TEHNIK uto XXII. št. 15 PTUJ, 18. aprila 1974 CENA 1 DIN Za hitrejši napredek kmetijstva Poročali smo že, da je bila 10. aprila 1974 razširjena seja komiteja občinske konference ZKS Ptuj v prostorih TOZD farme bekonov KK Ptuj. Komite je skupno s komunisti, ki delajo na področju kmetijstva, obravnaval razvojno politiko v ptujski občini. Navajamo nekaj misli IZ razprave. Sekretar komiteja A|ojz tiOJCiC je v uvodnih mislih med drugim naglasil, da je za naše območje intenziviranje kmetijske dejavnosti še zlasti pomembno zaradi prema- govanja razlik med mestom in vasjo, pa tudi ena od oblik premagovanja zaostalosti na haloškem in sloven- skogoriškem območju. Pozval je vse kmetijske organizacije združenega dela, da v največji meri razmišljajo, kako in kje lahko še hitreje pomagajo odstranjevati globoke so- cialne razlike na tem območju. Za nas komuniste mora biti pomemben tudi socialni vidik, ne le čista kratkovidna poslovna naravnanost. Osebno delo kmeta na zemlji je v naših razmerah objektivno potreb- no, saj z njim v svojem interesu in v interesu socialistične skupnosti po- spešuje kmetijsko proizvodnjo. Ko- operacija je danes za nas zgodo- vinsko sprejemljivi proces premago- vanja nizke kmetove produktivnosti in preusmerjanja na industrializirano kmetijsko proizvodnjo. Prav na našem območju je dovolj možnosti, da podpiramo težnjo kmetov po svobodnem združevanju dela in sredstev v najrazličnejših oblikah. Zveza komunistov v občini se bo odločno zavzemala za uveljavljanje takšnih družbenih in ekonomskih odnosov v kmetijstvu, ki bodo izhajali iz interesov delavcev in kmetov - združenih v KZ in TOZD za kooperacijo. Za komuniste, ki delajo v kmetijstvu, je nujno, da povezano s krajevnimi skupnostmi rešujejo nekatera temeljna vprašanja - od gradnje skupnih objektov in nasadov do varstva kmetijskih zemljišč in gradnje infrastrukturnih objektov na vasi, to je cest, vodovodov itd. Oton POLiC, vodja računskega sektorja KK Ptuj, je v uvodnem poročilu podrobneje orisal razvoj kmetijstva in posameznih kmetijskih OZD od leta 1965 dalje, t. j. od začetka gospodarske in družbene reforme. Bruto proizvod je v tem času rasel v kmetijstvu še enkrat hitreje kot na področju drugega gospodarstva v občini. Delež števila zaposlenih v družbenem kmetijstvu se je v tem času zmanjšal za 7 odstotkov. Kako se je povečala produktivnost delavca v kmetijstvu, najzgovornejše kaže podatek, da'je leta 1964 ustvaril delavec v kmetij- stvu le 62 % dohodka od delavca celotnega gospodarstva, lansko leto pa že kar 31 % več dohodka kot delavec v nekmetijskih gospodarskih dejavnostih. Svoje poročilo, podkrepljeno z mnogimi številkami, odstotki in primerjavami, je Oton Polič končal z naslednjimi stavki: „Po predloženih programih bomo leta 1980 proizvedli okrog 3 tisoč vagonov piščancev, 1000 vagonov prašičev, 1000 vagonov mleka, okrog 300 vagonov vina, do 200 vagonov govejih pitancev, sadja itd., ustvarili več bruto produkta, kot ga danes ustvari celotno gospodarstvo v občini. Proizvodnja je torej zagotov- ljena, v megli pa je predelava in prodaja, z izjemo mesokombinata ,,Perutnina", ki ima svojo predelavo in pretežno tudi prodajo. Menim, da moramo Ptujčani nehati samo dokazovati drug drugemu potreb- nost povezave kmetijstva s predela- vo in trgovino, temveč jo bomo morali sedaj, ob že dobro začeti akciji združevanja, tudi izpeljati. Le tako bo dovolj motiviran interes družbenega in zasebnega kmetijstva, da zastavljeni program dejansko uresniči." V razpravi je f^tem sodelovalo 18 udeležencev seje, ki so uvodni poročili in dobro pripravljeno gradivo, ki so ga prejeli skupno z vabilom, še dopolnili, podrobneje orisali s stališča posameznih delov- nih organizacij in področij. Že v začetku seje pa so izvolili 3-člansko komisijo v sestavi: Franc TETICKO- VlC, Franc TOMANiC in Ivan AVGUŠTIN, ki je skrbno spremljala celotno razpravo in pripravila obši- ren osnutek predloga sklepov. Komite je sklenil, da naj ome- njena komisija pripravi končno formulacijo besedila sklepov, jo uskladi s stališči akcijske resolucije VII. kongresa ZKS o razvoju kmetijstva in podeželja. Komite bo na seji v začetku maja še enkrat obravnaval predlog sklepov, jih sprejel, z njimi seznanil vse, ki delajo na tem področju in tudi javnost, - s tem, da so jih komunisti dolžni izvajati. f. fiderSek vreme do nedelje, 28. aprila 1974. Mlaj bo v ponedeljek, 22. aprila ob 11.17. Napoved: Do 23. aprila bo čez dan toplo. Noči hladne. Od 24. do 29. aprila bo ponovno hladno in mrzlo v jutranjih urah. Plohe so verjet- ne: 18., 19. in 21. aprila. Alojz Cestnik ZA DAN ŽELEZNIČARJEV IN XIII. TEDEN BRATSTVA V petek, 12. 4. 1974 popoldne in zvečer se je udeležil železničarski! krog Ptujčanov za „Dan železni- čarjev" komemoracije pri spomeni- ku pred železniškimi delavnicami in pred spominsko ploščo na železniški postaji v F^uju, zvečer pa v Mestnem gledališču glasbene, plesne in pevske revije, ki jo je pripravila Koprivnica za začetek 13. tedna prireditev medobčinskega sodelovanja občin E*tuj, Varaždin, Cakovec, Ormož, Slovenska Bistrica, Koprivnica in Krapina pod imenom „Teden brat- stva in prijateljstva". Na komemoraciji je igrala godba „Svobode", govorila pa sta predstav- nika mladine in sindikata Anton Zadravec in Jože Horvat o revolu- cionarnih železničarjih in njihovem boju za odpravo izkoriščanja v predvojnem času, v , letih 1941-1945 pa za osvoboditev izpod fašistične okupacije. Njihovo visoko patriotsko in delavsko zavest potrjujejo imena padlih in umrlih, ki jim je postavljen spomenik in odkrita spominska plošča. Tudi na tem mestu so bile izrečene besede protesta in ogorčenja proti kalilcem miru iz sosedne Italije, ki jim je odgovorilo naše ljudstvo s pripravlje- nostjo na obrambo nedotak^ivosti meja Jugoslavije. Delegacije so položile vence pred spomenik in ploščo. (Nadaljevanje na 2. strani) Delegacija obč. sveta ZSH Koprivnica polaga venec pred spomenik padlih bore ev v podjetju za popravilo voz v Ptuju Žalna svečanost ob dnevu železničarjev na ptujski železniški postaji 10 stran TEDNIK — četrtek, 18. aprila 1974 Bančna posojila za stanovanjsko in lika ekonomsko opravičljiva. Če svojega spomeniškega fonda ne bomo znali v vsej njegovi možni skladnosti in tipiki s pokrajino postaviti na turistično tržišče, ne bomo mogh postati nikoli razvita turistična dežela. Velike gradnje, ki za napredek turizma pomenijo bistvene tehnične pogoje, prvobitno podobo narave sicer ne krasijo, vendar pa je brez smisla, če smo nestrpni do njih. Tudi tehnični objekt je lahko lep, je lahko izraz človekove estetske kulture in okusa, če je prilagojen obrazu narave in je vkomponiran v njeno reliefno podobo. Varstvo narave in kuh urne pokrajine je pri nas v veliki zamudi ter velja zanjo vse tisto, kar velja za spomeniški fond. Potovanje skozi kulturni prostor je potovanje skozi njegov čas. V tem je velika kulturnovzgojna vrednost turizma, ki se je zaenkrat še slabo poslužujemo. Turizem ne eksploatira samo lepote pokrajine in njenega kultur- nega bogastva, ampak tudi njeno kulturno dejavnost (filmske in gledališke prireditve, glasbene festi- vale, likovne manifestacije, folklor- ne prireditve, raznovrstne muzejske in galerijske razstave, umetnoobrtne dosežke ipd.). Zato so s turističnega gledišča važne tudi tiste kulturne manifestacije, ki niso v osredju turističnega gospodarstva. Turizem je namreč zainteresiran na tem, da usmerja ureditveno skladnost in kompleksnost neke dežele, pa tudi da stopnjuje njeno kulturno manife- stativno življenje do skrajnih meja njenih zmožnosti in potreb. Vse tri osnovne komponente: možnosti, potrebe in dosedanje izkušnje nam najbolje kažejo mnoštvo globljih povezav med turizmom kot enim najbolj tipičnih fenomenov sodobne civilizacije in kulturo. Cim višje se bo civilizacij- sko vzpenjala družba, tem bolj bo potrebovala kulturno vsebino in kulturno okolje. Pot do tega vodi tudi prek smiselnega varovanja in vključevanja naravnega potenciala, ki se bo v 'teku preobrazbenega procesa vedno bolj kičil, ter prek humaniziranja naselitvenega prosto- ra, pri čemer ima določeno vrednost tudi ohranjevanje in vključevanje kuhurnih izročil. Te predpostavke omogočajo osvetliti materialne so- odnose med turizmom in kulturno ter obratno: namreč koliko lahko turizem materialno koristi kulturne- mu dogajanju pri nas in koliko ter v kaki obUki lahko kultura stimulira turistični razcvet. Na to ključno vprašanje bi bilo treba slejkoprej poiskati konkreten odgovor oziroma dogovor med predstavniki vseh tistih panog, ki posredno ali neposredno zadevajo turistič no- go spodarsko in kuh urno življenje in področja njunega medsebojnega vplivanja. Mislim, da mimo tega v Ptuju kot potencialnem turističnem mestu, ne bo mogoče iti, če se ne bo hotelo škodovati njegovemu nadaljnjemu razvoju. Jože Curk Jubilejni koncert za sklad onkološkega instituta Ansambel Avsenik, eden najstarej- ših, vsekakor pa najuspešnejših in priznanih ansamblov narodno zabav- nih napevov praznuje dvajsetletnico svojega igranja. Ob svojem jubileju je ansambel napovedal koncert, ki bo v petek, 19, aprila ob 20. uri v dvorani Tivoli v Ljubljani. Ves čisti dobiček tega koncerta je namenjen skladu za gradnjo onkološkega instituta in dmštvu za boj proti raku. Na tej prireditvi bo ansambel Avsenik prejel kar pet odličij, oziroma priznanj, ki jih bodo podelili švicarska in avstrijska podružnica Telefunken, Helidon iz Ljubljane in Philips za deset milijonov prodanih plošč še platina- sto ploščo. Ob tej priliki se bo od ansambla poslovil dolgoletni vokalni solist Franc Koren, ki ga bosta zamenjala Jožica Svete in Alfi Nipič, ki sta nova solista tega ansambla. 100 mladih Bistričanov no Prežihovi domačiji v okviru akcije Prežihovine 74, ki sta jo letos skupno organizirali OK ZMS Maribor in Ravne na Koroškem, je v nedeljo zjutraj (7. aprila 1974) odpotovalo iz Šlov. Bistrice z avtobusi na zbor mladih iz številnih krajev severovzhodne Slo- venije tudi okoli 100 mladih iz bistriške občine. Skupno z ostalimi udeleženci akcge so se udeležili pohoda do domačije Prežihovega Voranca, kjer so prisostvovali slavnostim in kulturnemu programu, nato pa so se na Ravnah pomerili na športnih področjih in čas izkoristili tudi za sklepanje novih poznanstev in se dogovarjali o novih skupnih akcijah. Ljubitelji kopanja pa so nato., obiskali še pokrit kopalni bazen na Ravnah in se pomerili v plavalnih veščinah. -VH- TITOVA ŠTAFETA 8. MAJA V PTUJU Letošnja zvezna štafeta mladosti bo potovala skozi ptujsko občino v sredo, 8. maja. Prišla bo iz smeri Rogatca skozi Žetale in Podlehnik. Na trgu MDB v Ptuju jo bomo pričakali ob 15,45 uri, kjer se ji bodo pridružile lokabie štafete iz vseh krajev ptujske občine; ob 16,15 uri pa bo zvezna štafeta mladosti nadaljevala pot iz Ptuja mimo Destrnika in skozi Trnovsko vas proti občini Lenart. FF F.B. VOJNA IN ZLOČINI (ODLOMKI IZ SPOMINOV PTUJCANA) Nastal je krajši premor, ogledovali so naju in isti častnik je nadaljeval: „To bo verjetno resnica, prepoznal sem vas, bih ste istočasno z menoj na univerzi v Gradcu. Sedeli smo večkrat skupaj na sejah akademskega kluba, od tega je poteklo komaj nekaj let. Spominjam se, da ste študirali medicino in da ste bili doma nekje iz teh krajev. Po cestah od Ptuja proti jugu se valijo kolone nemške vojske. Vsak čas se bo popolnoma stemnilo in morala bosta voziti s prižganimi lučmi v čelo naši vojski. Nemška armada na svojem zmagovitem pohodu sproti zaplenjuje vsa motorna vozila. Verjetno, da se bo tudi vama isto pripetilo." Ostrina prvih besed njegovega govora je vidno popustila. Nasvetoval nama je celo podrobnejša navodila, kako naj voziva in kako morava reagirati na gotove refkeltorske znake, da se bova čim dalje prerinila s svojim avtom. Ce bova naredila kaj narobe, da bova postala sum^iva, da naju bodo ustavili in v najboljšem primeru odpravili peš na nadaljnjo pot. ' Zahvalila sva se za nasvete in pozdravili smo se, kot da smo že stari znanci. Medtem je pokrajino že zajemala noč. Spodaj v dolini je bilo videti kot dolgo plameno kačo kolono nemške vojske, ki se je obsijana od lastnih reflektorjev vila po cesti ob Krapinici. Rekla sva si, pogum velja in sva se previdno spustila po strmi poljski cesti nizdol. Razmišljal sem o čudnem naključju srečanja s človekom iz sovražne vojske, ki me je prepoznal. Ce ne bi naletela v tistem okolju na neznanega znanca in bi bil v tisti skupini vodja kdo drug mesto njega, bi naju najverjetneje zajeli in bi romala z ostalimi ujetniki v ujetniška taborišča. Ko sem se čez nekaj dni znašel v krempljih gestapovcev, sem »srečno naključje" globoko obžaloval Trenutna usoda bi verjetno potekala mileje. Toda, vrnil sem se iz vojnega objema in kakor je pač povsod v življenju, da alternativa nikdar ni znana, tako je ostalo tudi v mojem primeru. Vem samo to, da je bil začetek suženjstva hujši, konec pa morda ugodnejši. Usoda je namenila, da sem celo dolgo vojno ostal med svojimi ljudmi in delal za našo stvar, medtem ko bi v nasprotnem primeru oi^trgan od domačih v ujetništvu preživljal negotove dni MIMO SOVRAŽNE KOLONE Cesta ob Krapinici je bila ozka in ni bila dobra. Kolona sovražne vojske je bila dolga in nepretrgana. Močni žarometi so rezali nočno temo in slepili pogled. PobliskavaU so s posebnimi znamenji in odgovarjal sem, kot naju je podučil neznani znanec. Nekako do sredine kolone nama je vožnja v stiski uspevala. Vojaška vozila so bila različne velikosti in so se le nerada umikala na desni rob ceste. Tako so me mnogokrat potisnili v jarek. Znamenja, ki sem jih uporabljal, so bila verjetno dogovorjena in določena za civilno sanitetno službo. Tako vlogo sva s prijateljem tisto noč morala igrati na cesti. Nenadoma sem moral ustaviti, pot nama je zaprla vojaška policija. Nastopili so ostro, midva sva mirno odgovarjala. Želela sva napraviti vtis, kot da delava nekaj, kar nama trenutno ni ljubo, toda pač morava. Po kratkem postanku in pregledu vozila so nama dovolili nadaljevati pot. Inventar najinega avtomobila je potrdil najine trditve. Sicer so pa vedeli, da za njimi prihajajo gestapovske formacije. Kolone ni hotelo biti ne konca, ne kraja. Odločila sva se ustaviti v primernem večjem naselju in tam eventualno prenočiti v upanju, da bo premik sovražne vojske do jutra končan. To je bilo pričakovati, ker je bila cesta pač le stranskega pomena. Že je izgledalo, da se bo kolona, ki se nama je zdela neskončna, vendarle pretrgala. Dalje prihodnjič tednik — četrtek, 18. aprila 1974 stran 9 Pred vpisom v vojašl