Danes je tvoj dan, mati, tvoj praznik, tebi veljajo vse misli, vate so obrnjeni vsi pogledi ... Tebi, mati, žena, sestra, vsem našim ženam... Triinpetdesetič ga že praznujete, kar dovolj dolgo, da lahko ugotovite velik napredek, velik korak naprej, da lahko s ponosom pokažete na pot, ki ste jo prehodile v teh letih, na delo, ki ste ga opravile, same ali skupno z moškimi... Vaš dan, 8. marec, je praznik solidarnosti vseh žensk sveta v boju za boljše življenje človeštva. To je praznik milijonov žena, ki se čutijo odgovorne za dogajanje v svetu in doma, ki z grenkobo v srcih mislijo na žene, ki še niso ekonomsko samostojne, ki s strahom mislijo na vojne, ki jemljejo življenja njihovih otrok; to je praznik vseh žena, tudi tistih, ki rode otroke, ne da bi vedele, s čim jih bodo preživljale, to je praznik vseh delovnih ljudi v njihovem boju za najosnovnejše pogoje za življenje. Obenem pa je to praznik 20-letnice ustanovitve Antifašistične fronte žena, naših žena, ki so v najtežjih dneh v naši zgodovini pokazale svojo silno energijo, svojo zavest in zrelost... Kaj je to 8. marec? Revolucionarka in borka za enakopravnost žena Klara Zetkin je l. 1910 predlagala drugi ženski mednarodni konferenci, naj prirede socialistke vsega sveta vsako leto v dogovoru S.apek iaž za matet... s svojimi razredno zavednimi političnimi in sindikalnimi organizacijami poseben ženski dan, posvečen agitaciji za žensko volivno pravico, v znamenju skupnega boja vsega razredno zavednega proletariata za socializem in za žensko enakopravnost... To je osmi marec, spomin na boj vseh naprednih žena, vsega proletariata za afirmacijo in rešitev ženskega vprašanja. ženske pri nas se množično vključujejo v delo, zavzemajo tudi najodgovornejše položaje, s čimer dokazujejo svojo spo- sobnost za vsako delo. S tem tudi izginja tip žene, ki je samo mati, žena, gospodinja... Kljub temu pa tudi pri nas čestokrat opažamo, da žene kljub vsemu še nimajo pripadajočega mesta v naši družbi, da se, morda, spet vračajo k štedilniku, h gospodinjstvu. Ravno pri tem moramo tudi pri nas napraviti še veliko, dokončno odpraviti staro miselnost, da ženske spadajo v kuhinjo. Zavzeti morajo popolnoma enakopraven položaj v našem družbenem življenju, pa naj bo to v organih u- pravljanja, v občinskih skupščinah ali drugod. Dvajset in več let je minilo, ko so naše žene opravile zrelostni izpit, ko so dokazale svoje sposobnosti ... Ob tem pa je seveda treba tudi izdatno poskrbeti za njihovo razbremenitev doma, še bolj poskrbeti za ustanavljanje servisov za pomoč v gospodinjstvu, odpreti še več varstvenih ustanov za otroke itd. Prav ob 8. marcu, njihovem dnevu, velja o tem temeljiteje razmisliti... To je tvoj praznik, mati, žena, sestra, tvoj dan, tebi veljajo naše čestitke, tebi velja šopek rdečih rož, prisrčen stisk roke ... F. G. ^tUPSClNA ZZB NOV KOČEVJE Probleme komune in borcev reševati skladno PRED DNEVI JE BILA V KOČEVJU SKUPŠČINA ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV. V RAZPRAVI STA SODELOVALA tudi janez pirnat, clan oo zzb nov, ter miro he- GLER, SEKRETAR ObK ZK. PRED ZAČETKOM DELA JE SKUPŠČINA POČASTILA Z ENOMINUTNIM MOLKOM SPOMIN NA 19 ČLANOV ZZB KOČEVJE, KI SO UMRLI LANI. ^IZNANJE DELOVNE DOBE SE VEDNO NI UREJENO p J7 poročilu in razpravi je bilo ^udarjeno, da priznanje poseb-»telovne dobe za čas NOB še ni za vse borce dokončno 6710 771 da bi to rešili letev Poudarili so tudi, da so zah-|j?e nekaterih po priznanju wx]ne dobe za čas NOB neupra-»e2?'?e- Zgodilo se je celo, da je sort 0 nekomu podpisal, da je Jloval v NOB, potem pa pri-Sri, > da oni, ki mu je podpisal, Salv1 ni delal v NOB. Borci so nai bi take, ki krivo jih^o, predali sodišču, ki naj strogo kaznuje. ZAPOSLOVANJE SE VEDNO PROBLEM Z& Vc>jni je končalo 12 članov 3 y., osemletko, 42 srednjo šolo, kvaiii? šolo» 21 je doseglo visoko 13 tlačijo, 32 kvalifikacijo in Ikvalifikacijo. V obdobju je ~ zadnjima skupščinama se ^ater 0slil° 23 članov ZZB. Nete tj gospodarske organizacije tli tile zaposlovati naših članov ta?tip se jih skušajo celo na načine znebiti in to celo i sn ^ovo pokojnino. Delega-“Zčfv, Poudarili, da ostareli in %) Tr borci res ne morejo to-°li Javiti kot mladi delav-nd»r lahko mlajšim kori- stijo s svojimi bogatimi delovnimi in tudi političnimi izkušnjami. Delegati so predlagali, naj bi gospodarske organizacije ustanovile sklade za izravnavo, iz katerih bi bivši borci (morda pa tudi ostali starejši delavci), ki so tik pred pokojnino, dobili denar- KOLIKOR BOMO USTVARILI, TOLIKO BOMO IMELI Poročilo in razprava sta obdelala še nekatere probleme, ki pa jih bomo le omenili, ker smo o njih že večkrat pisali. Ti so: priznavalnine, upokojitev in lastništvo zemlje, stanovanjski problem, zdravstveno stanje članov, delo zgodovinske komisije, postavitev in obnova spomenikov in drugi. Posebno pa je bilo v razpravi poudarjeno, da je nujno vse probleme borcev reševati skladno s problemi komune. Na- Z občinske skupščine ZZB Kočevje no razliko med učinkom, ki ga dosegajo, in morda najvišjimi dohodki, ki so jih dosegli, ko so bili na višku svojih delovnih sposobnosti. loga borcev je, aa se zavzemajo za večjo, cenejšo in kvalitetnejšo proizvodnjo ter da pomagajo odpravljati razne napake in slabosti, ki se pojavljajo. Zavedati se namreč moramo, da bomo imeli le toliko sredstev, kolikor jih bomo ustvarili in če bomo več ustvarili, bomo laže zadostili tudi potrebam borcev. Prav z dograditvijo nove ceste bodo ustvarjeni pogoji za nadaljnji razvoj turizma in gostinstva. Na tem področju bi bilo treba še marsikaj napraviti in prav v tej panogi bi se lahko zaposlilo tudi precej bivših borcev. Prav oni bi namreč znali najbolje pokazati izletnikom kočevske znamenitosti, posebno pa še kraje, pomembne iz NOB. Borci so se strinjali, da bodo njihove najpomembnejše naloge v tem letu razen že omenjene skrbi za večjo in boljšo proizvodnjo, še razprava o ustavah in statutih, priprava na volitve in njihova izvedba, proslava 20-letnice Kočevskega zbora in še nekatere. Kaj je pokazal zdravniški pregled borcev? Od skupno 2279 članov Združenja zveze borcev NOV Kočevje jih je bilo v preteklem letu zdravniško pregledanih 270. Pregledani so bili v glavnem zdravstveno najšibkejši. Pregled je pokazal, da je med njimi le 21 zdravih. Največ jih ima slabo zobovje (104), živčne bolezni jih ima 69, klimatskega zdravljenja je potrebnih 76, bolezni srca jih ima 39, očala jih potrebuje 36, bolezni gibalnih organov ima 36, revmo 30, oslabelih je 29, bolezni dihalnih organov ima tudi 29, bolezni trebušnih organov 27 itn. Seveda je imel po en pregledani tudi po 2 ali več bolezni. Slabo zdravstveno stanje je posledica težav, ki so jih prestali v NOB in taboriščih. Zdravniški pregled borcev se nadaljuje v dragar-skem koncu. Napredek in novi Pred kratkim jc posebna skupina gospodarstvenikov, predstavnikov občinskega ljudskega odbora in nekaterih organizacij razpravljala o problemih Zavoda za zaposlovanje invalidov in drugih za d'elo manj zmožnih oseb. Zavod je zgube preteklih let poravnal in zaključil preteklo leto uspešno tere slabosti še naprej. Zavod ima več obratov. Vulkanizacija, ki ima 4 zaposlene, vedno bolj uspeva, odkar opravlja tudi nekatera dela za gradbeništvo in avtomobilsko industrijo. Imajo vedno več stalnih del, dobivajo pa tudi nove ponudbe, ki jih ne bodo zmogli, če ne bodo povečali število zaposlenih. Predvidoma se bodo že letos selili v prostore bivše »Inštalacije«, ker bodo njihovi sedanji prostori verjetno že letos porušeni. Šiviljska delavnica ima več težav, saj dajejo stranke šivati drugam, češ da sta delo in odnosi v tej delavnici »zastareli in okoreli.« Vsekakor bi bilo nujno, da bi delavnico vodila moč, ki ima smisel za modo in nekaj lastne ustvarjalnosti. Vse kaže, da nekatere, ki so zaposlene v tej delavnici, na rednem delu preveč »varčujejo« z močmi, da bi po urah — kljub temu pa se vlečejo neka- lažje delale doma. Odraz vsega tega je, da je delavnica (izračunano kot da je na rednem obračunu) zaključila preteklo leto z izgubo. Pletiljstvo zaposluje nad 100 žensk, nad tridesetim pa daje delo na dom. Produktivnost še vedno ni zadovoljiva, čeprav je ta obrat zaključil preteklo leto uspešno. Vzrok za nizko produktivnost je predvsem, da se je lani v tem obratu priučevalo nad 50 deklet in da so njihovi prostori raztreseni na štirih krajih. Osebne dohodke prejemajo po učinku in se zgodi, da včasih prejme najboljša pletilja več kot trikrat več osebnega dohodka kot najslabša, čeprav delata obe pod istimi pogoji. Večja proizvodnja, ki je rentabil-nejša, pa zahteva tudi več obratnih sredstev, bolj urejeno prodaj- 27 in S milijonarjev V kočevski občini je po podatkih uprave za dohodke imelo v preteklem letu 144 občanov nad 700.000 dinarjev letnih dohodkov. Od tega jih je 39 tehnikov, 28 uslužbencev, 22 delavcev, 16 direktorjev, 11 inženirjev, 10 računovodij, 8 zdravstvenih delavcev, 6 prosvetnih delavcev in 4 veterinarji. Med njimi jih je 27, ki so imeli nad milijon din dohodkov. Najvišji letni osebni dohodki znašajo milijon 593 tisoč dinarjev (inženir), za njim pa milijon 529 tisoč dinarjev (tehnik). Med zdravstvenimi delavci znaša najvišji letni osebni dohodek milijon 428 tisoč dinarjev. Med delavci, ki so vsi visokokvalificirani, je imel najvišji letni dohodek (970 tisoč dinarjev) električar, medterr ko je največ delavcev, ki so morali prijaviti dohodke, rudarjev-kopačev. Na upravi za dohodke pri ObLO Ribnica smo se pozanimali, koliko »milijonarjev« je bilo lani v občini, to je takih, ki zaslužijo nad 700 tisoč din na leto. Povedali so nam, da je bilo 1961. leta 11 »milijonarjev«, 'ki so skupno zaslužili 10 in pol milijona din (največ milijon 496.811 din), davka pa so plačali 221 tisoč din. Lani jih je bilo več. Do konca januarja se jih je prijavilo 21. Od 700 tisoč do milijon din je zaslužilo 13 ljudi, do milijon in pol 6, nad milijon in pol pa dva. Največji zaslužek — milijon 784.131 dinarjev, vsi skupaj pa so zaslužili 21 milijonov 914.072 dinarjev. Skupna davčna osnova je bila šest milijonov 314.072 din, v občinsko blagajno pa so odrinili 547.190 din davka. Kaznovan ni bil nihče, vendar pa bodo morali podatke o zaslužku še preveriti, če ni kdo premalo prijavil ali pa sploh nd. problemi no službo, prostore itd. Obrat ima precejšnjo konkurenco, a se je znašel jn pripravlja za trg presenečenje — drugačno izvedbo proizvodov, na zahtevo trgovine pa bo začel izdelovati še neki nov proizvod. Lesni obrat (Stuge), ki je imel doslej stalno izgubo, se popravlja in vse kaže, da bo kmalu rentabilen. * Zavodu je z večjim številom zaposlenih (in zato večjo proizvodnjo) ter boljšo organizacijo dela uspelo svoj finančni položaj občutno izboljšati. Vendar pa so se hkrati pojavili novi problemi. Za večjo proizvodnjo je potrebnih več obratnih sredstev, za pocenitev proizvodnje (predvsem v ple-tiljstvu) pa tudi novi prostori. Na sestanku so predstavnikom zavoda predvsem nakazal, kako lahko dobi kredit za obratna sredstva, ki naj jih skuša dobiti toliko, kolikor jih bo sposoben vračati in kako naj reši problem prostorov. Razen teh dveh težav pa so nastale s povečanim številom zaposlenih še nove (prodaja, strokovni kader, stanovanja in druga). Te pa bo moral zavod v glavnem reševati sam. Ob 8. marcu ^ Ob prazniku žena — 8. marcu — se spominjamo vseh borbenih žena, ki so sodelovale v NOB, še posebej pa se spominjamo tistih, ki so za svobodo darovale življenja. Ob tem dnevu se spomnim svoje sodelavke — aktivistke Tilke Lavrič iz Travnika ... Tov. Tilka je delala za NOB že od vsega začetka. Pri njej smo imeli različne seje in sestanke. Žene smo zbirale hrano, sanitetni material in drugo za naše partizane. Tilkino delo ni ostalo skrito. Izdajalci so jo na vsak način hoteli dobiti, zato se je z možem umaknila k sestri v Kočevsko Reko, misleč, da bo tam bolj na varnem. Leta 1944 pa so jo pri delu na košenicah zverinsko umorili belogardisti. Prepeljali so jo v domači kraj, na domače pokopališče ... Spomin na take žene ne sme nikdar zbledeti! M. Šega, Loški potok KOČEVJE V SNEŽNEM OKLEPU Foto ing. M. Briški OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU - OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU 0 PROCES V BAGDADU — Pred izrednim vojaškim sodiščem v Bagdadu, glavnem mestu Iraka, se je znašlo 15 oficirjev in vojakov, ki so obtoženi, da so poskušali organizirati upor proti revolucionarnemu gibanju, ki je vrglo z oblasti generala Kasetna. Pred istim sodiščem je tudi skupina članov iraške KP, ki so prav tako obtoženi, da so se »z orožjem upirali iraški revoluciji«. 0 ADENAUERJEV NASLEDNIK — To vprašanje že dalj časa razburja zahodnonemške kroge. Po dolgi razpravi pred nekaj dnevi je predsedstvo parlamentarne frakcije Adenauer j eye unije sporočilo, da bo strankin pre-zidij na seji 14. marca imenoval kanclerjevega naslednika, ki pa mora imeti tudi Adenauerjevo privolitev. S tem je stranka napravila odločen korak v poskus, da svojega šefa in kanclerja prisili vsaj k odločitvi o imenovanju za naslednika. Za ta položaj je več kandidatov: Erhard, »oče gospodarskega čudeža«, Schroder, zunanji minister, vodja krščansko demokratske frakcije von Brentano, predsednik Bun-destaga Gerstenmeier in minister za posebna vprašanja Krone. Za koga se bo Adenauer odločil in kdaj sploh misli zapustiti ta položaj, je veliko vprašanje. 0 BOJI PRI SAJGONU — Boji v Južnem Vietnamu proti diktatorju Ngo Din Diemu se srdito nadaljujejo. Vladne čete so prav te dni pretrpele hude izgube. Močan odred Vietkonga je porušil pomembno strateško utrdbo severno od Saj gona, pri čemer je padlo 6 vladnih vojakov. Vse kaže, da so dnevi diktatorju, kljub izdatnim ameriškim »injekcijam«, šteti. * MATEOS OBIŠČE JUGOSLAVIJO — Na vabilo predsednika Tita bo predsednik Združenih držav Mehike Adolfo Lopez Mateos uradno obiskal našo državo od 29. marca do 1. aprila. V mehiških krogih pripisujejo velik pomen srečanju obeh predsednikov in poudarjajo, da to ne bo samo osebni stik dveh voditeljev, temveč bo obisk pomenil tudi velik prispevek k miru. 0 UDAR V PERUJU — Pred kratkim je vojaška junta pod vodstvom generala Lindleya odstavila dosedanjega šefa junte v Peruju Godoya. Razpisala je splošne parlamentarne volitve za 9. junij. Generala Godoya so sklenili izgnati iz Peruja, češ da je skušal vzeti v roke vso oblast in uvesti osebno diktaturo. 0 ZAHTEVE ŽENSK — Zastopnice 22 političnih in družbenih organizacij iranskih žensk so zahtevale prepoved poligamije (mnogoženstva), ukinitev haremov in zaščito poročenih žensk. Iranski šah je 27. februarja izjavil, da bodo dobile ženske vo- livno pravico že za prihodnje volitve. Ta dan bodo v prihodnje proslavljali kot praznik iranskih žena. 0 JEMEN ŽELI MIR — Tako je izjavil posebni odposlanec neralnega sekretarja OZN U Tab' ta Bunche po vrnitvi iz Jemen*» Dejal je, da je srečanje s Pre°' sodnikom Salalom napravilo nam velik vtis in da si po njegoveh mnenju Salal želi, da bi Jem® živel v miru s sosednjimi deZ lami. n. 0 IZGON INDIJCEV IZ ZAMBIKA — Portugalske oma*£ izganjajo Indijce iz svoje ko nije Mozambik kot maščevam zaradi indijske akcije za osvo ditev portugalskih posesti na . dijskem ozemlju. Izgnancem portugalske oblasti dovolile v:Lr. le osebne stvari in za 560 d° ^ jev denarja, vse ostalo pa so J ... zaplenili. Kdaj bo konec Salaz ^ jevemu diktatorskemu režiim* kortugalskemu kolonializmu' Spet bo tesno NA ZADNJEM SESTANKU PREDSTAVNIKOV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KOČEVJE, DELOVNIH IN NEKATERIH DRUGIH ORGANIZACIJ JE TEKLA RAZPRAVA PREDVSEM O NEKATERIH PROBLEMIH LETOŠNJEGA OBČINSKEGA PLANA IN PRORAČUNA, POGOVORILI PA SO SE TUDI O PRIPRAVAH ZA PROSLAVO 20-LETNICE KOČEVSKEGA ZBORA. UDELEŽBA OBČINE NA DELJIVIH DOHODKIH SE ZMANJŠA V PRIMERJAVI Z LANSKIM LETOM ZA 6 ODST. Letošnji deljivi dohodki občine se razdelijo: zveza 12 odstotkov (lani 10 odstotkov), republika 36 odstotkov (lani 35), okraj 12 odstotkov (lani 9), občini pa ostane 40 odstotkov (lani 46). Od 40 odstotkov, ki ostanejo občini, Pa gre še 5 odstotkov v medobčinski sklad za negospodarske investicije, tako da ostane občini 2a proračun le 30 odstotkov. Prisotne je zanimalo, zakaj se je udeležba vseh višjih organov na deljivih dohodkih povečala. Občina pa tudi ne bo dobila letos dopolnilne udeležbe (kot jo je lani), ker bodo njeni dohodki kljub temu zmanjšanju le nekoliko presegali lansko realizacijo. Vendar pa ima občina letos za 38 hiilijonov več obveznosti, kot lani (16 milijonov kredita za premijo za mleko, 10 milijonov vrnitev kredita za redno financiranje šolstva, 8 milijonov plačila anuitet za stanovanjski sklad in se nekatere druge). Razen tega Pa mora letos občina financirati se nekatere službe, ki so bile Prenešene na občino (izdaja potnih in še nekaterih dovoljenj in financiranje javnega tožilstva), za kar pa skladno s prenosom Pristojnosti niso bila- prenešena na občino nobena sredstva. V dohodke občine so všteti tudi prispevki ribniške občine za nekatere skupne službe (sodišče, kataster, inšpekcije, šolstvo in druge), kar znese nekaj nad 18 milijonov dinarjev. Na sestanku so se predvsem Pogovorili, kako bi gospodarske organizacije pomagale financira-šolstvo in nadaljnjo graditev Pošte, kjer je položaj najbolj kritičen, pa tudi o financiranju nekaterih drugih negospodarskih investicij. Zedinili so se, da bodo Podjetja prispevala za šolstvo 'katerega dohodki bodo letos kljub temu za okoli 7 milijonov manjši kot lanski izdatki) in za "Ograditev pošte. Vsi so se tudi -trinjali, da je v Kočevju nujno Potreben nov zdravstveni dom, mda sredstev zanj ni. Zaradi sko-Pm sredstev pa bo položaj težak .o na nekaterih drugih področjih (regresiranje mleka itd.). PRISPEVEK PODJETIJ ZA PROSLAVO Na sestanku so se nadalje pogovorili, kaj bodo podjetja pričevala za proslavo 20-letnice Kojskega zbora. Uredila bodo r Povsem svoje objekte (nekate-v tudi porušila oz. zgradila no-' In uredila okolico. Ta dela • bodo zahtevala za okoli 47,5 milijonov dinarjev sredstev. Med podjetji, ki bodo za ureditev največ prispevala, so KGP okoli 7 milijonov dinarjev, Zidar 8,5 milijonov dinarjev, Elektro 5 milijonov, Trgopromet 6 milijonov, Hotel Pugled 6,4 milijone, Rudnik 3 milijone, Pekarna in Itas po približno 2 milijona in Oprema 3,8 milijonov dinarjev. Ti izdatki bodo predstavljali za podjetja občutno breme, zato bo skušal občinski ljudski odbor na jeti kredite, ki bi jih podjetja koristila. Izvršitev vseh nalog zahteva, da čimbolj izkoristimo vse domače gradbene zmogljivosti, razen tega pa bo nujno organizirati pri posameznih podjetjih režijske delovne skupine. Foto ing. M. Briški JESEN ŽIVLJENJA Pred konferenco SZDL Ribnica Na sobotnem plenumu občinskega odbora Socialistične zveze (2. marca) v Ribnici so razpravljali predvsem o bližnji občinski konferenci SZDL, ki bo 17. marca. Poročilo obč. odbora SZDL bo obravnavalo med drugim gospodarsko problematiko v obdobju med obema konferencama. Prav lani so bile dosežene velike in pomembne spremembe. Spomnimo se sarmo na združitev lesne industrije v eno podjetje, čigar koristi so že vidne. Prav tako je velikega pomena nedavna združitev kmetijskih zadrug, ribniške in sodraške ter združitev trgovskih podjetij »Travna gora« in Loški potok s Trgovskim podjetjem »Jelka« Ribnica, Kmetijstvo in kmetijska politika na sploh v komuni bo imela v poročilu pomembno mesto. Kmetijstvu smo doslej posvečali premalo pozornosti. Specifičnost kmetijstva bo zahtevala podrobne analize, preden bo mogoče začeti s konkretnimi programi. Obdelano bo tudi področje, ki se nanaša na podružabljanje gozdne proizvodnje. Doslej je glede tega še precej nejasnosti, vsa politika pri podružabljanju gozdnih površin pa je pretežno na ramenih logarjev. Za tio akualno zadevo bo treba zainteresirati vse merodajne faktorje. Poročilo bo Obravnavalo tudi delitpv dohodkov v gospodarskih organizacijah. Razveseljivo je, da se povprečni osebni dohodki v gospodarskih organizacijah in ustanovah že približujejo povprečju gospodarsko razvitejših občin. Vloženi napori za povečanje proizvodnje že kažejo sadove. Orientacija gospodarstva v komuni je osnovana v okviru občinskega družbenega plana. Letos bodo prišla do izraza vložena sredstva v gospodarstvu. Prav zato pričakujemo lep korak naprej. Socialistična zveza je dala velik pomen splašnoizobržaevalne-rou delu, čigar izvajalec je bila Delavska univerza. Poročilo daje velik poudarek lokalnemu in ostalemu tisku, s katerim bo treba navezati trdnejše stike. Konferenca Socialistične zveze bo obravnavala tudi delo političnih in družbenih organizacij, kul-turnoprosvetno delo, delo krajevnih organizacij SZDL in druglo. Preureditev In dozidava začasni rešili i Zdravstveni dom Kočevje je pred kratkim preuredil prostore tako, da so bolj ekonomično izrabljeni. Predvsem je iz premajhne čakalnice uredil ordinacijo, iz prevelike ordinacijske sobe pa primerno čakalnico. Razen tega Buldožer, ki je to zimo po Loškem potoku redno čistil ceste, tako da kljub visokemu snegu Potočani niso bili odrezani od sveta. ARONDACIJA jv■) Komisija za arondacijo • na območju ribniške ob- deZo UsPešno zaključila svoje ftZb V Sodražici in na Ugarju pri nici- Odločbe v arondacijskem postopku so v glavnem pravnomočne in prenos lastništva je tudi v glavnem izveden. Kljub temu, da je komisija imela vrsto težav, je svoje delo uspešno opra- vila in v kolikor je bilo mogoče, je lastnikom, to je arondiranim upravičencem, če so ti upravičeni do zemljišč, odstopila druga zemljišča. Z izvedbo arondacije v navedenih krajih so kmetijski obrati dobili zaokrožene površine, ki jim omogočajo hitrejšo in cenejšo proizvodnjo. so nabavili tudi Jkekaj novega pohištva. Vsa ta prenovitev pa še ne bo zadostila potrebam naše zdravstvene službe. Tudi dozidava zdrav s tv. doma bi bila le začasna rešitev proBlemov zdravstvene službe, ti bodo rešeni namreč šele z zgraditvijo novega zdravstvenega doma, kar pa bo zahtevalo občutna sredstva. PREDGRAD (J. Š.) — Pred kratkim so imeli gasilci iz Predgrada redni občni zbor, ki sta sie ga udeležila tudi tov. Oberstar in Lesar iz Kočevja. Gasilci so ugotovili, da so v preteklem letu precej napravili, seveda pa bo treba marsikaj -.e izboljšati in dopolniti. Tov. Oberstar jim je obljubil vso pomoč od občinske gasilske zveze, seveda če se bodo izkazali pri ureditvi gasilskega doma. Na občnem zboru so se pogovorili tudi o 70-letnici društva, ki bo čez tri leta. ORTNEK Kakor druga leta bo tudi letos v počastitev dneva žena — 8. marec v Ortneku proslava. Proslava bo v nedeljo, 10, marca. Žene v tem kraju so delavne, zato jim ob njihovem prazniku čestitamo in želimo veliko uspehov. Pred 20. leti v Banja loki 8. marec, praznik žena, bomo v Banja loki praznovali hkrati z 20-letnico ustanovitve rajonskega odbora Slovenske protifašistične ženske zveze v Banja loki na Kočevskem. Ustanovila ga je Marija Jordan, članica takratnega okrožnega odbora, aprila 1943. V odbor je pritegnila najpožrtvo-valnejše tovarišice — matere in žene, katerih možje so bili Jtcoslaua dneva žena Kočevske ženske bodo praznovale dan žena v soboto, 9. marca. Glavno proslavo bodo imele v dvorani množičnih organizacij v Kočevju, ki se bo začela ob 19.30 uri. Program proslave bo izpolnjeval v glavnem celovečerni koncert pevskega zbora Jakob Gallus. Po programu bo prav tako v dvorani množičnih organizacij družabni večer. Na proslavo in družabni večer so vabljeni vsi prebivalci Kočevja in okolice ter ostali, posebno pa žene. Proslavo in zabavo pripravlja občinska konferenca za družbeno aktivnost žensk. Lepe proslave in prireditve ob dnevu žena pripravljajo tudi gospodarske organizacije. Trgopromet bo pogostil članice kolektiva, ki jih ima okoli 100, članicam kolektiva na terenu, ki se ne bodo mogle udeležiti proslave v Kočevju, pa bo poslal skromno darilo. Podobne proslave pripravljajo tudi druga podjetja kot Tekstilana, INKOP, Kočevski tisk in še nekatera. pobiti kot talci ali pa so predvsem od gladu umrli v internaciji. Nasilje žena ni omajalo in smo se še bolj povezale s takratnimi terenskimi odbori OF, vaškimi odbori SPZŽ, mladino in pionirji. Žene so veliko doprinesle za našo osvoboditev. Skupno z mladino in. pionirji so nabirale razne stvari za partizane, opravljale kurirsko službo in razmnoževale literaturo ter letake, s čimer so občutno prispevale v naši skupni borbi proti okupatorju. Članice rajonskega odbora SPZŽ, ki je bil združen za področje Banja loke in Kočevske Reke, smo bile zadolžena vsaka za posebno delo. Navodila in smernice smo dobivale od Jordanove. Pomagale smo tudi vaškim odborom pri političnem delu in pomoči partizanom, pomagale utrditi nekatere neaktivne odbore in ustanavljati nove. Na sestankih pa smo se seznanjale še z dogodki v svetu in namenom naše borbe. Posebno veliko dela je odpadlo na žene in mladino po italijanski kapitulaciji, ko so odšli vsi moški v partizane. Doma smo ostale same s starčki in mladino. Stražili smo po vaseh in celo razorožili veliko Italijanov, ki so se raztreseno umikali skozi kočevske vasi. Julka Mohar je kot stražarka nekoč ustavila skupino Italijanov, ki pa so se ji pokorno izkazali s partizansko dovolilnico. Med nemško ofenzivo so naše žene rešile marsikatere-tn • nflrtizanu življenje. Tudi po vojni nismo ostale v ozadju in smo delale in- še delamo na gospodarskem in političnem področju. Naj živi 8. marec, mednarodni praznik vseh borbenih IVANA TANKO »NASE MAMICE SO PA V SLUŽBI« so povedali otroci, ki smo jih ujeli v aparat v Vrtcu »Kekec« na Reški cesti v Kočevju. Večina njihovih mamic je v službi, nekatere pa so doma, a imajo še manjše otroke. V ta vrtec pride vsak dan 35 do 40 otrok, poleti pa še več. Nekateri hodijo že v šolo. Ti se v vrtcu učijo, berejo in igrajo, medtem ko se mlajši v glavnem igrajo. Razen tega oboji izdelujejo iz raznega materiala lepe izdelke, ki jih običajno za dan žena podarijo svojim materam. Solarji, ki hodijo v vrtec, v šoli bolj znajo, pravijo pa tudi, da so v šoli bolj živahni kot ostali. Vrtec je bil pred leti odprt tudi popoldne (za otroke trgovskih in gostinskih uslužbenk), a je prihajalo premalo otrok, zato so popoldansko skupino ukinili. Oskrbnina znaša na mesec z malico okoli 1500 din, še s kosilom pa okoli 4500 din. Za nekatere otroke plačuje tudi svet za varstvo družine. V vrtcu prirejajo tudi »mali kino« (diaprojekcije) in uro poslušanja pravljic, navadno enkrat na mesec. Takrat povabijo tudi druge otroke, ki jih včasih tudi pogostijo. Za letošnji dan žena so otroci pripravili program za starše. Vrtec ima svoj upravni odbor, pred kratkim pa so dobili še nov organ — zbor staršev. Pred praznikom žena v Kostelu Zadnjo nedeljo se je zbralo v praznik lepo počastiti, pomagal Kostelu precej žena, ki so se po- pa jim bo tudi krajevni odbor govorile o pripravah na praznik SZDL. žena — 8. marec. Sklenile so svoj liančičei/a mama z Gore Že nekaj let jo poznam, vendar samo na videz. Tudi govoriti sem jo že slišal, in tedaj se mi je njen lik neizbrisno vtisnil v spomin. S svojim jedrim govorom, preprostim sicer, toda odločnim in jasnim, je morala navdušiti slehernega poslušalca. Taka je bila MARIJA IVANČIČEVA z Gore nekoč, taka, ali vsaj skoraj taka, pa je tudi še danes: odločna, pripravljena priskočiti na pomoč kjerkoli, v bistvu pa preprosta kmečka ženica s širokim obzorjem in srcem, v katerem s posebnim ponosom nosi vs'e, kar pojmujemo pod našo revolucijo, žrtve, ljubezen ... Nisem še spoznal žene, ki bi v njenih letih (letos se jih bo nabralo že krepkih 72!) premogla toliko življenjske energije, vedrine in smisla za kolektivno delo, kakor ona, pa čeprav je v svojem življenju veliko prestala (ali pa morda prav zaradi tega!). Pred osmim marcem, mednarodnim praznikom žena, sem jo prvič obiskal in se pogovoril o njenem življenju in delu ... Čeprav zadnje čase nekaj boleha (gripa ali nekaj takega), se krepko drži pokonci in se je kar ročno zasukala po kuhinji, da ji skoraj ne bi prisodil njenih let... — POVEJTE NAM NEKAJ O VASEM PRAZNIKU, 8. MARCU? — Najprej to, da borno invalidi in upokojenci napravili v Sodražici proslavo... S tem dnem je neločljivo povezan stoletni boj žena za enakopravnost, njihovo uveljavljanje in uveljavljenje v našem družbenem življenju. Vedeti je treba, da je bdi to pred petdesetimi leti še vedno praznik lakote in pomanjkanja ... Marsikdo je na to precej pozabil, me, starejše žene, nismo. Pa tudi sedaj še niso žene stopile v naše javno življenje kot enakopraven partner, še vedno se premalo vidi njihova vloga o organih družbenega samoupravljanja. Predvsem na to je treba pomisliti ... Seveda so žene večkrat same krive, toda tudi moški ste precej; v marsičem bi lahko razbremenili žene ... Ivančičeva mati je bila na Gori prva aktivistka 1941. leta. 1943 je odšla v partizane, na izvršni odbor ribniškega rajona. Ves čas NOB, po vojni in še sedaj aktivno dela, svetuje, pomaga. Marsikdo se še spomni njenih navdušenih govorov na mitingih ... — KJE STE DOČAKALI OSVOBODITEV? — V Bariju v Italiji, kamor so me odpeljali tik pred koncem. Bila sem preveč izčrpana, saj sem tehtala samo 45 kilogramov. — NAJTEŽJI DAN V ŽIVLJENJU? — 28. julija 1942, ko so mi Italijani ubili na Travni gori tri sinove. Tedaj me je skoraj strlo, toda premagala sem žalost in se še bolj vpregla v delo za osvoboditev ... — IN NAJLBPSl DAN? — Hm, ne vem. Morda osvobo-ditev ali pa sodelovan je na Zboru odposlancev slovenskega naroda oktobra 1943 v Kočevju ... Da, bila je tudi udeleženka znamenitega zbora. Prav gotovo je to najpomembnejši dogodek v njenem življenju, kakor je tudi eden najpomembnejših v slovenski zS°' dovini. Kako rada se spomni V>' varišev, s katerimi se je tedni srečala, v njej kar vzkipi kri °b spominu na tiste dni, ko je ona. preprosta kmečka ženica z Gore. vstala pred polno dvorano in spre' govorila ognjevite besede, ki s° jim vsi navdušeno zaploskali! ■■ • Kako... — Kočevski zbor, pravi mati. )e bil velika vseljudska obtožba rC' akcionamih elementov, ki so n*' sprotovali naši revoluciji... ^ * pove s povzdignjenim glasom J tedaj je taka, kakor pred 20 nj več leti. Prav taka pa bo verjet11 tudi čez nekaj mesecev, oktobf^ ko bo spet prišla v Kočevje In ® sešla s preživelimi poslanci. je bila Ivančičeva mama tudi •** krat, ko je bila na Zboru ^a ljena za članico AVNOJ, pa takrat, ko je prisostvovala ^ vemu zasedanju naše vlade leta v Beogradu. F. Grlvet Klub SZDL v Kočevju Še do nedavna je bilo v Kočevju vprašanje kulturne zabave pravcati problem, ki ga tudi naš sicer dosti prizadevni svet Svobod ni mogel rešiti kar sam s svojimi amaterskimi ansambli. Vprašanje kulturne zabave in zabavnega življenja v kakšnem kraju je kompleksno vprašanje, ki ga lahko rešujemo le ob sodelovanju vseh merodajnih faktorjev. Rešljivo pa je le tedaj, če ga ti podpro s konkretnimi dejanji in ne le z besedami. žili borcu-pesniku in vsem neštetim padlim borcem iz NOB. Toliko v glavnem o dosedanjem delu kluba. Seveda manj- Po prehodu v novo leto se je v tem pogledu premaknilo na bo-!ji. Kar se premnogim kljub vztrajnemu prizadevanju ni posrečilo, to je zmogla naša SZDL Kočevje. Posrečilo se ji je dobiti prostore bivšega Steklarstva ha Trgu svobode, jih primerno 9Premila s pohištvom, radijskim in televizijskim sprejemnikom, ^asopisi in revijami, knjigami in šahi ter na stežaj odprla vrata dobre zabave željni mladini in odraslim. Dala nam je klub SZDL in mu Poverila kulturno-zabavno poslanstvo v našem mestu. S pomočjo DPD Svoboda in njenih sekcij naj bi klub usmerjal aktivnost naše mladine tako, da bo ta odhajala tudi od najbolj skromne zabavne prireditve v klubu čustveno obogatena, ne pa še revnejša, kot se je to nemalokrat Pri nas dogajalo doslej. Do sedaj je vse naše kulturno-prosvet-no in tudi zabavno življenje potekalo neenotno, nenačrtno, delali smo vsak zase, trošili moči in sredstva, ki nam jih je družba dala, vse pa brez vidnih uspehov. Sedaj, ko imamo klub, temelj za nesluten razvoj kulturno-zabav-hega izživljanja, bo odpadla tista že stereotipna trditev, da v našem kraju ni zanimanja za te stvari. Klub bo omogočil celoletno kulturno storilnost! Ce hočemo to doseči, bomo morali delo kulturnih in ostalih organiza-?ij primerno, nesebično vskladiti ■n delo ter prizadevanja kluba Usmerjati iz skupnih vidikov. Vse zgoraj zapisano so načelne hlisli o klubu in njegovem namenu. To polje je novo, pisano •n tako prostrano, da se bomo še Vračali nanj paberkovat. Za sedaj se omejimo samo še na že dosežene uspehe našega kluba, ^ar se jih je nabralo v dvome-SeČnem obdobju. Klub je odprt vsak dan od 16. do 19. ure razen ponedeljka, ki Je prihranjen našim množičnim 0rganizacijam. Prav vse dni je Costoma sobana premajhna za vse pionirje in mladince, pa tudi Odrasle obiskovalce. Prijetno zakurjeni prostor z že naštetimi Pripomočki za lepo, mirno, a vendar prijetno družabno sožitje je Postal priljubljeno shajališče jVladine in je že pretesen. In knj je klub do sedaj že nudil $vojim zvestim mladim obisko-alcem? Poleg običajnih radijskih in televizijskih programov .o Posebne prireditve, ki so po-tfde že programske. d Y.sak petek je bilo filmsko gledališče. Predvajali so posebno , trbno izbrane filme, ki jih je , oihentiral strokovnjak prof. Pu-J*r- ali pa mladinci sami. O ^Vietnosti je že dvakrat predaval n^ad- slikar Jarm, svoja izvajajo Pa podkrepil s skioptičnimi Qkami in filmi, v ^sbi in glasb, instrumantih je t^l klubu tehtno in dognano, a Se rn poslušalcem vendar kar vda razumljivo in zanimivo go-dat 1 glasbeni pedagog in skla-'zva- tov- Humek. Tudi njegova alanja so spremljali diapoziti- vi in filmi. Inž. Knafelj c je pripravil klubovcem lep večer, ko je predvajal kolekcijo lastnih barvnih posnetkov s potovanja po Dalmaciji, pa tudi iz Ribnice in Kočevja. Pokazal je mnogo režiserskega talenta in domiselnosti, ko je na magnetofonski trak združil pesmi in spremno besedo zelo učinkovitega ženskega glasu, ki je veliko prispeval k uspehu te zelo kulturne prireditve! Ker so bile ob Prešernovem spominskem dnevu zaprte šole, je klub organiziral uspelo proslavo tega pomembnega dne. V lepo okrašeni klubski sobi so mladini govorili o velikem pesniku, recitirali pesmi in predvajali film o njem. Za 20. obletnico mučeniške smrti prvoborca in narodnega heroja, pesnika-samorastnika Jožeta Moškriča, grafičarja, je klub priredil razstavo pesnikovih rokopisov in svečano komemoracijo. Z izčrpnim prerezom pesnikovega življenja in dela ter z mnogimi recitacijami njegovih pesmi so se v klubu lepo oddol- ka pri tem še poglobljenega izhodišča in smo šele pri kvantiteti, a tako je tudi pri mnogih klubih s še daljšo življenjsko dobo. SZDL je z ustanovitvijo kluba storila veliko delo, na nas je sedaj, da vse njeno .prizadevanje in tudi materialne žrtve ne bodo zaman! France Cankar i * * * 5 • 9' *!*/.' 'J* .T-V , »ZAČARANI ŽENIN« NA SLEMENIH — Pred kratkim je Kulturno umetniško društvo Slemena pri Gregorju ponovilo igro Začarani ženin (premiera je bila ob novem letu). Zaradi slabega vremena je prireditev obiskalo malo ljudi. Igralci so se precej potrudili, čeprav je bilo več novincev. Tudi začetniki so pokazali precejšen igralski talent. Komična igra je bila najprimernejši uvod v pustno praznovanje. Cez kak mesec, pravijo, se bodo predstavili z zahtevnejšo in bolj resno igro. Upamo, da bo takrat lepše vreme in si bo predstavo ogledalo čimveč ljudi. Foto ing. L. Čampa (J)ioniriIzi U&iieefc JOPICA PRIPOVEDUJE Mraz je. Sedim na peči, poleg mene pa leži jopica in govori: Bilo je dolgo poletje. Ležala sem v tanki vrečici v predalu. čakala sem, kdaj me bodo spet rabili. Prišla je zima in z njo hud mraz. Sedaj ležim na peči. Volna, iz katere sem narejena, je od domače ovce. Ovco so ostrigli, potem so volno temeljito oprali in posušili. Nato so jo oddali v predilnici. Iz preje so spretne roke napravile mene — jopico. Janez Gorše, 3. r. Dolenja vas POD NOGO ŠKRIPLJE TRDI SNEG... Prvi dnevi januarja so bili še kar topli,, da je marsikdo pomislil, da je starka zima od- potovala v druge kraje. Toda zmotili smo se! Vrnila se je z veliko zalogo snega, spremljala pa jo je njena tovarišica suha in mrzla burja. Pripravili sta nam mnogo neprijetnosti. Ceste in poti so bile zasnežene, drevje pa je pokalo od mraza in obilice snega. Noči so mrzle, jasne in svetle. Zasnežene strehe se blešče v luninem svitu. Marsikomu zima ni dobrodošla, le nam otrokom je v veliko veselje. Kako lepo se je sankati, smučati in kepati! Sneg se blešči v sončnih žarkih, sveče, ki kot kapniki vise s streh, pa se modrikasto leskečejo. Burja zavija svojo pesem, pod nogami pa škriplje trdi sneg... Janez Gorše 3. r. Dolenja vas Ranjeni tovariš Med italijansko ofenzivo sva sva s sosedovim Tončkom pasla krave. Nekoč sva našla v grmovju ranjenega tovariša, že več dni se je skrival brez 2 hrane in vode. Nihče mu ni j prevezal rane, pa tudi hoditi F ni mogel. Ko sva ga našla, naju je prosil za vodo, ki sva mu jo prinesla iz bližnjega studenca. Nato sva odšla domov in povedala staršem, koga sva našla v gozdu. Ker je bilo v vasi preveč Italijanov, si starši niso upali k njemu, zato sva kar midva odnesla nekaj hrane skrivaj v gozd. Ranjeni partizan si je opomogel in odšel za tovariši. Kdo ve, če je danes še živ? Ali se še spominja, kako sta mu dva pionirčka pomagala, da si je rešil življenje? Jože Henigman (Balančefe - pefzarder V petek, 8. februarja, sta šla v gozd revirni gozdar Jurečič Jože in gozdni delavec Perov-šek Mirko — oba iz Karlovice pri Velikih Laščah — da bi v Maklenovki posekala nekaj omelastih jelk za hrano srnjadi. Težko sta gazila do pasa in ponekod še globlji sneg. Hojo jima je ovirala še motoma žaga za podiranje drevja in sekira. Nenadoma sta opazila v oddelku A1-54 pod Gornjimi Ka-liščami na leskovi veji viseče pismo. Najprej sta mislila, da je to pošta na »šverc« kake mlade ljubezni, ki si pomaga brez posredovanja pismonoš I in nepotrebnih izdatkov za znamke. Ker v snegu ni bilo sledov, je moglo pismo priti I le po zraku. In res, pismo je j viselo na končku navadne ! rdeče volnene preje, na dru- gem koncu pa je bingljal razcefran otroški balonček. Na pismu je bilo napisano, da naj najditelj pismo odpre. V pismu sta bila dva lista, j iztrgana iz šolskih zvezkov, | popisana z otroško pisavo. Dve desetletni šolarki iz Ham-| burga, pristaniškega mesta ob 1 Severnem morju v Zahodni Nemčiji, sta napisali, da ju j zanima, kje bo njun balonček j pristal in prosita, naj jima i najditelj to sporoči ter da bi si radi z njim dopisovali. Tovariš Jurečič se je odločil, da bo to korespondenco prepustil sinu, ki je po staro- 5 sti vrstnik hamburških šolark, seveda s pomočjo prevajalca. Zanimivo je, da je primerno obtežen otroški balonček pre-i letel tako daljavo, saj znaša i zračna razdalja od nas do Hamburga menda okrog 1000 s kilometrov. Skoda, da sta dekletci pozabili napisati datum, tako bi e ta nenavadna zračna pošta j morda lahko konkurirala ne samo po razdalji, temveč tudi po času marsikateremu teh-] nično izpopolnjenemu dosež- ku odraslih. Tone Kušlan, Velike Lašče PRED DNEVOM 2ENA SMO OBISKALI TEKSTILANO Servisi predragi ali osebni dohodki prenizki? PRED DNEVOM ŽENA SMO OBISKALI TEKSTILANO, PODJETJE, KI ZAPOSLUJE V NASI OBČINI NAJVEČ ŽENA. S PROIZVAJALKAMI SMO SE POGOVORILI O NJIHOVEM DELU IN PROBLEMIH ZA ZAČETEK NEKAJ ŠTEVILK V Tekstilani je med okoli 290 zaposlenimi 214 žena, od tega približno dve tretjini poročenih. V delavskem svetu je 6 žensk in 21 moških, v upravnem odboru pa 2 ženski in trije moški. Ena izmed Tilka Gruden dela pri novem križno previjalnem stroju članic je tudi odbornica zbora proizvajalcev — in to edina v občini. Vzrok za tako razmerje med moškimi in ženskami v organih upravljanja je, ker na volitvah ženske ne volijo žensk, češ da za tako delo nimajo časa (otroci, kuha itd.) in ker so ženske menile, da imajo moški več časa in da so bolj sposobni... Pravijo pa, da bodo to razmerje na prihodnjih volitvah popravile... POVPREČNO 3 KM OD TOVARNE V Tekstilani zaposlene ženske so doma v glavnem iz vasi okoli Kočevja. Povprečna oddaljenost je 3 km, najbolj oddaljene pa imajo v službo 5 km. V glavnem se vozijo s kolesi, pozimi pa hodijo največ peš. Želijo si, da bi pod-jtje »Avto« vsaj v zimskih mesecih organiziralo prevoz na delo iz okoliških vasi. Zenske so menile, da tak avtobus v začetku ali pa v poletnih mesecih za »Avto« res ne bi bdi najbrž rentabilen, kasneje, predvsem v rimskih mesecih, pa menijo, da bi bil. Predlagale so tudi, naj bi se socialno kadrovske službe vseh kočevskih podjetij, ki imajo delavce iz okoliških vasi, pogovorile, koliko njihovih ljudi bi se vozilo na delo in z dela. Analiza bi verjetno pokazala, da bi bil avtobus rentabilen. Ce pa še ne bi bil, naj bi zainteresirana podjetja za prevoz svojih delavcev nekaj prispevala. (Kapitalisti so verjetno že izračunali, da se tak prevoz na delo izplača, ker bo spočit delavec vsekakor več naredil kot tak, ki mora pešačiti 5 km daleč, pri nas pa še vse prepogosto gledamo na neko rentabilnost, ki večkrat ni nobena rentabilnost.) SERVISOV SE NE POSLUŽUJEJO Raznih servisov Stanovanjske skupnosti (pralnice, čistilnice, kr- palnice, kopališča itd.) se ženske iz Tekstilane le malo ali pa sploh ne poslužujejo, ker so za njihove osebne dohodke predragi in ker stanuje večina zaposlenih Žena izven mesta. Pač pa ima več mater otroke v vrtcih (v mestu, Stari cerkvi, Šalki vasi), nekatere pa dado otroke v varstvo tudi svojim materam. Nekaj žena se zanima tudi za jasli, katerih ustanovitev je pripravljala mestna Stanovanjska skupnost že lani. Vsekakor bo večjr zanimanje za servise med zaposlenimi ženami šele, ko bodo njihovi osebni dohodki večji, se pravi, ko bo tudi produktivnost večja. V PODJETJU IMAJO TOPEL OBROK Podjetje ima tudi svojo kuhinjo, ki kuha tople malice za dopoldansko in popoldansko izmeno. Hrana je dobra in poceni, poslužujejo pa se je v glavnem vse delavke. Seveda jim pride topel obrok zelo prav, če upoštevamo, njihovo oddaljenost od podjetja, saj utegnejo nekatere skuhati doma šele večerjo. ZA ZENSKE BI POTREBOVALI 10 STANOVANJ Podjetje ima doslej 18 kupljenih stanovanj, v katerih stanujeta le 2 članici kolektiva. Predvidoma bodo letos kupili šte 3 stanovanja. Po prošnjah, vloženih pri podjetju, se vidi, da potrebuje stanovanja še 10, v glavnem samskih, žensk. Vendar pravijo, da vsaj še dve leti podjetje ne bo imelo sredstev za stanovanja, ker morajo prej prenoviti tovarno. Njihova tovarna, ki predstavlja po proizvodnji le 1 % jugoslovanske tekstilne industrije, ima men- da najstarejši strojni park v državi. Kljub temu pa sc podjetje x ozirom na produktivnost (na kg, votek ali kvadratni meter) giblje v glavnem med 3. in 5. mestom v državi, čeprav je samo v Sloveniji okoli 7 podjetij, ki proizvajajo enako blago. ODNOSI DO ŽENSK SE VEDNO NISO V REDU Odnosi moških (predvsem mojstrov) do zaposlenih žensk so se v zadnjem času občutno popra- vili, vendar še vedno niso taki, kot bi morali biti. Zgodi se, da jih še vedno podcenjujejo, jim ne pomagajo dovolj, ampak jim skušajo včasih še škodovati (kar jim ženske tudi vračajo), skratka: do žensk imajo podoben odnos 'kot pred vojno. Žal te sllabe zglede starejših posnemajo tudi mlajši. Zenske pa si žele, da bi bili odnosi boljši, da bi si medsebojno pomagali in Skušali drug drugega razumeti. SKRAJŠALE SO DELOVNI C AS Delavke v Tekstilani so že lani dosegle skrajšani delovni čas. Tako delajo v sobotah le po 6 ur. S tem so zelo zadovoljne, ker imajo zdaj več časa za urejanje družinskih in osebnih zadev. Razen tega so uredile tudi nočno delo tako da dela le občasno po 5 do 6 delavk. KOPALNICA IN KOPALIŠČE V Tekstilani sicer imajo kopalnico — pa ne dela. Urediti je menda treba le neko malenkost. Pravijo, da se to popravilo že precej časa zavlačuje, menda zato, ker tisti, ki je za popravilo zadolžen, že ima kopalnico ... Razen tega si ženske žele, da bi bil tudi v mestu plavalni bazen. Menijo, da bi bil bolj potreben, kot marsikaj drugega, kan že imamo. Zdaj mesto sploh nima kopališča in se lahko kopljemo le v blatni Rinži. ŽENSKI KOTIČEK — NEUPORABEN Ženske imajo tudi svojo sobo oziroma higienski kotiček, vendar je trenutno n'euporabna. Tukaj se spet razlikujejo mnenja moških in žensk. Moški pravijo, da so jo onesposobile ženske, ker jo niso znale uporabljati, čeprav so vsaki povedali, zakaj je, in ker nimajo pravega čuta za red, higieno in skupno lastnino; ženske menijo, da so Imeli tudi moški prste vmes ln pripomogli k uničenju njihovega kotička. To sobo zdaj preurejajo. V PODJETJU KOMISIJA ZA ŽENSKA VPRAŠANJA Se smo se pogovorili o preživljanju letnega dopusta (podjetje ima ležišča v Selcah in pri Belem križu), proslavi 8. marca (ki jo pripravlja mladinski aktiv podjetja — takrat bodo tudi obda- Ana Kocjančič je v Tekstilani žc od leta 1936 rili 11 članic kolektiva, ki so najdalj v podjetju), kulturnem delu žensk, sodelovanju pri pro-slavah v zvezi z 20»letniico Kočevskega zbora, glasilu podjetja, pripravah za izdelavo statuta in dru-gem. O vseh teh ženskih problemih je razpravljala tudi njihova stalna komisija za ženska vprašanja pri delavskem svetu. Komisija pa ne rešuje samo vprašanja, ki se jiih da rešiti v podjetju, ampak posreduje pristojnim organom tudi razne predloge, ki b> olajšali delo im življenje za po; sleni ženi. Med drugim je tu* sprožila nekatera vprašanja, * še vedno niso rešena. Sem spada prevoz z avtobusom (ki smo S3 omenili); želja žensk, da bi bi* vsaj ena mesnica odprta ob }*■ uri, ko gredo žene z dela; žeti3° pa tudi, da bi paleti prodajali zelenjavo tudi na tržnici (ker s*1 pred edino kočevsko zelenjavne trgovino, 'ki je zdaj vedno dobro založena, poleti dolge vrste). Take dobre stvari in pomanjkljivosti so nam naštele ženske Tekstilane. Vsakih je nekaj. Nc' katere sc dajo rešiti le z malo d«1' brc volje, druge z malo več dobre volje, nekatere pa so splo^ . problem, ki ga bomo lahko reši*, le z večjo produktivnostjo, k»J . le tako bomo ustvarili dov° sredstev, ki so potrebna za njih0 vo rešitev ... J. Primc Dan žena v Ribnici Osrednja proslava dneva 2®' na v Ribnici bo v ponedeljek’ 11. marca. Gostoval bo ljudsK oder iz Celja z Igro OdkrH°j srčna lažnjivka. Na svečanos bodo povabili tudi najzasluz ne j še aktivistke AFŽ, ker nujejo skupno s praznike žena tudi 20-letnico ustanovi ve Antifašistične fronte žen . Proslave 8. marca bodo bj po vseh večjih krajih, v u lenji vasi, Sodražici, Loške potoku itd. Mladinka Marija Lutner je dobra tkalka na statvah £uc mežika apotncci Na skrajnem severu Evrope je ™°č petkrat krajša od poletnega one. Na tinskem severu lahko vidi-c Laponske otroke opolnoči pri Nogometni igri. Zakaj pa ne? Ker |nia na tej zemeljski širini sicer eno sonce v poletnih mesecih do Nadaljnjega tudi nočno službo, se Nihče ne spotika ob »dnevno« za-bavo, čeprav kaže ura nočni čas. finskem jugu in še posebej v el sunkih pa vsa reč le ni tako Preprosta. Tudi v glavnem mestu 80 noči bele, vsekakor presvetle ^ spanje pri nezastrtem oknu. *^aj preostane Evropejcu, ki je Najmočnejši človek na svetu V Malem Lošinju je bil 10. oktobra 1925 rojen Anton Ba-ričevič, ki zdaj živi v Ameriki, . yer je zelo slavna osebnost, I čeprav v Evropi vemo o njem j zelo malo. Imajo ga namreč \ za najmočnejšega človeka na I foetu. Njegov konjiček je rokoborba v prostem slogu in v tej stroki zadnje čase kar po | ^rsti odpravlja vse svoje na-s ^Vratnike. ' Pravijo, da ima nadnaravno Koč. Uprizorili so že nekaj Nastopov, v katerih je po več Nasprotnikov odpravil drugega za drugim brez oddiha. Nekoč je stavil, da bo sam po- ztv najmočenjšega človeka \ Amerike in sveta. Z nastopi *osluži kupe denarja. Sedaj je Anton Baričevič na Japonskem. kjer nastopa kot Rokoborec in atlet. Ena izmed točk njegovega programa je °«o tudi dviganje drevesnega debla, na katerega se je obe-Sllo hkrati 20 Japoncev. y Malem Lošinju, so ponos-K- na svojega rojaka. Njegova Kati je povedala, da tehta kg, da poje za zajtrk jajč-7° ied iz 20 jajc (in to v teh ~Nsih!!), a za kosilo in večerjo ?° 1 kg mesa in še kaj povr-,u- kar seveda še zalije z ne-(Nj litri dobrega vina, če hoče "držati kondicijo. Mati Rozalija je še nripove-]?Vala. da je bil Toni že vri šai-th sile močan. Prina-ji je iz gozda cela dreves-y debla, ki so tehtala tudi i* dt>esto kilogramov. Nosil l "krati po štiri vreče čemenju še sodček piva povrhu, japonska turneja gre h kra-h' dogovoril pa se ie že za bno vo Evrovi. Nastoval !jj,v ringih no Franciji in Ita-t, ' hač° -pa bo prišel na obisk Stn ^ domačim na Lošinj. Rozalija se že zdaj pri-itkea’ da bo sv°jemu juna-H?p n sinu kar najbolje po-ku-niu Pravi- da bo morala kosti krožnike posebne veli-hkrck, če bo hotela skuhati h dovoli tistih jedi. ki jih rQ.ii°ni še kot mladenič naj-]e jedel. „ (Po »Jadranu«) tegnil z mesta štiri polne avto- t "Use potnikov in je stavo tudi j do bil. Odtlej ga spremlja na- I na obisku na tem severnem koncu svoje celine? Ali debele volnene odeje pred okna ali pa — ogled nočnega življenja v enem najmanjših evropskih glavnih mest. Piva možnost je preprostejša, zakaj nočno življenje v finskem glavnem mestu napravi na novinca svojevrsten vtis. Zdi se mu, da se v vsakem Fincu nenehno spopadata asket in uživač rabelaisavskega tipa in da se v tem dvoboju nasmehne sreča zdaj enemu, zdaj drugemu. Za zdaj še ni dokončno znano, ali je to značilna nacionalna poteza, ali pa ima »Alkoholilike« prste vmes. Tako se imenuje državni monopol za žgane alkoholne pijače; od leta 1940 domuje v opečnati palači, katere načrti so nastali na risalni deski silovitega arhitekta Vaina Vahakallia. »Alkoholiiiike« je hkrati guvernanta in skušnjavlca tistih dveh duš v finskih prsih. S pikolovsko natančnostjo nadzorujejo kraj in čas potrošnje alkohola. Samo v mestih in na tako imenovanih sejmiščih je dovoljeno točenje njenih proizvodov; deželani morajo torej na precej dolgo pot, da pridejo do svojega »snapsdpulla«. Seveda pa se lahko pridružijo bloku abstinentov, kar se plačuje v gotovini. Protialkoholnim združenjem podeljuje »Alkoholiiiike« — — za dober zgled — izdatne premije. Seveda pa »Alkoholiiiike« oblikuje tudi helsinško nočno življenje, oziroma postavlja ljudem količke ob poti. Nočno življenje je v povojih, saj sme biti sloviti »Teattergrilli« in zraven še nekaj drugih lokalov komaj zadnja tri leta odprt do štirih zjutraj, medtem ko zapirajo restavracije ob enih. bare pa ob dveh. Točno opolnoči začne mežikati luč: še tako žejni gost se mora sprijazniti z dejstvom, da bodo čez četrt ure usahnili prav vsi vrelci »vesele vlage«. Posledice teh strogih navad so različne. Ta se vrže na nedolžne »ljudske pijače'- — sladko in kislo mleko, brezalkoholno pivo ali oran žad o in limonado, za katero imajo na ducate receptov — oni zliva vase domače žganje iz močvirnega jagodičja, pa konjak ali Whiskev — mala Finska je v svetovnem merilu tretja uvoznica k vijaka — tem vneteje, bolj ko mu sedita za vratom čas in »Alkoholiiiike-. Finci se zabavajo spodobno in /edno čuječni zavesti, kaj je pregrešno. »Težko je najti pravo mero, če ga je kozarček premalo, dva pa preveč,-- pravi ljudska modrost. Na vso srečo si lahko domači in tuji ponočnjak pomaga v obilici restavracij s plesom, kjer pride alkohol na vrsto po pozni in izdatni večerji ob zvokih valčkov. Kdor se hoče zavrteti v tem plesu, pa mora imeti — ob čut: k za ravnotežje. To seveda ni preprosta reč, zakaj natakarice vne-\ to pazijo, da so vsi kozarci vedn > polni do roba. Pozni domači gostje kaj radi uberejo to ali ono staro pesem v molu .. . Presenečenje pride šele ob zaključku finskega nočnega življenja, Tisti mladi mož, ki ves večer dopoveduje, da sta konjak in savna zdravilo za vsako bolezen, spusti ognjevito govoranco na rovaš nočnih lokalov, ki so odprti do štirih zjutraj in ki svojim žrtvam z zvijačo kvarijo naslednji dan. Verižna Kakor smo že pisali, se je tudi na našem področju spet pojavila tako imenovana verižna igra. Poteka tako, da nekdo dobi pismo s petimi naslovi. Na prvi naslov mora poslati 100 din in poslati potem tudi 4 pisma z enako vsebino svojim 4 znancem. Vsebina pisma obljublja naslovnikom velike vsote denarja, če bodo sodelovali v tej igri. Začetniki takih verižnih iger so zelo spretni goljufi, ki žele na lahek način zaslužiti večje vsote denarja. Pri tej igri ima običajno dobiček le prvi ali morda še nekaj naslednjih, medtem ko ostanejo vsi ostali brez obljubljenega denarja (in tudi svojega), ker se igra enkrat mora prekiniti. Začetniki teh iger v pismu napišejo, da bi zabrisali sled, da se je ta igra začela v neki drugi državi (na primer Zahodni Nemčiji). Igri je nasedla predvsem mladina, pa tudi nekateri odrasli. Dolžnost vsakega, ki dobi tako pismo, ie, da igro prekine in odnese pismo Za zdravje na vročem delovnem mestu Mnoge dejavnosti spremljajo tako imenovane poklicne bolezni. Medicinska znanost mora ugotoviti kar največ o razmerah, v katerih delajo ljudje, in o vplivu ter razmer na človeški organizem. Blizu Rdečega morja na južnem koncu Izraela kopljejo rudarji bogato bakreno rudo. Medicine! strokovnjaki so proučevali v teh rudnikih ne le delovne razmere v ožjem pomenu besede, temveč tudi vpliv razmeroma zelo toplega podnebja na zdravje zaposlenih ljudi. Zdravniki so rudarjem merili krvni pritisk pred delom in po njem, jemali so jim kri za natančno analizo, z občutljivimi instrumenti so ugotavljali množično izgubljene tekočine pri delu (znojenje v suhem in vročem zraku ipd.). Pii tem so delali tudi po najnovejših metodah: z radioaktivnimi izotopi natrija, kalija in broma so natančno izmerili mno- žino soli, ki jo je med delom izločil rudar iz svojega organizma. Ugotovitve teh raziskav naj bi pripomogle, da bi medicinska znanost kar najbolj' zaščitila zdravje rudarjev pri delu v krajih z zelo toplim podnebjem, hkrati pa zagotovila pogoje za večjo proizvodnost. Če bo to uspelo izraelskim medicinskim raziskovalcem, utegnejo njihove ugotovitve postati dragocena pomoč milijonom ljudi v deželah z vročim podnebjem zaradi tropskega sonca. FUNKCIJA — Jurček, zakaj se tako pozno vračaš iz šole? — Veš, mama, opravljal sem važno funkcijo. — Kakšno pa? — Po končanem mladinskem sestanku sem nosil stole nazaj v razrede. ; Moški športni pulover z V 1 | izrezom, ki ga poživlja svet- j | lejši rob. Izdelek je dvojno | j pleten in je primeren tudi za | I smučanje. ..«lun sleparija na najbližjo postajo ljudske milice. To je v dobro vsakega posameznika, ker bo sicer le zapravil denar, ki ga je težko prislužil, dobil pa ne bo nič. S takim dejanjem pa bo tudi pripomogel, da ■ bod ogoljufi prejeli zasluženo kazen. Kot smo že omenili, naj bo posebno pozorna mladina, pa tudi učitelji in profesorji naj mladino opozarjajo, da ne bo nasedala »verižnim« goljufom. Prerokovanje Pred vojno v Ribnici. Avtomobili z nemškimi »turisti« so večkrat prihajali v trg, »turisti« pa so obrali vse gostilne, pili in poizvedovali. Stari J. se jim je le mogel, priključil in se spuščal z njimi v dolge razgovore. Nekoč se takole pogovarjajo, ko pravi nek Nemec: »Poslušajte, že veliko sveta sem prevozil, toda tako slabih cest. kot jih imate v Jugoslaviji, še nikjer nisem videl...« Stari J. se zamišljeno počehlja za ušesom, skme iz kozarca in počasi pravi: »Ja, hm, veste, na teh cestah se bo zlomila slovita os Tokio—Rim—Berlin!« Prerokovanje, za katero bi bil starček takrat skoraj tepen, se je čez nekaj let uresničilo, toda tega ni več doživel... Sesalnik za prah v novi rabi Neka britanska tovarna zatrjuje, da je njen novi sesalnik za prah doslej najbolj vsestransko uporaben gospodinjski aparat. % njim je mogoče čistiti stanovanje in konje, laščiti in strgati paritet ter čistiti in nadišavljatl zrak v stanovanju. S posebnim vložkom lahko lastnik takšnega aparata z oljnato barvo prepleska opremo v stanovanju in pobeli stene ali pa s kemikalijo uničuje rastlinske zajedavce na domačem vrtu. Seveda aparat tudi suši lase, opravlja vlogo ventilatorja, s preklopom pa hladi ali ogreva sobo. I il f (' I' II \ Ostap si je na golo nogo obul rdeče čevlje, se sprehodil po sobi in začel: »Čez katero mejo ste prišli? čez poljsko, finsko, romunsko? Vsekakor draga zabava! Neki moj znanec je pred nedavnim prišel čez mejo. V Slavuti živi, na naši strani, starši njegove žene pa na drugi. Zaradi neke družinske zadeve sta prišla z ženo navzkriž, ona je iz zamerljive družine. Pljunila mu je v rilec in jo pobrala čez mejo k staršem. Moj znanec je zdržal tri dni sam in sprevidel, da ne bo šlo: obeda ni, v sobi je umazano. Tako je sklenil pobotati se. Ponoči se je splazil ven in jo mahnil čez mejo k tastu. Pri tem pa so ga zgrabili obmejni stražniki, ga obtožili, ga zašili za šest mesecev, potem pa še izključili iz sindikata. Pravijo, da je zdaj žena pribežala nazaj, trapa, mož pa sedi v luknji... Nosi mu pakete... Ali ste vi tudi prišli čez poljsko mejo?« »Častna beseda!« je izmomljal Hi-polit Matvejevič. Začutil je nepričakovano odvisnost od zgovornega fanta, ki mu je stal na poti do briljantov, »častna beseda, ruski državljan sem. Konec koncev vam lahko pokažem legitimacijo ...« »Pri sodobnem razvoju tiskarstva na Zahodu je ponarediti sovjetski potni list takšna malenkost, da je o tem smešno govoriti... Neki moj znanec je prišel do tega, da je tiskal celo dolarje. Ali vam je znano, kako težko je ponarediti ameriške dolarje? Papir ILF IN PETROV šesto poglavje BRILJANTNI DIM Hipolit Matvejevič je snel zašpehani kastorec in si razčesal brke, da je iz njih ob dotiku glavnika hkrati prhnila kopica električnih isker, se odločno od-kašljal in zaupal Ostapu Bender ju, prvemu, ki mu je prekrižal pot, vse, kar je iz taščinih besed vedel o briljantih. Ob pripovedovanju je Ostap nekajkrat planil pokonci in, obrnjen k železni peči, zanosno vzklikal: »Led se je premaknil, gospodje porotniki! Led se je premaknil!« Že čez eno uro pa sta oba sedela za majavo mizico in, opirajoč se z glavo drug ob drugega, brala dolg spisek dragotin, ki so nekoč krasile taščine prsi, prste, vrat, ušesa in lase. Hipolit Matvejevič si je kar naprej popravljal nihajoči ščipalnik in s poudarkom našteval: »Tri nize biserov ... Dobro pomnim. Dva po štirideset biserov, eden pa, velik sito deset. Briljanten obesek . .. Klavdija Ivanovna je trdila, da je vreden štiri tisoč, staro delo ...« Potem so prišli na vrsto prstani: ne zaročni, debeli, okorni, ceneni, ampak tanki, lahki, z vdelanimi čistimi, sijočimi briljanti; težki, oslepljujoči obeski na uhanih, ki so metali na malo žensko uho raznobarven sij; zapestnice v obliki kač s smaragdnimi luskinami; zaponka, ki je veljala toliko kot Dvanajst stolov [j°j imajo takšen, veste, raznobarvna vlakna. Potrebno je imeti tehniko v mezincu. On jih je srečno razpečaval na moskovski črni borzi. Potem se je izkazalo, da jih je njegov ded, znan trgovec z valuto, v Kijevu kupoval in prišel na boben, ker so bili dolarji vsi ponarejeni. Tako se tudi vi s svojim potnim listom lahko opečete.« Hipolit Matvejevič je bil besen: namesto da bi odločno iskal briljante, sedi v smrdljivem hišnikovem brlogu in posluša čvekanje mladega široko-ustneža o temnem početju njegovih znancev. Toda oditi si ni upal. Prevzel ga je silen strah ob misli, da bi mladi neznanec raztresel po vsem mestu novico o povratku bivšega plemiča. Tedaj bi bilo vsega konec, morebiti bi ga celo vtaknili pod ključ. »Vendarle pa nikomur ne pravite, da ste me videli!« je poprosil Hipolit Matvejevič, »Mogli bi res misliti, da sem emigrant.« »To! To je genialno! Predvsem aktiv: živi emigrant, ki se je vrnil v rodno mesto. Pasiv: preplašen je ob misli, da ga bo prijela GPU.« »Pa saj sem vam že tisočkrat povedal, da nisem emigrant!« »Kdo pa ste? Cernu ste prišli semkaj?« »No, prišel sem iz mesta N po opravkih.« »Po kakšnih opravkih?« »Po zasebnih.« »In po vsem tem trdite, da niste emigrant...? Neki moj znanec je prav tako prišel...« Ko ga je Bender s svojimi zgodbami o znancih spravil v obup, se je Hipolit Matvejevič vdal, videč, da ga ne bo ugnal. »Dobro,« je rekel, »vse vam razložim.« »Konec koncev bo brez pomočnikov težko šlo,« je prešinilo Hipolita Matve-jeviča, »in zdi se mi, da je premetenec in pol. Takšen bi mi bil lahko v prid.« pridelek s petsto desjatin; biserna org-lica, ki bi jo zmogla samo znamenita operetna primadona; krona vsega je bil diadem, vreden štirideset tisoč. Hipolit Matvejevič je pogledal okrog sebe. Po temnih kotih zasmrajenega hišnikovega stanovanja se je svetlikala in drgetala smaragdna jesenska svetloba. Pod stropom je visel briljanten dim. Biserne ogrlice so se valile po mizi in skakljale po tleh. Dragoceni privid je prešinjal sobo. Razburjeni Hipolit Matvejevič se je ovedel šele ob Ostapovem glasu: »Izbor ni slab. Kamni, vidim, so z okusom izbrani. Koliko je bila vredna vsa ta kolobocija?« »Sedemdeset, petinsedemdeset tisoč.« »Hm ... Se pravi, da je sedaj vredna poldrug sto.« »Mar res tako mnogo?« je vzrado-ščen vprašal Vorobjaninov. »Ne manj. Vendar, dragi tovariš iz Pariza, se pod nosom obrišite za vse to!« »Kako naj se obrišem?« »Z robcem,« je bil Ostapov odgovor, »kot so delali pred dobo zgodovinskega materializma. Iz te moke ne bo kruha.« »Kako da ne?« »Poglejte! Koliko je bilo stolov?« »Dvanajst. Oprema salona.« »Vaša oprema salona je verjetno že zdavnaj zgorela v pečkah.« Vorobjaninov se je tako prestrašil, da je pri priči vstal. »Mirno, le mirno! Za stvar se bom zavzel jaz. Seja se nadaljuje. Mimogrede: skleniti morava majčken dogovor.« Hipolit Matvejevič je s težko sapo prikimal in s tem izrazil soglasje. Tedaj je Ostap Bender začel staviti pogoje: »Ce zaklad prodava, dobim jaz kot neposredni udeleženec podjetja in tehnični vodja šestdeset odstotkov, socialnega zavarovanja pa četudi ne plačate zame. To mi je vseeno.« Hipolit Matvejevič je pobledel. s !! it BRANKO COPIC: Oslovska leta Zaradi Boba Pujsa in tistega oglasa smo spe* potegnili kratko, brž ko se je perfekt vrnil: kaznovani smo bili z odvzemom nedeljskegla kosila. Tako nam je torej splavalo po vodi znamenito nedeljsko kosilo s pečenko in potico. In zaradi koga vse to? Zradl tiste načičkane sneti, tistega pobalina, tistega Boba Pujsa! Ah, te zakaij ni pri nas tigrov, nosorogov in udavov, da bi pokončali tega njvečjega capina vseh časov! Po štoriji s svinjakom in oglasom je Bobo postal prefektov ljubljenček. Recimo, na hodniku ali v spalnici nastane hrušč in trušč. Pridrvi prefekt in že s praga zavpije: — Bobo, kdo nori? — Dule Dabič, prosim, se je pretepat z Milanom in sta prevrnita stol. — Seveda sita Dule ib Milan. »-Nevestica« pri priči kaznovana, naša jeza na Pujsa pa zrase še ja eno stopinjo. Nekega jutra mi je Krsto bolna skrivnostne pošepnit: —Cisto mogoče, da bo danes slovanski bog Perun stresel svojo jezo nad grešno glavo Boba Pujsa. — Kako to veš? — Sanjalo se mi je nekaj takega. Kadar Krsto kaj takega »sanja«, je kot pribito, da si je zmislil kakšno potegavščino. Zate sem komaj čakal ure našega profesorja matematike Periča, ki smo mu rekli Perun Gromovnik Tik pred začetkom njegove ure se je Krste nekaj dolgo motal okrog Boba in njegove klopi-Naposled vstopi Perun in že od vrat zagrmi: — Zvezke na klop, da vidimo domače naloge-Odprli smo torbice, tudi Pujs odpre svojo, tisti trenutek pa »frrr!«, iz torbice je zaprhubal vrabec in sfrfotal proti zaprtemu oknu. — Aha, drži ga! — zavpije Krsto Bolha in v hipu je nastal tak direndaj, vrišč in zmešnjava, da se je vse treslo. Celo strogi Perun je z ravnilom v roki posegel vmes. — Aha, le po njem! — ga je spodbujal Baja-Vrabca smo naposled ujeli in po Peronovem ukazu svečano spustiti skozi oknO. Šele tedaj je Perun stopil k preplašenemu Bobu in zagrmel: — Na dan z nalogo, hrabri lovec! Še pred začetkom ure je ležal Bobov zvezek odprt in pripravljen za pregled, toda — strah 1in groza — med skakanjem po klopeh za vrabce!'1 je nekdo stopil s širokim gumijastim podplatom ravno na tisto stran z nalogo in pustil na njej črn odtis, podoben križanki. — Aha. tako torej paziš na zvezek! — gr"11 Peron. — Stopil si na zvezek, ko si plezali P° vrabca, ne? Pujs se ves osupel opravičuje din jeclja, tod9 izkazalo se je, de ima čevlje z gumijastim pod' platom in to je bilo profesorju dovolj — Ce že koza, ne laže rog! Vidiš, da so p°d' plati tvoji. Ko je zazvonilo odmor, me je Krsto Bolh9 potegnil v kot in vzdignil nogo. — Kot vidiš, imam tudi jaz gumijaste P°d' plate, — mi je prekanjeno pomežiknil, — če Pa jih še malo namažeš s črno pasto, odlično tiSka.10 — Ti si torej tisti? — sem zinil. — Molči, — me je dregnil. .. Prišel je tudi De-De-Ha -in zaskrbljeno dej®1' — Ko bo Peron prefektu povedal tole z VT8"' cem, mi kazen ne uide. Kako naj dokažem, d* nisem imel nič zraven? < Toda v kaši se je znašel še isti dan med ve roukom. , Nekaj dni poprej nam je katehet razlagal, °. je bog »troedin«, to je, da združuje v sebi * osebe: boga očeta, boga sina in boga svetega d ha. Danes je spraševal prejšnjo lekcijo in je P vega poklical Dule ta. — Dabič, povej nam, kakšen je bog. 0 De-De-Ha počasi vstaja, ker nima poj m9 , tem, kakšen je bog, zakaj prejšnjo uro je z jem »fucal«. Zato se v zadregi obrača k 110 in sika: — Šepetajte!« Kako vraga, ko pa je gluh! Vendar se sK njamo naprej in zlogujemio: — Tro-e-din! De-de-Ha se odkašlja in glasno blekne: |() — Gospod katehet, bog je priličen! (Nam1 »triličan« — troedin — je slišal »priličan« ) — Kaj? — grozeče zagrmi s katedra. (Nadaljevani gora Rešitev v turizmu Precej časa je preteklo, da smo lahko izpolnili obljubo Gorni-kom> da jih obiščemo. Pot sicer ni dolga, toda v tej hudi zimi Precej tvegana. Sedaj, ko smo se cepili proti gripi, smo takle skok skozi napol zmrznjen zimskopoml adanski dan kajpak lahko tvegali. V Sodražici smo se ustavili pri ra-joliki, da smo se malo otajali, pjd avtomobil ni bil ogrevan in J®, kilo v njem za nekaj stopinj mrzlo kot zunaj. Odlično ku-y3110 vino nas je kmalu spravilo red; poiskali smb še Kor la, ki al bi bil za vodiča od Vagovke aPrej po Gori, in se pognali po iz Sf™jem cesti v klanec. Šolarji 2 Sodražice so imeli ta dan šport-,1 dan, pa smo srečavali učence, a so se kar s sanmi in smučmi Pustili po cesti navzdol, ne da l1 Pomislili na morebitno nevarnost. y Gorniki so si pot »v svet« — do , aSovke, še pravočasno preorali, «,er ie sneg kmalu potem zmrznil. pOkako smo se »primetali« do , etrincev (ali kako se že vas ffenuje), in se ustavili pri dolgovom funkcionarju Pečku ... Pripovedoval nam je o življe-na Gori, kako so odrezani od JV, posebno pozami, ko človek JV kaj početi. Sicer se precej obarjajo s suharobarsltvom, toda še do lesa ne morejo in malo delajo. Pred letom dini so dobili televi-ki pa se jim je pred kratkim pj? je potekla garancija) pokva--*1 sedaj pa čakajo, da ga bodo revna in skopa, vendar lepa, da bi človek z veseljem preživel nekaj dni dopusta tam. Posebno poleti se človeku odpira čudovit razgled daleč naokrog, tja do gorenjskih pl anin ... Tov. Peček je dejal, da je za njih, za Goro, edina rešitev turizem; pokazati imajo kaj! Nedaleč od Ravn so Kadice s prelepimi sapo vi in redkim, edinstvenim rastlinstvom. Nedaleč je Travna gora, pozabiti pa ne smemo gorniških razgledov, odličnega televizijskega sprejema, gorskega zraka in sijajnih smučišč pozami! Od Vagovke do Travne gore bi bilo treba urediti cesto, ki bd odprla preko Gore in Raven pot na Gora, na desni nova šola Notranjsko. Če vse to upoštevamo in če še dodamo nekaj zanimivih turističnih točk v Loškem potoku, ki bi jiih veljalo urediti, vidimo, da lahko na tem koncu ustvarimo verigo turističnih postojank, ki bi jiih turisti, domači in od drugod, radi obiskovali, saj hi jim nudile dovolj razvedrila in naravnih lepot. Le«teh imamo dovolj, le izkoristiti jih ne znamo. To je gorniški problem, kako obdržati mladino doma in kako odpreti njihove sicer lepe 'kraje svetu.. F. G. OBISK V SMREKI Jtako spravili v red. Takrat je pP* ob večerih v klubski stobi j^kej živahno, saj je prebivalcem plenil televizor edino razvod-• r,,Vu -........ . v ” (114. «. IVV> -AiM 1 .VSim.MlA* Ifl.vv UAI.IIS. H 'U » ,i vrn vM'"N'11 ! " .,,, lili a uMhiv “ >>( (tMS H vi mahi ING*’ . ,„4< ANION 081 ll'l Mi HlAS. Ul A AN !<>«' ' IHNl M IUWAN »>'' '°** Mn ,'IAUH’IH V-'-« - '°4' Sam / M<.AR i*»> 'M Spomeniška kronika ■oeoeoicaeoeoBORoeoeoeoecBec življenja. Leta beže, ljudje umirajo in pozabljajo, globoko v nas vseh, ki smo živeli pred dvajset in več leti, pa živi spomin, trpek, boleč, hkrati pa ponos in zavest, da smo vse to preživeli, prestali, ponos na vse, kar imamo danes in za čemer hrepenimo ... Bolj kot vse drugo pa nas na to spominjajo številni spomeniki in spominske plošče, ki so hkrati tudi opomin prihodnjim rodovom ... V rubriki »Spomeniška kronika«, ki bo v začetku občasna, kasneje pa stalna, bomo objavljali fotografije spomenikov in plošč s kratkim komentarjem, kdaj, kje in zakaj je bil postavljen ... 22. julija 1960 v Grčaricah. Praznično vzdušje, množica od pričakovanja vznemirjenih ljudi. Ob 19-Ietnici vstaje je bil v Grčaricah odprt nov kulturni dom, odkrili pa so tudli spominsko ploščo 17. padlim vaščanom ... To je bil za malo vas pomemben dogodek, saj so se tako vsaj delno oddolžili spominu sovaščanov, ki so v borbi, v internaciji ali v zaporih dali življenja za svobodo. Kljub lepemu, sončnemu dnevu je bilo marsikateremu prebivalcu Grčaric in Grčarskih Raven tesno pri srcu, ko se je spomnil pokojnika. Zdaj pa jih že poltretje leto spominja na tisti ugodni čas, na tiste strašne dni, na kri in trpljenje. pa na sedanjost, seveda, ki je ne bi bilo, če ne bi bilo toliko žrtev,... vcc pr učiti. Nekateri so se obračali že na pristojne republiške in celo zvezne komisije! Dve prošnji je zvezna komisija ugodno rešila, čeprav sta bili na vseh prejšnjih stopnjah zavrnjeni. V enem od obeh primerov je Stvar zelo zapletena: gre za trgovski lokal, v katerega je podjetje investiralo milijon 800 tisoč dinarjev in ga sodobno uredilo — sedaj pa je vrnjen lastniku! Nekdo drug bi rad nazaj lokal, ki je tudi prenovljen — da bi pobiral najemnino. . . (Mimogrede: Večkrat pristojni organi precej površno rešujejo take prošnje in pride do različnih nepravilnosti. Občinski ljudski odbor je izdal odločbo, da se vrne stanovanjska hiša sestri nekdanje lastnikove žene, in to večstanovanjska hiša, ki jo je pričela občina popravljati! Odločba je bila izdana pred skoraj dvema letoma, vendar je občina že tedaj precej investirala v hišo, do-slej vsega Skupaj 11 milijonov. Kasneje so ugotovili, da gre za pomoto: stranka ima namreč pravico samo do enega stanovanja!). Zakaj torej nacionalizacija, če potem vračamo nekdanjim lastnikom, in to celo že prenovljene, izboljšane hiše? Svet je razpravljal tudi o prošnji Opekarne za oprostitev plačila dopolnilnega proračunskega prispevka. V podjetju imajo nizlke osebne dohodke, z izjemo upravnega osebja, proizvodnja pa je slaba, predvsem zaradi vremenskih neprilik. Prispevka so bili oproščeni že lani. Svet je predlagal, naj bi prošnji ne ugodili, o čemer pa bo dokončno odločil ljudski odbor. Pustovanje v Grčaricah Pustni dnevi in ribniški karneval so za nami, pa se vseeno še malce ozrimo nazaj na te dni. Pustni običaji, ki so v navadi že od davnih dni, so se do letošnjega »praznika norcev« tudi v Grčaricah še kar lepo ohranili. Vsako leto, se je pustno rajanje zaključilo s precejšnjim sprevodom »pogrebcev«, ki so Kurenta pospremili .na njegovi zadnji poti. Na teh pustovanjih ni manjkalo šal in veselega smeha, ki vsakemu delovnemu človeku koristi po napornem in enoličnem delu. Tudi letos je množica maškar in pustnih šem že teden dni pred pustom kolovratila po vsi. Vaščani so se smejali in spraševali, kdaj bo pustna zabava, ki jo je prejšnja leta vedno priredila organizacija SZDL v kulturnem domu, pa niso vedeli odgovora. Človek vedno ne more biti resen in si zaželi tudi malce razvedrila, posebno v teh pustih zimskih dneh. Bilo pa ni niti prireditve v dvorani, niti tradicionalnega »pokopa« Kurenta, Ljudje so negodovali, češ kaj je vzrok, da se je opustila ta navada. V bodoče bi bilo prav, če bi se odgovorne organizacije v take namene bolj pripravile. Sestavile naj bi pripravljalni odbor, ki naj bi te stvari tudii izvedel. Zaželjeno pa bi bilo, da bi tudi vaški gostilničar svoje prireditve bolje organiziral in pripravil kot do sedaj. Nikar ne pustimo, da bi ti lepi stari običaji utonili v pozabo. Norbert Černe Krmilnice i pomoč ali vabo? Letošnja zima je napravila precejšnjo škodo med divjadjo, pa tudi ljudem ni kdo ve kako prijetna. Veliko ljudi pomaga divjadi, jo krmi ali kako drugače pomaga. Marsikje vidimo tudi krmilnice za ptiče. Nekateri (predvsem otroci) pa uporabljajo krmilnice za vabo; ptiče potem streljajo s fračami ali celo z zračnimi puškami! Mislim, da vsi vedo, kako koristne so ptice, ko obirajo na sadnem drevju mrčes. Zakaj jih potem uničujejo?! H. T. Gostilna pa taka Kulturno prosvetno društvo Dolga vas je v nedeljo gostovalo z igro v Livoldu. F)o predstavi smo se malo ustavili v gostilni. Nemalo smo bili presenečeni, ko nismo mogli dobiti sendvičev, češ da nimajo kruha. Malo kasneje smo vprašali za črno kavo, pa so nam povedali, da je sploh nimajo. Če imajo plače, jih nismo vprašali! Grajš VLAK V VPltEGO Na železniški progi med Lipovcem in Staro cerkvijo je preteklo soboto ob 21.40 trčil vlak v vprego, last Stanka Kluna iz Nemške vasi. Klun, ki je prav ta dan dopolnil 42 let, je pustil konja in voz pred gostilno v Stari cerkvi, sam pa je odšel v lokal. Medtem pa je konj odpeljal voz po progi proti postajališču Lipovec. Na približno pol poti se je konj obrnil In peljal spet po progi proti Stari cerkvi. Med tem ga je dohitel vlak. Lokomotiva se je zaletela v voz in ga vrgla s proge, konj pa se je odtrgal in ostal nepoškodovan. Po nesreči pobegnil Predpustni ponedeljek zvečer okrog osmih je avtomobilist Jože Meden podrl z izposojenim avtomobilom na mostu v Goriči vasi pešca J. Čampa iz Nemške vasi in mu poškodoval nogo. Vozil je po levi strani, po nesreči pa je pobegnil. namesto da bi ponesrečencu pomagal. Organi LM so ga kmalu dobili. rožitev, problem, ki Se vleče že od takrat, ko je človek uporabil prvo orožje — kamen. Kamnov sedaj ni več, ampak nekoliko bolj modema orožja, s čimer je problem še večji... Kdo ima korajžo? Ne Vzhod, ne Zahod, oba se bojita, milijoni pa trepetajo, kajti vsak trenutek lahko kdo dobi »korajžo« ... Sreda je bila v znamenju joka — pokopavali so siroto Naceta Kurenta. Na znamenitem ribniškem mostu so sc poslednjič poslovili od njega in ga za eno leto »pokopali« v ne pregloboki Bistrici. Kurenta ni več, Kurent je umrl, naj živi Kurent! (Kar se pa ribniškega konja tiče — tistega, ki je imel zelene naočnike in je jedel oblance — pravijo, da ni bil kljuse, da je bil rejen! Toda, prosim, kako naj ho rejen, čc je pa oblance jedel in potem od lakote poginil!...) Foto Mohar Pust v Starem logu Letos so počastili pusta v Starem logu na poseben način. pustni torek se v vasi razen n8' šemhjenih šolarjev ni pokazala nobena maškara. Zvečer so se v gostilni meni1!1 da bodo vsem neporočenim Prl pravili slamnate može in žene Kakor mi je znano, dobi slan*' natega moža ali ženo tisti, ki se je nameraval poročiti v Prefl' pustu, pa se ni. »Prireditelji« P8 so si sposodili celo vdovo, kiJ pred leti na tragičen način izlP' bila moža. V sredo zjutraj sni našli na kostanju pred njem® stanovanjem grdega slamnate?8 moža. Nekdo se je celo »pošaln in dejal njeni hčerki: »Gle]' to je pa tvoj ata!« " , Veseljaki verjetno niso poi® slili, koliko bolečin so ji s te® povzročili. Pomislili naj bi, k®k bi bilo njim, če bi jim nek® namesto umrle ljubljene žene P°' stavil v nadomestilo slamnato! Mislim, da je to dejanje vredn vse graje. J. R., Stari WB liczdnikooa pošta Peš po rešilca TOV. UREDNIK! Že dalj časa se nismo ogl® sili iz Poloma v našem tedm* ku. Naj torej napišem nekaj besed kritike, pa tudi pohval® Zgodilo se je 13. februar/ ob treh zjutraj. Z. J., mož sečnice, me je prebudil in d® jal, da bi bilo treba poklic®1* babico. Pomislimo: Polom-K0’ čevje — 14 km neplužene c®j ste! Kako naj pokličemo nw no pomoč, ko pa nimamo lefona? Svetoval sem mu, n. naprosi žensko iz vasi, ki J® pripravljena pomagati, ko P' bo dan, bomo poklicali babi® iz Kočevja. ženska, ki se spozna na . reči, je pomoč odklonila, c“. da se boji, da bi jo kdo P* javil. -fil Ob 5.15 je spet prišel k m®1 In me prosil, naj grem po bico in rešilca. Ker je JJi nujno, nisem mogel več od* či. Ob pol šestih sem jo h1®' nil peš po nepluženi cesti Pg ti Kočevju, gazil sneg doa 45. len in prišel na cilj ob °- .j Poiskal sem babico in do rešilni avto. tji Iz Kočevja smo kre®. okrog 11. ure. Cesta proti j gam je bila že splužena, P8 t Polomu pa še ne, tako d® avtomobilom ni mogel v ^ f (pet in pol kilometrov! )„ pO je iz Vrbovca do Polom® stezi le dva km, je babic® - j6 detova šla peš od tam, d® še lahko pomagala porod® Zakaj ni bila cesta v pj-lom, ki šteje okrog 110 P’^^j valcev, redno plužena? človek umre kot žival, Pre ^o pride pomoč? V Polom® brez elektrike in telefon« .^0 to naj bi bila vsaj cesta, v ^ prevozna! — Tov. Radeto 0-najlepša zahvala za njeIggzilfl žrtvovalnost, ko je ^^il®-sneg skoraj v celo dv® metra daleč! ^ Tone Hočevar, P° Drobne .Dvigalci uteži TVD Partizan ,., evie bodo dobili v goste v p 6?to> 9. t. m. dvigalce TVD dimL2an Celje-mesto. Prijateljski v °b°j bo v telovadnici šeško-Sa doma. Podrobnosti o tek-n). VanJu bodo razvidne iz oglas-k Plakatov. jp?.° uspešnem tekmovanju na so Povabljeni dvigalci ute-iatiiYD Partizan Kočevje na pri-Shn .^0 tekmovanje v Velenje. f^Prijeli se bodo s tamkajšnjim ni ° Partizan Rudar. Dan srečati8 8e ni določen, de ta mesec povratno tekmovanje v Ko- vf drugi polovici meseca bo v jdnJcah prvi del medobčinskih „fJrtnih iger Kočevja in Gorske- jJnJcah prvi del medobčinskih r,™ttnih iger Kočevja in Gorske-r Kotara. Tu se bodo srečale h Ptszentance občin Delnice, Vr-jeVs~°> Cabar, Ogulin in Kočev-lj0 Tekmovanja tega dela iger Zaipln fplro in JUz šPo_viii ♦l$pb pa na uspeh v namiznem sj. zajela smučarske teke to, ? ter alpske discipline, na-L'rPi tenis in šah. V zimskih i^ortih bomo verjetno šibkejši, Usu in šahu. Zamrznjeni traktorski deli in gnojila Jf^Uietijsklo gozdarsko posestvo ima 3 traktorje ferguson uPor 80 vebtei traktorji, ki.jib or^tvlijaijo za globoko in setveno Njihova storilnost je ob-t°rjih Ve^a kot P1"* manjišh trak- r^jVa izmed traktorjev pa sta za-fcej. °kvar stala okoli 6 mesecev, ^rVnZan^u n* m°Soče dobiti reft^ b‘b ^ delov. Traktorji so nam-v j Uvoženi, rezervnih delov zanje ^eŽk 1s'*av'iji °i» uvoz delov pa je bj j^očen. Na posestvu menijo, da tis^uoral rezervne dele poskrbeti ie j ki jim je traktorje prodal, to So tehnika. Manjkajoče dele 2 kratkim sicer nadomestili stf^jU’ ki jih je izdelal »Agro-dejj "• Skoro gotovo pa je, da ti Uo bodo mogli v popolnosti % saiati originalnih. Nujno je, ^rvn. uakup ali proizvodnja redi / d* delov za te traktorje ure-Vfobne težave imajo tudi *6 ^ Ustniki teh traktorjev). Če a° °kvare namreč zaradi za-% uj^sitve nadaljevale, oziroma bjii n ,iki traktorjev ne bodo do-TOo^u^ebnih traktorskih delov, [|aij _ bodo traktorji predstav-%g09 lastnike le kup starega itn % Plačanega železa — potrošita j, Se bomo spet spraševali, 80 kmetijski pridelki dra- .M^kne težave ima posestvo čv°Čii Hukupom umetnih gnojil, jfjsto ° .Jih je prav tako pravo-i’.a iv*1 Agrotehniki — vendar * bi, r J’Pbivajio v zadostni koli-Z6T1 tega pa še v drugem ,,%ijo Sc Pravi taka, ki za našo ne odgovarjajo najbolj). S'ajy wga bi morali nekatera talila >- 3Ui. y trositi, pa jih še niso Shoi-^P66!jaji z oskrbo umet-tov!11 so uastali spet zato, ker urna, ki gnojila proizvaja, W' TurtrUvozom nekaterih suro-sltihL ^ težava bo prav go-"tvp °° vplivala na naše kme- novice iz K sodelovanju na rednih športnih medobčinskih igrah Kočevja in Gorskega Kotara se je prijavila tudi občinska zveza za telesno vzgojo Ribnica. Ker se bo s tem razširil program iger, bodo o tem razpravljali na prihodnji seji akcijskega odbora iger, katerega sedež je v Delnicah. Na to sejo bodo povabljeni tudi zastopniki Ribnice. Odboj kaši TVD Partizana Ko čevje so ostali v II. republiški ligi, zato so celo zimo redno trenirali, čeprav je bila včasih telovadnica dokaj hladna. Dobro so se pripravili na pomladansko tekmovanje. Moštvo bo v tem letu pomlajeno z novimi igralci, za katere smo prepričani, da bodo pod vodstvom prof. Saša Bi-žala uspešno napredovali. Bližajo se prvenstvene nogometne tekme. Tudi nogometaši zelo pridno trenirajo. Zravnali so si nasip v veliki telovadnici novega doma (v gradnji) in jim pokriti prostor in veličina bodoče telovadnice kar dobro služita za zimski trening. S temi pripravami se bodo nogometaši zanesljivo utrdili na čelu tabele svoje skupine, ker imajo na lestvici že 6 točk prednosti pred ostalimi klubi. Tekmovanje se bo pričelo 24. marca. Prvo tekmo igrajo s klubom Slivnica. Igrali bodo 12 tekem, polovico na do- Športni dan 1. marca je bil za učence sodra-ške osemletke športni dan. Učenci so se razdelili na dve skupini: na sankače in na smučarje. Sankači (teh je bilo največ) so tekmovali po poti, ki pelje proti Gregorju. Pot je strma in za san-karje primerna, ni pa toliko prometa. Zato so se tu ob 9. uri pomerili mlajši in starejši pionirji v sankanju. Od vseh skupin so bili izbrani najboljši sankači. Od mlajših pionirjev je bil prvi Oblak Metod (šola Gregor), od starejših pa Tanko Marija (osemletka Sodražica). — Skupina, ki je tekmovala v teku, je bila razporejena na drugi tekmovalni progi. Najboljša tekmovalca te skupine sta bila Andrej Mihelič in Tatjana Samsa. Največ zanimanja je bilo za (V. P.) — V prejšnjih Novicah se je nekdo razpisal o grdih navadah mladine iz Ortneka in Velikih Poljan, češ da kvarta in pohaja po gostilnah. To ni res, vsaj v taki meri ne, kot je napisano! Res pa je, da mladini pri nas manjkajo primerni prostori, kjer bi se lahko zbirali, vsem skupaj pa manjka prostor, kjer bi imeli sestanke, zbore, predavanja, predstave itd. O tem smo že veliko govorili, toda pravega razumevanja ni bilo, čeprav bi se tak prostor kaj lahko dobil. Mladina si želi še marsikaj, športa, kulture itd., že na vsem začetku pa zadene na nepremostljivo oviro — prostore. Tem problemom bi morala občina posvetiti večjo pozornost. športa mačem, ostalo na tujem terenu. Občinska zveza za telesno vzgojo Kočevje pripravlja javno tribuno vseh pripadnikov tukajšnjih športnih in telesno-vzgojrdh društev, na kateri bodo razpravljali o vprašanju telesne vzgoje v zvezi z osnutkom občinskega statuta. Ta teden bodo dobile vse šole, telesno-vzgojna društva in klubi ter mladinski aktivi kolektivov navodila za pionirske igre »Telesno kulturo pionirjem in mladini« za leto 1963-1964. Pričakujemo, da se bodo naši najmlajši tudi v Sodražici skoke. Na 25-metrski skakalnici so se pomerili učenci osemletke in član TVD Partizan Sodražica. Prvo mesto je zasedel v dolžini skoka in stilu Mihelič Franc, Pirnat Karol, tretje mesto pa Vesel Srečko. Najboljši tekmovalci vseh disciplin (po 3 najboljši) so bili nagrajeni z brezplačno vožnjo v Planico 23. III. ali pa s knjigami. Tekmovanje je v celoti uspelo in dokazalo, da je zimski šport med mladino v Sodražici kar priljubljen. Tekmovalci so pri tekmovanju s pridom uporabljali znanje, ki so si ga pridobili na smučarskem tečaju v semestral-nih počitnicah letos. Tekmovanje na smučeh in organizacijo je vodil prof. Ivanc Evgen. y B. J. Zadružno lopo na Velikih Poljanah bi lahko z malo volje z* nekaterimi dopolnili spremenili tako, da bi služila mladini in vaščanom. Nekdanji Kozlerjev skedenj v Ortneku, ki ga sedaj uporablja KZ kot hlev, je v neposredni bližini ceste in mladinskega doma. Poleti so tam roji muh in mušic, živino pa napajajo v potoku, kar ni higienično (mladina iz Pule ga uporablja za kopanje). Po vsej dolini se širi neprijetni duh po silosni krmi, ki verjetno nikomur ne prija. Ob primerni preureditvi bi stavba skupnosti koristno služila. Naša krajevna skupnost potrebuje prostore; najenostavnejša rešitev bi bila preureditev nekdanjega skednja, zato prosimo občino, da to nekako uredi. v tem letu dobro odrezali, vsaj tako kot lani. Vse sindikalne podružnice območja občinskega sindikalnega sveta bodo ta teden prejele razpise za »Delavske športne igre 1963«, na kar komisija za telesno vzgojo in rekreacijo pri ObSS že sedaj opozarja, da bodo kolektivi lahko pravočasno pričeli s pripravami. Pričakovati je, da se v tem letu obeta razgibano delovanje telesne vzgoje na področju občine Kočevje, k čemur bodo pripomogli še bogati programi kegljačev, balinarjev in strelcev. Vse te prireditve so že uvrščene v okvir proslav za 20-letnico Kočevskega zbora. A. Arko Delavska univerza vas vabi in obvešča % V petek,8. marca, nadaljuje z rednimi predstavami filmsko gledališče. Predvajali bomo film »Akcija« in barvni dokumentarni film »Na Tihem oceanu«. Filma bo komentiral prof. Robert Puhar. Predstava se prične ob 15.45. Za šolske otroke bo filmsko gledališče pripravilo posebne predstave, zato so te predstave namenjene samlo starim nad 15 let. Vstop je mogoč z abonmajsko vstopnico, ki stane 100 din za 4 predstave. Preostale vstopnice bodo prodajali na petkovi predstavi. Ta teden izide tudi prva številka Filmskega lista, katerega urednik je Polde Novak. Prihodnji petek bomo v filmskem gledališču predvajali jugoslovansko-sovjetski film »Aleksa Dundič«, #V nedeljo, 10. III. bomo imeli predavanja o obrambni sposobnosti Jugoslavije v Podpreski ob 16. ' uri in na Travi ob 17. uri. Preda-1 vala bosta rez, oficirja Jože Po-’ lovič in Jurij Poje. Na predvaja-, nju bomo predvajali filme. ” Vabimo vse prebivalce Drage, Podpreske, Trave in okoliških vasi, da se zanimivega in pomembnega predavanja udeležijo. % Prihodnjo nedeljo, 17. marca, bodo predavanja o obrambni sposobnosti Jugoslavije v Osilnici ob 10. uri, v Knžljn ob 16. uri, v Banja loki ob 16. uri, v Fari ob 18. uri in v Strugah ob 14. uri. ■ Tečaj iz slovenščine in pisanja zapisnikov so do sedaj uspešno končale: Slavka Plešnar, Cilka Čampa, Francka Peterlin, Angelca Govže in Kristina Spoder.. Te tovarišice so sposobne pisati zapisnike vseh sestankov in konferenc. Priporočamo delovnim in družbe 1 nim organizacijam, da jim zaupajo to delo. Tovarišice, ki še niso opravile izpit iz tega tečaja, prosimo, da to store člmprej. NI VSE RES! ta teden za vas KOČEVJE PRODAM Poročili so se: šafec Ferdi- nand, strojni tehnik iz Kočevja, Tomšičeva ulica 1, star 24 let in Pongračič Barbara, uslužbenka iz Kočevja, Reška cesta 7, stara 19 let. Umrla je: Filipič Angela, upokojenka iz Kočevja, Trg svobode 41, stara 64 let. RIBNICA Rodili sta: Zalar Darinka, gospodinja iz Ribnice 259 deklico; Ilc Ančka, gospodinja iz Gorenje vasi 31 deklico. Umrla je Pakiž Angela, gospodinja iz Brega 26, stara 77 let. LOŠKI POTOK Umrla je Mohar Agata, preužit-karica iz Malega loga 33, stara 76 let. DOBREPOLJE Poročili so se: Blatnik Jože, šofer iz Zdenske vasi 37, star 30 let in Zakrajšek Jožefa, bolničarka iz Vidma 38, stara 24 let; Novak Franc, kmečki delavec iz Sp. Brezovega 8, star 37 let in Hrovat Ana, kmečka delavka iz Kočevja 18, stara 32 let; Klinec Anton, kmečki delavec iz Bruhanje vasi 18, star 28 let in Samec Darinka, kmečka delavka iz Podpeči 9, stara 24 let. ČESTITKA Dragemu možu Jožetu Šilcu, ki služi vojaški rok v Križevcih, žele ob vrnitvi domov vse najboljše žena Erika in družine Ko-leta, Simonič in Pogačar. ČESTITKA Ugodno prodam kompletno spalnico. Naslov na upravi Novic. PRODAM Prodam moško športno klalo znamke ROG. Ogled v kolesarski delavnici v Kočevju. IZGUBLJENO V Kočevju sem izgubil žensko KOČEVJE: 8. do 10. marca ameriški barvni film »Nuna«, 11. in 12. marca ameriški film »Mobi Dick«, 13. in 14. marca ameriški, barvni film »Trapez«, 15. dio 17. marca italijanski film »Teror barbarov«, 17. marca matineja francoskega filma »Moj stric«. RUDNIK: 10. marca romunski film »Halo — napačna zveza«, 16. in 17. marca francoski barvni uro. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na upravo Novic. PREKLIC Podpisani Blaž Knavs iz Morave 10 preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekel 2. febr; tov. Matiji Krkovič. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od tožbe. PREKLIC Podpisana TURK Antonija iz Lazca št. 11 preklicujem žaljive besede, ki sem jih dne 26. 2. 1963 izrekla o Ješelnik Ivanki iz Lazca št. 9. Sovjetski barvni film »Na Tihem oceanu« v petek, 8. III. ob 19. uri v Dolgi vasi. V nedeljo, 10. III. ob 10. uri v Lazih, ob 14. uri v Vimolju in ob 17. uri v Mozlju. Jugoslovanski film »Akcija« v soboto, 10. III. na Oneku in Koprivniku. V nedeljo, 17. III. v Banja loki, Fari in v Kužlju. Jugoslovansko - sovjetski film »Aleksa Dundič« v soboto, 16. III. jliimi, ki lih ftomo qiedad MOBY DICK Film ameriškega režiserja JOHNA HUSTONA »MOBT DICK« bomo gledali v kina Jadran Kočevje 11. in 12. tnar-ca. Zgodba se dogaja na morju in v pristanišču, igrav-ci pa so sami moški. Film učinkuje z izrednimi efekti, med njimi je najzanimiveje beli kit. Gregory Peck je v tem filmu podal eno najboljših' vlog v svoji igralski karieri. TRAPEZ Ameriški barvni film »Trapez« znanega režiserja Carola Reeda (Tretji človek, Begunec) bomo gledali v kinu Jadran Kočevje 13. in 14. marca. Zgodba je zelo siromašna, povprečna: dva akrobata na trapezu (Burt Lancaster tn 'Tony Curtis) in lepa artistki-nja Lola (Gina Lollobrigida), ki je razbila njuno prijateljstvo. Drama je na vrhuncu, ko bivša prijatelja skupaj nastopita na trapezu in da bi bilo vse še bolj napeto, ni pod trapezom mreže. No, konec pa je vendarle srečen in ko odh& jaš iz dvorane, se sprašuješ, kako je odličnemu režiserja uspelo napraviti tako povprečen film. v Starem logu. V nedeljo 17. ^ v Strugah in Livoldu. Vstopnice prodajajo ipol pred predstavo. Vsem gledal ceP je brezplačno na voljo napisa11® vsebina filma z oceno. Odgovora predstavnike v krajih, kjer prf'' vajarno filme, prosimo, da poSfc" bijo za urejen in zatemnjen Pr°' štor. Turk Antonija, Lazeč 11 RAZPIS Upravni odbor gostinskega podjetja »Hotel Pugled« v Kočevju razpisuje naslednja delovna mesta: 1. Mesto poslovodje v Restavraciji pri Kolodvoru 2. Mesto poslovodje v gostilni »Pri Lovcu« 3. Mesto poslovodje v kavami »Zvezda« 4. Mesto poslovodje v gostilni »Rog« 5. Mesto poslovodje v gostilni »Pugled« 6. Mesto poslovodje v gostilni »Križišče« — Livold. Pogoji: Za poslovodjo je potreben kvalificiran gostinski delavec s petletno prakso v tej stroki. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. me Ljubemu sinu Jožetu Jurkoviču v Kanadi želi za dvojno praznovanje vse najboljše ter obilo zdravja in zadovoljstva mama iz Jesenovega vrta. Čestitka Dragemu možu in atu Rudiju Oražmu iz Lipovca 10 iskrene čestitke za 50. rojstni dan — žena Pavla, hčerke Ivanka, Pavli, Marinka in Alenka. Enako sestre in teta. Čestitka Ljubi ženi Neži Zelko iz Dolenjih Lazov pri Ribnici želijo za njen praznik vse lepo in veliko sreče v življenju mož, otroci in mama. film »Zvezde opoldne«. RIBNICA: 9. in 10. marca ameriški film »Preko planin Divjega zahoda«, 16. in 17. marca italijanski film »Prijatelj gangsterjev«. SODRAŽICA: 9. in 10. marca angleški film »Sinovi in ljubimci«, 16. in 17. marca ameriški film »Ko je kraljevala komedija«. VELIKE LAŠČE: 9. in 10. marca francoski barvni film »Brez družine«, 16. in 17. marca ameriški barvni film »Smešni obraz«. PREDORAD: 9. in 10. marca ameriški film »Ob 3,10 za Jumo«, 16. in 17. marca nemški barvni film »Mazurka ljubezni«. BROD NA KOLPI: 10. marca ameriški barvni film »Mačka na vroči pločevinasti strehi«, 17. marca angleški film »Poplava strahu«. LOŠKI POTOK: 10. marca ameriški barvni film »Zbogom orožje«, 17. marca japonski film »Ulica sramu«. SPORED RTV LJUBLJANA SOBOTA — 9. MARCA: 8.05 Po-štarček v mladinski glasbeni redakciji. 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) Kristina Brenk: Dobri sovražnikov pes. 9.45 Slovenski oktet poje pesmi raznih narodov. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Strojno ali ročno cepljenje vinske trte. 12.15 Pesmi izpod zelenega Pohorja. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zveneče kaskade. 17.05 Gremo v kino. 18.45 Naši popotniki na tujem. 20.00 Vesele in poskočne za začetek sobotnega večera. 21.00 Za konec Strastni kvartopirci ples. 22.15 za naše iZ- tedna — seljence. . NEDELJA — 10. MARCA: 8-0 Mladinska radijska igra — M" kus Polder: Peter in rdeči avt. 8.45 Lepe melodije. 10.00 še P°fl. nite, tovariši... Dobrivoje P°P vič: Velika bitka za ranjen^. 10.30 Nedeljska matineja ope^c glasbe. 11.50 Kitara v ritmu. U-Naši poslušalci čestitajo in P«, zdravljajo. 13.30 Za našo ^»5 14.00 Koncert pri vas doma. I4’.. Naši poslušalci čestitajo in r zdravljajo. 16.00 Humoreska ga tedna — Slavko Kolar: v magani pesnik. 17.10 Ba igra: Upoma stoletnica, športna nedelja. 20.00 I2*?® to-svojo melodijo. 22.15 Skupni P gram JRT — studio Sarajevo- ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage mame in stare mame ANGELE FILIPIČ iz Kočevja se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, izrazili sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala VVI in društvu upokojencev za vence in žalostinko. Žalujoči: sinovi Vidko, Dušan, Zorko, Vladko in ostalo sorodstvo. Kočevje, 6. marca 1963. DOBREPOLJE: 9. in 10. marca ameriški barvni film »Sedmo Sin-badovo potovanje«, 13. marca ameriški barvni film »Mačka na vroči pločevinasti strehi«, 16. in 17. marca ameriški film »Hrabri in pogumni«. PONIKVE: 14. marca ameriški barvni film »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. POTUJOČI KINO DU Jugoslovanski film »Akcija« v soboto, 9. marca ob 19. uri v Črnem potoku. V nedeljo, 10. III. ob 15. uri na Travi in ob 18. uri v Podpreeki. Kvartopirstvo pri nas ni problem. Resda precej ljudi preganja dolgčas z metanjem kart, vendar redkokje igrajo za denar. Organi LM imajo precej dela samo s kvartopirci iz Jurjeviče, kd igrajo predvsem prepovedane hazardne igre (tudi za večje vsote!). Nekateri sitari, strastni kvartopirci se zbirajo v gostilni in kvartajo pozno v noč ali do zgodnjega jutra, tako da gostilna večkrat močno prekorači obratovalni čas. Pravijo, da nekateri zaigrajo tudi plačo, kar lahko imenujemo izkoriščanje človeka! Pač svojevrstna rekreacija delovnega človeka!... »NOVICE« ,0r Glasilo Socialistične zveze d®* p nega ljudstva občin Kočevj® Ribnica. Izdaja CžP tisk« Kočevje. Urejuje odbor. Odgovorni urednik F. j^ir Grivec. Uredništvo in uprava-čevje. Ljubljanska 14/a. uprave in uredništva 389. naročnina 800 din, polletna 4 « in jo je treba plačati vnaPr®F 3 Inozemstvo 2000 din ozlroD^fltl ameriške dolarje. Tekoči 600-87-1-865 pri NB