MERSKA ANALIZA RIMSKIH POSOD TINE KURENT, LOJZE MUHIČ U niverza, Ljubljana Izm erili smo okrog 150 rim skih posod, iz ljubljanskega in iz drugih m u­ zejev, n ajp rej z m etrom (kvantitativna analiza), nato pa še s standardnim i rim ­ skim i m eram i. P ri tem smo ugotovili, da so višine in prem eri rim skih lončarskih izdelkov, te rre sigilate, steklenih in kovinskih posod itd., izrazljivi z enostav­ nim i m nogokratniki enot rim ske antropom etrike, ki so jih uporabljali za m odule. Em ona, avgustejsko naselje pod današnjo L jubljano, je sam a izdelovala posodo, uvažala iz drugih italijan sk ih središč luksuzno posodje in iz okoliških dom ačinskih naselij preprostejšo lončevino. V slednji nism o zasledili kake m erske doslednosti. Toda izdelki italskega izvora so dosledno m ersko stan­ dardizirani. M ere rim skih posod, ko t so višine, širine, značilni prem eri, m ere ročajev in podobno, so vedno celi m nogokratniki standardnih rim skih m er. Od­ stopanja so zelo m ajhna in zanem arljiva, če upoštevam o proizvodnjo z žganjem ali pihanjem (pri steklu), ki običajno vpliva na m ere. Enote rim skih standardnih m er, ki so bile uporabljene ko t moduli, so pro­ porcionalne s kompozicijo: velika am fora se da m eriti z relativno velikim i čevlji, m ajhne skodelice p a z m nogo m anjšim i m oduli. Posledica tega je, da so m nogokratniki m odula m ala cela števila, k ar je v skladu z osnovnim zako­ nom m odularne kompozicije. T h e M e tr ic a l A n a ly s is o f R o m a n P o tte r y A bout 150 R om an vessels, stored in L ju b ljan a an d in o th er m useum s in Slovenia, w ere m easured, firs t w ith m etre (q u an titativ e analysis) an d th e n w ith stan d ard Ro­ m an sizes. H eig h ts an d d iam eters of R om an e a rth e n w are, te r ra sigillata, glass and m etal vessels, etc., a re expressible w ith u n its of R om an an thropom etries, u sed as m odules, m u ltip lied w ith sim ple in teg ers. H ence th e heig h t to w id th ra tio can be d eterm in ed (q u alitativ e or p ro p o rtio n al analysis). Em ona, a n A ugustean settlem en t u n d e r m odern L ju b ljan a, h a d a locally produced p ottery, im p o rt fro m o th er Ita lia n production cen te rs fo r lu x u ry goods, a n d the im p o rt of ch e a p e r w a re fro m th e n o t y e t rom anized n eig hbouring settlem ents a s w ell. In th e e a rth e n w a re of th e la tte r no m etrical re g u la rity can b e traced. B u t the siciucus S E M IU N C IA D IG IT U S PALM U S T R IE N S SEM IS SEPTUNX SIC ILIC U S D IG IT U S SESCU N CIA CUBITUS M erska kom pozicija rim sk ih posod, p rik a z a n a na oblikovalni m reži v ritm u rim skega čevlja, razd eljen eg a n a m an jše rim sk e m ersk e enote M etrical com position of K om an vessels on th e plan n in g grid in th e rh y th m of pes, subdivided b y sm a lle r R om an u n its of sizes p ro d u cts of Ita lia n origin (Em ona w a s th e n a p a rt of Italia) d isplays a consistent m etrical stan d ard iz atio n . D im ensions of R om an po ttery , i. e. heights, w idths, ch a­ ra c te ristic d iam eters, sizes of handles, etc., are expressible w ith th e w hole m ultiples of one of th e R o m an sta n d a rd units o f sizes. T he divergences a p p e a r to be surprisingly sm all and, ta k in g in to account th e pro d u ctio n tollerances b y b ak in g and blow ing, negligible. U n its of R o m an sta n d a rd sizes, u se d as m odules, a re p ro p o rtio n ate to th e com po­ sition: a la rg e a m p h o ra is m easu red b y a larg e u n it (w ith p e s , o r R om an foot in our illu stratio n ); a little cup h as a sm aller m odule. C onsequently, m o d u lar m ultiples are u su ally sm all in teg ers, w h ich is in ag reem en t w ith th e basic la w of m odular com po­ sition. Bibliografija — Bibliography F. H ultsch, G r ie c h is c h e u n d r ö m is c h e M e tr o lo g ìe (B erlin 1862). M. D etoni, T. K u re n t, T h e M o d u la r R e c o n s tr u tio n o f E m o n a (S itula 1 [ser. in 4°] 1963). T. K u ren t, T h e B a s ic L a w o f M o d u la r C o m p o s itio n (The M odular Q uarterly, London 1963). T. K u ren t, T h e M o d u la r C o m p o s itio n o f R o m a n W a te r - w h e e ls (A rchaeom etry 10, O x­ fo rd 1967). T. K u ren t, L a le g g e fo n d a m e n ta le d e lla c o m p o s iz io n e m o d u la r e (Edizione Q uaderni di studio, P o litechnico di T orino, 1968). T. K u ren t, T h e M o d u la r A n a lo g y o f th e R o m a n P a la c e s in S p l i t a n d F ish b o u rn e (A rch aeo m etry 12, O xford 1970). T. K u ren t, T h e M o d u la r E u r y th m ia o f A e d ic u la e in Š e m p e te r (C atalogi et m ono- g rap h iae 4, 1970). T. K u ren t, T h e M o d u la r C o m p o s itio n o f D io c le tia n P a la c e in S p l i t (Živa an tik a 20, 1970). T. K u ren t, T h e R o m a n M o d u la r W a y (O fficial A rch itectu re a n d P lanning, London, D ecem ber 1971).