trikolore z droga in razbili st>;briča. Ljudi je :ia otokih zelo malo. Našli so le m koliko kitajskih ribičev, ki so pripovedovali, da so bili že tam, ko so prispeli Francozi. Razvaline nekoliko primitivnih stanovanjskih in skladiščnih barak ter mahnega pristanišča govore o delovanju japonske družbe za pridobivanje gvana, ki je morala svoje delo ustaviti, ker se ni izplačalo. Vse te naprave so po vsej priliki uničili gusarji. Na glavnem otoku je cel pragozd papa j, palm in podivjanih krompirjevih rastlin, na golih koralni čereh pa gnezdijo velikanski tropi ptic. Njih gnezda dobesedno pokrivajo tla in tu nastaja njih znameniti gvano, ki bo dal še kaj opravka japonskim in francoskim diplomatom. RAZISKOVANJA V LIBIJI Libijsko puščavo so smatrali še pred kratkim za popolno puščavo, ki nima in ni mela nikoli svoje kulture, za prazen presledek med starimi kulturnimi ozemlji Egipta in Tunizije. Toda v zadnjih letih so se izvršila v njej, -'.lasti v Tripolitaniji, Cirenajki m v Fezzanu velika izkopavanja, ki nas silijo, da moramo priznati Libiji naslov Starega kulturnega ozemlja, celo ozemlja doslej najstarejših afri-t ških kultur. Po zaslugi teh raziskovanj, ki jih je vodil zlasti nemški arheolog prof. Leo Frobenius, moramo svoje znanje o afriški zgodovini pošteno revidirati. Ne pričenja se namreč z "Egipčani, Grki in Feničani, temveč cela desettisočletja prej v najstarejšem paleolitiku. Prehistoria Libijske puščave je pred vsem obsežena v raziskovanju jam. Nešteto je teh jam, v katerih so našli poleg okostij prastaro, orodje, orožje v skalo vklesane risbe in druge dokaze pradavnih kultur, na ozemlju, kjer si še pred nedavnim niso niti slutili. Zelo zanimiva so odkritja prof. íanto'ija v ozemlju Hamda-el-Hamra in Mamiada-el-Hamra, ki sta Na nekem zborovanju v Londonu so ii-lc izvedenci izrekli svojo .vodbo o 6000 steklenicah piva tírzovlak, ki je na progi med Parizom in CLarbcmrgom skočil s tira in se zakotalil z mosta (zgoraj). Trupla ponesrečencev, ki so jih potegnili tepca vlaka (spodaj). znani tudi pod imenom "rdeča puščava" in ki sta tako grozotno prazni, da so se jima izogibali celo domačini, ki žive v puščavi. Učenjaki so izključevali možnost, da bi bil ta kot zemlje kdaj obljuden. Toda prof. Fantoli je odkril sledove, ki kažejo, da je živelo tu pred desettisočletji veliko in krepko ljudstvo, ki je morda nomadizira-lo kakor še danes večina severnoafriških domančinov, ki je pa imelo vendarle neko svojstveno in prav nič nizko kulturo. O tem nam govorijo med drugim ostanki visoko razvite industrije kamenitega orodja. Šele v mlajši kameneni dobi se je podnebje teh krajev tako spremenilo, da v njem ni bilo več življenjskih možnosti za človeka, žival in rastlino. Tako se Libija po zaslugi napornega dela raziskovalcev spreminja v deželo, ki je bila nekoč, če že ne dežela s sameoniklim življenjem, vsaj prehodna dežela za kulture severnega afriškega vzhoda in zapada. Preko nje je šla kultura svojo pot iz vzhodnega Sredozemlja v zapadno in tudi v Evropo. Največji učenjaki sicer trdijo, da je bila smer obratna, a to še ni tako gotovo. Čuden slučaj Da obravnavata dva pisatelja daleč narazen istočasno isto snov * skoraj isti obliki novele, se ne dogaja pač vsak dan. O takšnem primeru je razpravljalo te dni neko irsko sodišče. Eden izmed pisateljev, Anglež, je svojo novelo predložil 14. maja «e-kemu londonskemu listu. Z istim datumom, pa dan pozneje, je prispela v uredništvo drugega londonskega lista novela drugega pisatelja, ki je Irec. Obe sta izšli mesee dni pozneje v istem tednu. Ko je Anglež, prebral Irčevo novelo, je «e-mudoma vložil tožbo zaradi plagia-ta, a ko je Irec zvedel za to tožb«, je s svoje strani tožil Angleža, Mi, da je ta plagiral njega. Angležev» tožba se je obravnavala v Dublim in sodišče je imelo težko stališče. Dokazano je vsekakor, da ni nobeden izmed obeh pisateljev pred objavo vedel za novelo drugega, a oba sta toliko trdovratna, da se nočeta pogoditi. Angležovo tožbo so zavrnili, sedaj pa bodo po vsej prilika zavrnili na isti način Irčevo tožb* v Londonu. fl^00000<>00^ Restaurant Europeo EDINO SLOVENSKO ZBIRALIŠČE Prvovrstna kuhinja ZABAVA IN PLES VSAKO NEDELJO POPOLDNE Za obilen obisk se priporoča LUKA DIVIČ 6 RECONQUISTA 542 U. T. 31 Retiro 1617 £ RESTAVRACIJA VALLE, D. ESPOSITO & CASELLI Točimo najboljša importirana vina, pristno in sveže pivo. Dobra in vsakovrstna hrana. Lepi prostori za bankete ter družinske zabave. Igrišče za krogle, s krasnim vrtom. Postrežba v slovenskem Jeziku Za obisk se vljudno priporočajo LASTNIKI Federico Lacroze 2720 — U. T. 73 (Pampa) 0883 NOVI LIST Stran 7. MEDICINAL ffiVS i Z.ENSKI KOTIČEK Praktična obleka za tople dneve Slabi časi. ki jih svet preživlja. dandanes, zahtevajo tudi — in morda še najbolj — od ženske, da skrči čim bolj izdatke, posebno one, ki so namenjeni za Mjerip garderobo. Čedna, praktična in trpežna mora biti obleka, ki si jo v današnjih časih oskrbimo, poleg tega pa nas mora tudi čim manj stati. Težnja po praktičnem in ekonomičnem se vedno bolj uveljavlja z ženski modi. Iznajdljivi mojstri si na vso moč pri zadevajo, da bi spravili naravno žensko težnjo po mnbgih in čednih oblekah v sklad s skrčenimi možnostmi današnjih proračunov, pa nam od časa do časa ustvarijo kaj novega. Takšna nova modna ustvaritev je tudi takozvana "obleka za ,solnce". o kateri prinašamo danes par slik. To ni nič drugega nego nad vse praktično odelo za poletje, ki ima to dobro lastnost, da prav malo stane (ker si jo iz-gotovimo iz čisto preprostih tkanin), a je tako spretno sestavljena, da nam lahko prav izborno služi v toplih dneh doma, pri delu ; na ulici, ko gremo po opravkih ali pa zvečer na kratek sprehod; pa tudi ob nedeljah ali drugih dneh, ko smo proste in si lahko privoščimo, da gremo v kak bližnji kraj ob tej naši veliki reki, da se tam kopamo (če smo se že privadile tej rujavkasti vodi) ali pa vsaj nasrkamo blagodejnih solčnih žarkov in zraku. Me, pa tudi naši otroki, ki jih bomo ob takšnih prilikah vzele s sabo, če nam jih je Bog dal. Obleka, o kateri hočemo danes spregovoriti par kratkih besed, nam služi namreč prav izborno tudi za na obrežje, oziroma na breg. Ker je namenjena, za poletje, torej za tople dneve, ki so v tej deželi včasih še prav posebno "pasji",- opažamo na vseh mode- lih, ki jih "Novi list" prinaša danes, da nimajo rokavov, da so spredaj precej odprti, na hrbtu pa še bolj. In nič ni pretiranega. Saj sem že zgoraj omenila, da je ta obleka namenjena "za soln-ce": žarkom in zraku mora pustiti čim več pristopa do kože, dasi je samo po sebi umevno, da pri izvrševanju tu svoje naloge ne sme prekoračiti meje dostojnosti. A že po slikah se vsaka lahko prepriča, da je ta modna novotarija povsem deceiitna. Obleka je sestavljena iz dveh delov. Drugi del je samo dopolnilo k prvemu in ga rabimo, ko "gremo med ljudi". Obstoja iz nekakšne kratke matilije, ki ] pokrije izrezani del obleke na I hrbtu ter nam obenem nadóme-stuje rokave. Pri takšnih modelih, kjer je hrbet skoro popolnoma gol in ki nam služijo pred vsem za nabrežje, obstoja ta drugi del. oziroma dopolnilo, iz kratkega jopiča, spredaj diagonalno ukrojenega, ki ga zapne-mo s par gumbi. Slike nazorno kažejo, kako se celoten vtis, ki ga napravi to odelo, spremeni, ko oblečemo še "dopolnilo". Izgleda, kakor da imamo dve različni obleki, ne pa eno samo, sestavljeno iz dveh košev. Mara. Migljaji za hišne gospodinje Proti ščurkom, ki jih je v mnogih buenosairških hišah več ko preveč, pravijo, da je terpentin izborno sredstvo. Terpentinov ostri duh jim nič ne ugaja, pa bežijo pred njim. Mravlje delajo marsikateri gospodinji, ki ima košček vrta ali pa vsaj kakšne posode s cvetlicami, mnogo preglavic in jeze. Proti mravljam se uporabljajo najrazličnejša sredstva, o katerih prodajalci zagotavljajo, da prav gotovo dosečejo namen. A uspehi so, po navadi, le začasni. Tak začasen uspeh se pa lahko doseže tudi s prav preprostim sredstvom: s petrolejem. Madeže od kave odstraniš z borak-som, ki si ga raztopila v gorki vodi. ZA NAŠE KUHARICE ARTIČOKI šomčkxd shrd shrd shr sbr shrdlu Z ostrim nožem poreži artičok na vrhu, da postane raven, in spodaj tako, da ga lahko postaviš in ne pade. Debelca olupi. Naj bodo nekoliko časa v hladni vodi. Med tem sesekljaj peteršilja in česnika, pa dodaj krušne drobtine in soli. Vzemi artičoke iz vodo, pusti jih, da se dobro odcedijo, razširi jih tako, da jih. lahko napolniš z zgoraj omenjeno zmesjo. Postavi jih v kozo, pokrij z vodo, dodaj precej dobrega olja (debelca kuhamo skupaj z a rt/čoki, so jako okusna) in pusti jih, naj se kuhajo na ne preveč močnem ognju. JABOLČNE KLOBASICE Skuhaj tri olupljena jabolka s sladkorjem in cimetom. Mrzlim primešaj io dkg krušnih drobtin, rumenjak in sneg enega beljaka. To povaljaj z žlico v raztepenem jajcu najprej, potem pa v d'obtinah, in devaj v vročo mast. * ft * & * # Največja klinika v Buenos Aires 10 ZDRAVNIKOV - SPECIALISTOV. 12 KONZULTORIJEV. POSEBEN ODDELEK ZA SPOLNE BOLEZNI. Zdravljenje na obroke po 10.— $ na mesec ŽENSKI ODDELEK. Nace'ujeta mu zdravnica in zdravnik, ki sta specializirana v porodništvu in v vseh ženskih boleznih SPLOŠNA KLINIKA. Jetika, bolezni srca, želodca, jeter, obisti, črevesja itd. ODDELEK ZA X-2ARKE. Radioskopija. Radiografije po 10. — $ vsaka. ODDELEK ZA ELEKTRIČNO ZDRAVLJENJE. Višinska svetloba, ultravioletni in infrardeči žarki. Najmodernejši stroji. POSEBEN ODDELEK ZA OTROKE. \ LABORATORIJSKI ODDELEK. Vsakovrstne analize. SANATORIJSKI ODDELEK. Sprejemamo po nizkih cenah in v popolno oskrbo bolnike, ki so pod stalnim zdravniškim in kirurškim nadzorstvom. ZOBOZDRAVNIŠKI ODDELEK. Izdiranje zob brez bolečin. Nizke cene. Umetna zobovja. Ko čutite, da niste zdravi, pridite k nam, kjer vas bodo pregledali strokovnjaki, ki prav tako postopajo z revežem kakor z bogatinom. KONZULTACIJE SO BREZPLAČNE ZDRAVIMO TUDI NA MAJHNE MESEČNE OBROKE GOVORIMO SLOVENSKO Sprejemanje strank od 9.—12. in od 15.—21. Ob nedeljah in praznikih od 9—12. U. T. 35* Libertad 5410 28 SUIPACHA 28 NAŠIM PRIJATELJEM! Vsakdo, ki čita "Novi 'ist", ima naslov kakšnega svojega prijatelja ali znanca. Prosimo ga, naj nam naredi uslugo: izreže naj obrobljeni formular, napiše nanj naslove, za katere ve, in naj nam jih pošlje! Njegovim znacem bomo poslali "Novi list" par krat na ogled. Če se bodo naročili, prav; če ga bo pa kdo vrnil, ne bo zamere in ne bomo sitnarili. Hvala! 44 NOVI LIST Nov naprstnik, na katerega se lahko pritrdi tudi igla CAPITAL LAVALLE 341, E.rcr. 316 Sporočam Vam naslednje naslove, na katere lahko pošljete "Novi list" na ogled: Kraj in dan Podpis GOSPODARSKE VESTI Padanje prometa v evropskih lukah Promet v vseh velikih pristaniščih sveta je mnogo nazadoval od leta 1929. dalje Za štiri glavna svetovna pristanišča nas o resničnosti te trditve prepričujejo naslednje številke, ki se nanašajo na parniški promet (v milijonih regi-trskih ton) : Luke: 1929 1932 Anvers 20,676 16,717 Roterdam 21,545 14,967 Hamburg 21,965 18,054 Bremen 8,652 7,292 Kakor je razvidno, je promet bolj padel v Ralerdamu in Anversu, nego v nemških lakah. Še bolj nazorno prikazujejo to stanje sledeče številke, ki se nanašajo na blagovni promet (v vagonih od 10 tisoč kg): z drugim blagom, katero bodo uvozili na Češko. To je en del onih naročil, ki so jih imele izvršiti nemške tvor-nice, a jih je ruska vlada razveljavila radi neprijaznega Hitlerjevega zadržanja, pa jih dala francoskim, belgijskin >n češkoslovaškim industrijalcem. Luke: 1929 1932 Anvers 12,442 9.363 Roterdam 22,948 12,171 Hamburg 18,084 12,780 Bremen 4,025 2,606 Nova tovarna svile v Mariboru Z vplačano glavnico od pol milijona dinarjev, je bila ustanovljena v Mariboru ' Mariborska tovarna svile, družba z o. z.". Izdelovala bo in raz-pečavala vsakovrstno svileno blago. Posle bfbsta vodila inž. Himler Adolf, posestnik v Pesnici, in mariborski trgovec Franjo Kavčič. Denarni obtok v Jugoslaviji G. Vlada Markovič, predsednik Zveze denarnih zavodov, je napisal za beograjsko "Pravdo" članek, v katerem trdi, da na inflacijo ni treba misliti, ker da sedanji obtok denarja popolnoma zadostuje. Pravi, da je bilo 8. pr. m. v prometu štiri milijarde in 347 milijonov dinarjev v bankovcih ter 885 milijonov dinarjev v srebru. Tujski promet v Sloveniji Zveza za tujski' promet v Ljubljani je objavila statistiko, ki kaže, da je v letošnji turistični sezoni posetilo Slovenijo 106 tisoč turistov, 4000 več nego lani. Naiveč gostov je imel letos Bled; prišlo jih je tja 16.01. Likvidacija blokiranih jugosl. terjatev Na podlagi sporazuma med jugoslovansko vlado in španskim p