Učiteljski tovariš
Stanovsko politišUo glasilo J- l/. C/. — sekcije xa dravsko banovino v Ljubljani
Mesečna priloga »Vrosvela« m	---~
Oglasi p»
Uhaja mak Utrtek. Naroinlaa labm fa «fatavara, dauak paaaka. PatL lak. rai. 11.1ÍX Tala/omSttS
Politika in učiteljstvo
Razveseljivo je dejstvo, da sta bila v dravski banovini izvoljena Ikot poslanca v narodno skupščino tudi dva učitelja, in je to za slovensko učiteljstvo važen dogodek.
Že bežen pogled v preteklost nam pokaže, da so bili redki učitelji poslanci, in še oni, ki so bili. so bili opredeljeni strogo strankarsko politično, tako. da o Ikakih stanovskih interesih in stanovskih tendencah pri njih ni bilo niti govora. Edino v svoječasnem kranjskem deželnem zboru smo imeli učitelja poslanca Engelberta Gangla, ki je v tej funkciji, poleg občih interesov odločno zastopal tudi stanovske interese, ter ga je prav zaradi tega smatralo učiteljstvo kot svojega stanovskega zastopnika. Bili so pa ¡tedaj tudi vse drugačni časi,
V	splošnem se je smatralo, da učiteljstvo ni niti sposobno niti dovolj zrelo, da bi se upoštevalo tudi v politiki. V kolikor se je, je bilo to zgolj iz strankarskih razlogov. Tako mišljenje je vladalo vse do danes, kajti tudi v Jugoslaviji niso bile nič boljše razmere in ni vladalo prav nič drugačno naziranje pri političnih odločujočih faktorjih in veljakih.
Pri sedanjih volitvah je učiteljstvo prebilo led, ker se je pojavilo v dravski banovini kar pet kandidatov iz učiteljskih vrst. Mero-dajni faktorji so sami priznali, da je to posledica intenzivnejšega učiteljskega izvenšol-skega dela in javnega udejstvovanja v poslednjih letih, ko je bilo to delo s strani učiteljstva sistematične je in realneje usmerjeno.
V	dobi štirih let zadnje narodne skupščine se je zelo poznala ta pomanjkljivost glede zastopstva učiteljstva v vrstah narodnih poslancev za dravsko banovino, in so izvirale mnoge neugodnosti in neprilike za učiteljstvo. povzročene po narodnih poslancih prav iz tega dejstva. Posebno se je to poznalo v personalno prosvetni politiki, pri čemer so bila nasprotstva med poslanci in učiteljstvom po nekod prav ostra. Prišlo je do nepotrebnih trenj in preganjanj, ki bi se dala z medsebojnimi dobrimi odnošaji in zvezo domala povsod na lep način likvidirati. Poleg tega je manjkal tudi potreben kontakt v pogledu splošne šolske in prosvene politike, ki bi jo morali zasledovati tudi gg, narodni poslanci. Pri tem bi jim bilo učiteljstvo in njihova strokovna organizacija lahko močna opora, ako bi umeli ustvariti z njo potrebne zveze.
Upamo, da bodo z izvolitvijo dveh narodnih poslancev iz vrst učiteljstva v bodoče odstranjene te napake, in bosta prav ita dva poslanca lahko potrebna vez med učiteljstvom in njegovo stanovsko organizacijo ter gg. narodnimi poslanci v pogiedu splošne prosvetne, šolske in učiteljsko - stanovske politike.
V	prvem momentu so nekateri tovariši gledali na kandidature učiteljev v narodno skupščino malo skeptično. Nekateri so to opazovali skozi politično strankarska očala, drugim zopet nekatere druge ožje zadeve niso bile všeč, vendar je končno tudi med učiteljstvom prevladalo pravilno gledanje na ta pokret in lahko trdimo. d'a je stalo eno-dušno za tovariši, ki so kandidirali. Zgodovina bo pravilno ocenila tudi ta pokret med učiteljstvom. Danes pa že lahko poudarimo, da moramo dati priznanje vsem petim tovarišem, ki so se tudi v tem pogledu žrtvovali za stanovsko idejo, ki jim je bila pobuda tudi pri njihovi kandidaturi. Ponovno podčrta-vamo, da ie vse naše prizadevanje in delo v tem pogledu izhajalo zgolj z enega vidika in ta je, da se postavijo temelji tudi političnemu probujanju in udejstvovanju učiteljstva. Naš ideal ie bil in ostane, da bo učiteljstvo tudi na političnem terenu samo varovalo svoje stanovske interese in se potom zastopnikov iz lastnih vrst zavzemalo za stanovska, šolska in prosvetna prava. To je bistvo naših prizadevanj v zadnjem času in le s tega vidika je presojati naše delovanje, vse drugo so podtikanja, ki so se anonimno in tajno raz-našala.
Glede tega vprašanja se nahaja učiteljstvo v sredini naše države prilično v enakem položaju, dočim je med učiteljstvom na jugu naše države povsem drugačen položaj.
V	kolikor je bilo mogoče ugotoviti je poleg petih učiteljev v dravski banovini kandidiralo v narodno skupščino v zetski banovini pet učiteljev, v dunavski eden, v savski dva, v vardarsiki dva, v moravskii osem, v drinski banovini dva. Momentano še ne moremo ugotoviti, kateri od njih so bili izvoljeni za narodne poslance v bodoči narodni skupščini.
Učiteljstvo v južni Srbiji je v tem pogledu že od nekdaj igralo vodilno vlogo in tam niso kandidature učiteljev niti novost, niti redkost. V tem pogledu ima učiteljstvo južnih krajev močnejšo zaslombo med narodom in je zato tamošnje učiteljstvo prihajalo že od nekdaj v polni meri v Doštev, tako glede kandidatur, kakor glede vodstva naroda samega. Vendar moramo na žalost ugotoviti, da so vse te kandidature in zastopstva učiteljstva na političnem terenu v večji meri izvirala iz partizanskih razlogov, nego iz stanovske zavesti
ali kakih stanovskih vidikov. Po večini se s tega stališča še danes rešuje to vprašanje med učiteljstvom južnih krajev. Zaključene izvo litve nam bodo pokazale, v koliko se bo položaj v bodoči grupaciji poslancev — učiteljev v tem pogledu izboljšal v stanovsko korist učiteljstva. v strokovno korist šole in narodne prosvete.
V pogledu stanovskih zadev in zahtev do naših kolegov, poslancev v bodoči narodni skupščini, lahko izrečemo že danes načelno željo, ki jo imamo do njih: Nočemo, da nam obljubljajo materialne dobrine, ki nam jih spričo občega položaja ne morejo dati, pač pa lahko že sedaj apeliramo na nje, da se vrnejo učiteljstvu moralne dobrine, ki jih je imelo v preteklosti in katere učiteljstvo v mnogih pogledih danes bolj teže od materialnega zla, ki ga mora v si cd splošnih razmer prenašati.
Učitdlji - narodni poslanci 'imajo v bodoči narodni skupščini tudi svojo specialno nalogo glede strokovnih in stanovskih vprašanj, ki jih bo neobhodno potreba rešiti in katero brigo bodo morali vzeti na se. Prepričani smo namreč, da narodno predstavništvo ne bo moglo iti mimo strok in stanov, temveč se bo moralo tem tesnejše naslanjati na nje, ako bo hotelo na zdravi podlagi rešiti aktualne probleme, ki se danes pojavljajo kot življenjska vprašanja našega naroda in države. V tem pogledu bodo morali tvoriti učitelji - narodni poslanci potrebno vez med narodno skupščino in učiteljstvom ter njegovim predstavništvom Jugoslovenskim učiteljskim udruženjem.
Kadar govorimo o politiki in učiteljstvu, ne smemo misliti samo na dnevne politične pojave, temveč tudi na sistem političnega dela, ki nam ga je izvesti med učiteljstvom.
Zrel učitelj mora zasledovati vsa glavna stremljenja svetovne politike; mora biti vsestransko objektivno poučen o najvažnejših političnih oblikah in o narodnem Dolitičnem položaju ter o bistvenih stremljenjih narodne politike in glavnih političnih orogramih. Politika mu mora biti študij naroda in narodovih razmer ter ukrepov, ki naj regulirajo te razmere in jih spravijo na zdravo osnovo. Ta proučevanja bi moralo vršiti učiteljstvo brez strankarskih predsodkov in bi politična izobrazba morala temeliti na vsestranski kulturni izobrazbi.
Reči hočemo: Pred politično prakso in udejstvovanjem mora biti politična veda cilj naših prizadevanj. Nikakor nam ne smejo biti dnevni listi zadosten vir orientacije v politiki, ker iti nam jo servirajo iz svojih strankarskih vidikov ter niso zmožni služiti potrebni globlji politični izobrazbi, ki bi jo potreboval učitelj. Zato nam je treba posebe proučevati politične probleme in njih poglavja.
Osvoboditi se moramo nestrpnosti in fanatizma, ki ga opažamo navadno pri zagrize-
Uiltella narodna poslanca dravske banovine
Karel Doberšek.
Iz uradnih podatkov o skupščinskih volitvah v dravski banovini je razvidno, da sta izvoljena v narodno skupščino tudi dva učitelja. V prevaljskem srezu je izvoljen tovariš Karel Doberšek, dosedanji šolski upravitelj v
Rudolf Pleskovič.
Prevaljah, a v laškem srezu tovariš Rudolf Pleskovič, učitelj v Trbovljah. Obema, prvima narodnima poslancema učiteljema iz dravske banovine naj iskrene jše čestitamo k njuni izvolitvi.
nih strankarjih in ki mu je iskati vzroka v nezadostni politični izobrazbi. V vsaki grupaciji nam mora biti cilj: to čim globlje izpopolniti v kulturnem in političnem oziru, jo očistiti', da ne propada v strankarskem dog-matizmu in zgolj oboževanju vsega dobrega ali slabega, ki od tod izvira.
Ne 6memo se pustiti okrasti svobode razvijanja. Tudi pri' političnem udejsitvova-nju nam mora biti cilj dvigati javno moralo, čut odgovornosti in 'neoporečne poštenosti pri reševanju javnih vprašanj, v nacionalnem smeri pa izbegavanje nacionalnih parol in usmerjenje nacionalizma v pravec nacionalnega dela.
Vse politično delovanje moramo opirati na kulturni temelj, ker edino le kulturna in gospodarska sila vstvarjata pravo politično moč in neodvisnost. V svrho pridobivanja prav© politične izobrazbe nam je neobhodno potrebno objektivno presojanje.
V tej smeri želimo, da, se razvije tudi politični pokret in politično udejstvovanje učiteljstva.
Omiljenje uredb o draglnjsklh dokladah
Delen uspeh naše spomenice — Priznanje prizadevanja strokovnih organizacij
Zaradi ustvarjenja možnosti zaposlenja kvalificiranega nezaposlenega osebja v državni službi, je izdal ministrski svet 11. aprila 1934. odlok, s katerim je predvideno znižanje draginjskih doklad državnim uslužbencem v primerih, če se nahaja v službi več oseb iste družine. Analogni odloki so bili izdani 10. maja 1934. tudi za osebe v banovinski in občinski službi.
Princip vseh teh odredb je bil, da se znižajo draginjske doklade žene, ki je v državni službi in to v vseh primerih, ko je zaposlen tudi njen mož, bodisi v državni, samoupravni ali privatni službi ali če ima drugače dovolj dohodkov za vzdrževanje družine. Znižanje draginjskih doklad je bilo izvršeno procen-tualno v razmerju službenega položaja moža odnosno v razmerju višine njegovih dohodkov.
Z istim odlokom je bilo izvršeno znižanje dohodkov v vseh primerih, v katerih so zaposleni v državni službi otroci, katerih roditelji so ravno tako zaposleni v državni službi ali so državni upokojenci, oziroma imajo kake druge dohodke.
Vsi ti odloki so izzvali mnoge upravičene nevolje v vrstah samih uslužbencev, kakor tudi v vrstah njihovih strokovnih organizacij. Pa tudi javnost se ni s temi odloki strinjala. Vsi ti ugovori se morejo deliti v dve grupi: ugovori glede znižanja dohodkov, ko sta zaposlena mož in žena in ugovori v pogledu znižanja dohodkov osebam, ki živijo s svojimi starši v istem gospodinjstvu.
Ugovori ¡znešenj v pogledu znižanja dohodkov ženam, katerih možje so prav tako zaposleni, ali imaio sicer zadosti dohodkov se še proučujejo glede njihove upravičenosti.
Ugovori v pogledu znižanja dohodkov osebam, ki živijo s starši v Skupnem gospodinjstvu, so popolnoma: upravičeni in to iz razloga, ker so predpisi o znižanju prejemkov tem osebam zelo slabo vplivali in so v mnogih primerih pričeli ogrožati obstanek družine, najvažnejše celice današnje družbe. Zni^ žanje dohodkov otrokom, ki živijo s starši v skupnem gospodinjstvu, so imeli predvsem za posledico ločitev otrok od staršev. Ta pojav je nevaren v socialnem pogledu posebno zaradi tega, ker se mlajši in neizkušeni živelj oprošča roditeljskega nadzorstva in se v mnogo večji meri prepušča zunanjim vplivom in nevarnosti, da moralno propade. Z druge strani bi to izvajanje imelo za posledico tudi gmotno pešanje mnogih družin, ker otroci, za katerih šolanje so starši doprinesli velike žrtve, zaradi ločitve od družine niso več mogli prispevati k skupnemu gospodinjstvu. Prav zaradi tega je bilo mnogim roditeljem onemogočeno preživljati tudi ostale, še nedorasle otroke. Ta posledica je v ostalem nastopila v mnogih primerih, kjer se Otroci niso ločili od roditeljev prav zaradi zelo občutnega znižanja njihovih prejemkov. Pa že samo dejstvo, da z znižanjem prejemkov otrokom, ki žive pri starših in pomagajo, ako ne staršem, vsaj pri vzdrževanju ostalih članov rodbine, je moralo zelo nepovoljno vplivati ne samo na neposredno zainteresirane, nego na javnost sploh.
Na osnovi vsega tega je ministrski svet na predlog finančnega ministra izdal odlok v tem smislu, da skupnost gospodinjstva ne sme vplivati na višino dohodkov posameznih članov.
Dom učiteljic v Ljubljani
Namesto občnega zbora, ki je bil sklican na petek po Veliki noči in pozneje preložen na velikonočni torek, je imela zadruga »Dom učiteljic« samo širši sestanek, ker radi odloka glede letošnjih velikonočnih počitnic ni bilo pričakovati večje udeležbe tovarišic iz oddaljenejših krajev. Obani zbor se bo vršil o binkoštih. Natančnejši datum bo pravočasno objavljen.
Na sestanku je poročala načelnica tov. Sodnikova o delovanju zadruge od božičnega sestanka dalje. Takratni skle/p glede tesnejših stikov s poverjenicami se izvaja z znatnim uspehom. Večina poverjenic nas obvešča o svojem delovanju in uspehih, ki so ponekod še minimalni, a drugod tem bolj razveseljivi. Vse ipa se zavedajo, da bodo dosegle uspehe le z neprestanim delom. Na božičnem sestanku so izrekle tov. članice željo, da bi se v »Učit. tovarišu« obnovila rubrika »Pokret učiteljic«. Na osebno intervencijo načelnice se je uredništvo »Učit. tovariša« izreklo, da je pripravljeno zadrugi kot gospodarski ustanovi dati prostora za krajše in daljše objave v rubriki »Naša gospodarska organizacija«.
Tov. poverjenice so iponovno naveidle kot najbolj učinkovito propagandno sredstvo za naš dom predavanja članic na zborovanjih sr. učit. društev. Poročale so, da je predavanje tov. Angele Vodetove na zborovanju v Kočevju zelo lepo uspelo.
Zapuščinska zadeva glede zavetišča Marije Mehletove, ki ga oskrbuje naša zadruga, se je sedaj končno vel javno uredila. Zavetišče se bo z novim šolskim letom preselilo iz dosedanjih prostorov v sosednje poslopje, kjer so se mu pravno zagotovili prostri, ki bodo v isti meri služili svojemu namenu.
Tov. načelnica je poročala nato o uspehu nabiralne akcije podpisov za kamne po 1000 Din potom mesečnih odtegljajev. Skoro vse poverjenice so se odzvale pozivru in vrnile pole s podpisi, nekatere z večjim, druge z manjšim uspehom. Vseh 'podpisov aktivnih in upokojenih tovarišic je 90. "Posebno so se izkazale tovarišice iz Prekmurja, vse so pa prekosile tovarišice kočevskega okraja, med katerimi je zbrala tov. Slavka Zupančeva 27 kamnov. Če primerjamo to število s celokupnim številom naših tovarišic, se vidi na prvi pogled skromen uspeh. Če pa upoštevamo današnje razmere, nam je ta uspeh kljub temu v vzpodbudo za nadaljnje delo, saj nam dokazuje, da še obstoja smisel za skupnost v naših vrstah. Da se darovalkam kamnov olajša pristop v zadrugo, se je sprejel predlog, da se jim na željo delež 100 Din upošteva že pri darovanem kamnu, pač pa bi morale redno plačevati članarino 17 Din letno. Sprejet je bil tudi predlog, po katerem se zadruga zaveže, da bo na željo vrnila po preteku 10 let vplačani kamen, če se izkaže, da ne bo mogoče v dogled-nem času uresničiti načrtov.
ni smoter. Zato obdržimo poleg kamnov po 1000 Ddn tudi še:
a)	kamne ,po 100 Din, ki se izplačajo lahko v obrokih po položnicah;
b)	bloke po 1 Din in 5 Din;
c)	letni prispevek 10 Din, ki naj bi ga vplačale one tovarišice, ki ne zmorejo večjih prispevkov.
Nekatere članice so že večkrat izrazile željo, da bi si pridobile dosmrtno pravico do stanovanja, druge bi si pa želele zagotoviti pravico do uporabe postelje v domu. Da bi se jim olajšalo plačevanje po manjših zneskih, smo na podlagi informacij sestavile sledeče predloge ter prosimo, naj jih tovarišice pro-uče ter nam sporočijo svoje mnenje:
Po sedanjih cenah bi stalo stanovanje, obstoječe iz 1 prostorne sobe in male predsobe s plinskim štedilnikom približno 35.000 Din. Ta vsota bi se izplačala v mesečnih obrokih po 400 Din v 7—8 letih. Večja soba s pritikli-nami za 2 osebi bi stala približno 50.000 Din, Večja soba s pritiklinami za 3 osebe pa približno 60.000 Din. — Za dosmrtno pravico do uporabe 1 postelje v skupni sobi bi se vplačalo 5 do 10.000 Din v melsečnih obrokih od 50—100 Din. Višina zneska bi se določila po predvidenem obsegu uporabe, Za Čas, ko bi dotična članica ne uporabljala sobe, bi bila zadrugi na razpolago za druge članice.
Višina zneska za dosmrtno uporabo stanovanja ali postelje se bo končno določila tudi z ozirom na starost članic.
Ob valutnih izipremembah v večjem obsegu, t. j. nad 30% izpremembami, bi se določeni zneski sorazmerno zvišali ali zmižali. Merilo za te vsakokratne izpremembe naj bo zlata valuta.
Ako bi članica ob opravičljivem vzroku ne mogla ali ne hotela nadaljevati plačevanja, ji zadruga vrne v teku 1 leta vplačano vsoto
brezobrestno; lahko pa se prenese članstvo na drugo osebo, ki bi imela sicer pravioo do članstva v zadrugi. Pri starostni razliki nad 5 let med prejšnjo in novo članioo se določi mlajši članici sorazmerno novo doplačilo.
Ako bi članica neredno plačevala ali bi brez zadostnega vzroka prenehala z vplačevanjem, se jo 6 mesecev po zadnjem obroku izključi. (Prim. § 4 pravil zadr. D. u.) Zadruga ji vrne v teku 1 leta polovico vplačanega zneska brezobrestno.
V slučaju predčasne smrti izplača zadruga vplačani znesek tekom 1 leta brezobrestno dedičem umrle.
O vseh izpremenubah v izrednih primerih odloča načelstvo, končno odobrenje »izdaja občni zbor.
Z vplačanim zneskom bi pridobila članica pravico samo do svojega stanovanja, vse druge pravice v domu bi imela enake z drugimi članicami. Vplačana vsota bi oprostila članico plačevanja stanarine, prispevati ibi pa morala poleg tega k splošnemu vzdrževanju poslopja.
Ako bi se po preteku 10 let izkazalo, da zadruga v doglednem času ne bo mogla realizirati svojih načrtov, se zavezuje članicam, ki so vplačale določene vsote za dosmrtno uporabo stanovanja ali postelje, vrniti celo vsoto z zaračunanimi polovičnimi obrestmi, ki jih je prejela v teku let zadruga.
Dom bi bil namenjen predvsem samskim ali poročenim učiteljicam, ne izključujejo se pa poročeni učiteljski pari brez otrok.
Tovarišice, ki bi se odločile za redno vplačevanje večjih mesečnih zneskov, bi si svoje pravice z zadrugo /pogodbeno zagotovile. Pozivamo tovarišice. naj nam sporoče do konca maja, ali se strinjajo z našimi načrti, oz. nam javijo svoje pomisleke. Še bolj bi pa služile naši stvari, če bi iznosle svoje mnenje in želje v »Učit. tovarišu«, da s tem zainteresirajo druge tovarišice.
Splošne vesti
Veličastna slovesnost naie mladine
V	nedeljo 12. maja bo Jadranska straža v območju Oblastnega odbora Ljubljane na svoji redhi letni skupščini polagala račune o svojem delu in uspehih. Polagala jih bo istočasno o delu svojih 735 Pomladkov iz območja vse dravske banovine, ker po Sekciji PJS pripadajo njej. Blizu 70.000 šteje danes vojska mladih stražarjev in čuvaric našega morja v banovini. In kakor odrasli člani JS, se tudi članstvo PJS vneto pripravlja na svoj veliki praznik, na jesenski vsedržavni kongres JS v beli Ljubljani. Naročajo se prapori PJS in rokavni znaki in drugo, da bo jesenska slovesnost čim sijajnejša. Tudi obsežna bo, saj se prijavljajo PJS Iz vseh krajev. Zaprošeno je za največje vozne ugodnosti. Tudi za prehrano in eventualno potrebno prenočišče bo poskrbljeno, da bo naša mladina v brezSkrbju in ob neznatnih stroških deležna vseh manifestacij. Skoro pol velesejma bo tvorila »Jadranska razstava«.
Pomladki Velike Ljubljane se pripravljajo te dni na svoj uvodni kongresni praznik, ki ga bodo slavili skupno s skupščino JS v Ljubljani v dneh 11. in 12. t. m. Sodelujejo vse narodne, meščanslke, srednje, strokovne in učiteljske šole v Ljubljani, v Mostah, Zgornji Šiški, Št. Vidu nad Ljubljano in na Viču.
V	soboto 11. maja ob 20. uri prirede združeni ljubljanski pomladki v veliki dvorani hotela »Union« slovesno akademijo z izbranim pomorskim sporedom. Nastopi nad 800 učencev in učenk.
Naslednji dan, na dan skupščine Oblastnega odbora JS Ljubljana, pa bo doživela naša prestolna Ljubljana lep praznik.
Ob 11. uri dopoldne bodo zasedle prostrani Kongresni trg vse ljubljanske in najbližje okoliške šole. Nad deset tisoč mladine!
Nagovoril jih bo predsednik Obl. odbora JS g. pomočnik bana dir. Otmar Pirkmajer, ob zvokih godbe bodo zapeli državno himno, nato pa bo stolni kanonik g. dr. M. Opeka blagoslovil 41 praporov PJS imenovanih šol in predsednik OOJS jim jih bo slovesno izročil. Po nagovoru načelnika Sekcije PJS. g. p ros v. šefa Josipa Breznika bo ob spremljevanju godbe »Sloge« deset tisoč grl zapelo himno Pomladka JS, na kar se bo razvila slavnostna povorka skozi Šelenburgovo ulico na Aleksandrovo in Bleiweisovo cesto. Pred bansko palačo bo slovesen mimohod vseh naštetih šol mimo novih praporov PJS in nato razhod. Vso slavnost bo prenašala ljubljanska radio postaja. V primeru slabega vremena bo razvitje zastav v Trgovskem domu, kjer se vrši tudi skupščina OOJS.
Opozarjamo učiteljstvo na te slavnosti z vabilom na udeležbo in na čim večje naročanje zastav za svoje PJS, da bo jesenska kongresna svečanost še presegla sijaj majskega slavja naših pomladkov JS.
Pristopajte kot zadružniki k UČITELJSKI TISKARNI
KLOBUKE
zadnje novosti za pomlad, v finih barvah in elegantnih oblikah, samo dobre kakovosti, ter razne športne čepice nudi v lepi izbiri
MIRKO BOGATAJ
trgovina klobukov in icpic
LJUBLJANA, Slarl trg 14
Cene zmerne. — Sprejemajo se popravila.
UCITELJSTVU OBRTNO NADALJEVALNIH ŠOL.
Izvršna uredba k uredbi o organizaciji, učnem načrtu, strokovni izobrazbi in uporabljanju učnih knjig na strokovnih nadaljevalnih šolah, predpisuje tudi naslednje: Kdor želi od šolskega leta 1935./36. dalje biti nameščen na kaki strokovni nadaljevalni šoli bodisi kot upravitelj ali učitelj, mora najkasneje do 30. junija vsakega leta predložiti preko krajevnega šolskega odbora dotične strokovno nadaljevalne šole VIII. oddelku kr. banske uprave pravilno kolkovane prošnje z naslednjimi podatki in prilogami.
A.	Prosilci iz vrst učitel jstva osnovnih in meščanskih šol.
1.	Označba službenega kraja in šole, na kateri želi biti upravitelj, odnosno na kateri želi poučevati, s točno navedbo predmetov, ki jih prosileG želi poučevati.
2.	Navesti je število službenih let, ki jih ima prosilec sploh in število let pouka na strokovnih nadaljevalnih šolah.
3.	Prošnji se morajo priložiti:
a)	overovljeni prepisi izpričeval o kvalifikaciji za pouk na strokovnih nadaljevalnih šolah;
b)	dekret, s katerim dovoljuje ministrstvo prosvete prosilcu za dotično Šolsko leto zaprošeno izvenšolsko zaposlitev (§ 74. U. Z.);
c)	katerakoli uradna listina ali potrdilo o zakonskem in premoženjskem (socialnem) stanju prosilca.
B.	Prosilci iz vrst profesorjev in nastav-nikov srednjih šol morajo opremiti svoje prošnje kakor prosilci pod A.
Prošnje za dekret naveden pod točko b) je treba vložiti takoj na ministrstvo prosvete.
— Tiskovine za vlaganje prošenj za poučevanje na obrtno-nadaljevalnih šolah je založila Učiteljska tiskarna. Naročite si tiskovino v knjigarnah Učiteljske tiskarne v Ljubljani in Mariboru.
Najlepše novosti za poletne obleke
v pralnih tkaninah, kakor v svili, krepu, platnu ali cefirju, modernih barv in krasnih vzorcev finega okusa dobite pri obče znani solidni tvrdki
A. ŽLENDER
LJUBLJANA - MESTNI TRG 22
Ogromna izbira! Učiteljstvu popust! — Vzorci na zahtevo!
—	Naznanilo in poziv. Načelstvo Učit. doma v Ljubljani obvešča učitelje - starše, ki študirajo svoje otroke v Ljubljani, da. bo s
1. septembrom t1935. otvorilo v svojem domu penzionat. Vanj bo sprejemalo dijake in dijakinje. Uprava bo skrbela za strogo nadzorstvo in pomoč pri učenju. Cene zmerne. Načelstvo vabi ponovno vse one učitelje - starše, ki še niso priglasili svojih otrok, da to store do 31. maja t. 1. Po tem terminu bo načelstvo inseriralo sprejem gojencev v dnevnikih. Podrobna pojasnila daje načelstvo Učit. doma v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
—	Ročni zemljevid dravske banovine izide tekom prihodnjega tedna v novi izdaji. Dosedanja naklada je docela pošla.
—	Počitniški učiteljski tečaji v Zagrebu, Crikvenlci in Novem Vinodolskem. Zagrebška sekcija JUU priredi štiri počitniške tečaje in to: 1. Tečaj pedagogike, modeliranja in re-liefiranja ter drugega ročnega dela bo v Zagrebu od 4. do 31. julija 1935. Voditelj tečaja Marijan Markovac, nastavnik meščanske iin učiteljske šole. — 2. Glasbeni tečaj za vokalno in instrumentalno glasbo v šoli in izven nje bo v Zagrebu od' 4. do 31. julija. Vodja tečaja prof. Dragan Andres. — 3. Tečaji sokolske telovadbe in ostalih predmetov telesne vzgoje in športa bodo v Crikvenici od 28. julija do 25. avgusta. Vodja tečaja Dušan Bogunovič, banski šolski nadzornik. — 4. Pedagoški tečaj v Novem Vinodolskem od 22. julija do 17. avgusta z istim programom kot prvi tečaj. — Prošnje za sprejem v tečaje je pošiljati na Jugoslovensko učiteljsko udruženje, Sekcija za savsko banovino, Zagreb, Trg kralja Aleksandra 4. Tu se dobijo tudi podrobnejša navodila.
—	Horjul. Poverjeništvo za ¡»Slovensko Matico« Horjul in okolico ima France Eržen, učitelj narodne šole v Horjulu. V letu 1935. izda Š. M. štiri knjige in sicer: 1. Kidrič: »Zgodovina slov. slovstva«. 2. Žigon: »Veliko pismo slov. duhovne združitve«. 3. Kranjec: »Tri novele«. 4. Cervantes: »Don Kišot«, I. del (sloviti španski roman). Skupno bodo obsegale vse knjige okrog 900 strani. — Člani dobe imenovane knjige za letno članarino 50 dinarjev.
BINKOŠTNI IZLET JADRANSKE STRAŽE
Kakor smo že poročali, priredi Krajevni odbor Jadranske straže letos svoj tradicionalni izlet v najlepše kraje našega Jadrana in sicer v Split, Šibenik, Korčulo in Dubrovnik. Ker so cene za vožnjo izredno nizke, se je že sedaj prijavilo precejšnje število udeležencev, toda ne toliko, da bi že sedaj mogli računati na posebni vlak. Zato odbor prosi vse one, ki se mislijo pridružiti temu izletu naj nemudoma prijavijo svojo udeležbo Krajevnemu odboru zaradi osiguranja vlaka, prehrane in prenočišč.
Da se omogoči udeležba tudi onim osebam, ki niso člani Jadranske straže, je sklenil izletni odbor sprejeti omejeno število nečlanov, ki naj se prijavijo v že objavljenem roku, ker se po poteku tega roka ne bodo mogli sprejeti.
Zaradi pomanjkanja prenočišč VIII. skupina odpade in se zato poveča število udeležencev IV. skupine na 80 članov. Bratske Krajevne odbore izven Ljubljane prosimo, naj prijavijo pravočaisno svoje člane, ker je rok za preskrbo posebnega vlaka zelo kratek.
Ako se do 25. maja ne prijavi dovolj izletnikov, bo moral izlet odpasti. Izletniki dobe tudi brezplačen vodič tako, da se ni treba truditi pri ogledovanju znamenitosti posameznih mest.
Prijave sprejema Krajevni odbor v Ljubljani. Pri vpisu plačajo udeleženci polovico zneiska, ostanek pa do konca maja t. 1. Prosimo naj se ta naiša prošnja vzame v poštcv, ker naknadnih /prijav ne bomo sprejemali. Program izleta je na razjpolago v pisarni Jadranske straže, Ljubljana, Tyrševa cesta la/IV.
Učiteljski pravnilc
—§ Prosilci za napredovanje v položajni skupini se često obračajo na organizacijo in prihajajo tudi na prosvetni oddelek banske uprave s prošnjo, naj se pospeši predložitev prošenj na pristojno mesto. Da si taki tovariši prihranijo nepotrebno delo s pisanjem in pota, izjavljam, da se take prošnje rešujejo pri banski upravi še isti dan. ko dbspejo tja, odnosno v roke referenta v izdelavo. V. G.
Naša pot po Bolgariji
(Konec.)
Plovdiv — Stara Zagora 108 km.
Po sedmem kilometru se cepi železniška proga na tri dele: vzhodno proti St. Zagori, severno V Karlovo in zapadno do Panagjurišta. Iz PIov-diva pelje 17 km dolga proga tudi v zelo zanimivo mestece Stanimaka. Večja postaja na progi PlovdiV-St.Zagora je čirpanj (60 km). Mesto je Znano zaradi svojih velikih jesenskih sejmov, Cenjeno je zaradi Svojih odličnih vin, a boje se ga zaradi pogostih potresov. 46 km od čirpanja je Stara Zagora, ki je važno železniško križišče. St. Zagora leži v rodovitni, bogato obdelani ravnini, naslonjeni na pobočja Srednje Zagore. Bujna, južna vegetacija priča o izredno toplem podnebju. Katastrofalni cikloni niso redkost. Stari Zagori je pripadala že v rimski dobi, zlasti pa pod bizantinskim gospodstvom važna vloga, saj leži tako rekoč v podnožju prelaza Sipka. Tu se odcepi transbalkanska železniška linija proti severni Bolgariji in spominja zaradi svojih smelih vzponov na Gothardsko železnico. Za časa Rimljanov se je St. Zagora nekaj Časa imenovala »Augusta Trajana«, nato je privzela zopet svoje staro ime »Berhoe«, Turki pa so jo prekrstili v »Eski Zagra«. 2e v davnini je ležala ob križišču rimske vojne ceste Plovdiv—Kabyle— Anhialo (Črno morje) ter Adrianopel—Nikopolis ad Istrum blizu sedanjega Vel. Trnovega. Vsled svoje geografske lege je bila St. Zagora skozi stoletja poleg Plovdiva prvo trakijsko mesto. V rusko-turški vojni, 1877, so Turki mesto do tal
razdrli in pobili vse, kar ni zbežalo. Mesto, ki je, kakor skoro vsa bolgarska provincijalna mesta, od postaje nekoliko oddaljeno, ima tako rekoč eno samo raztegnjeno glavno ulico, ki jo obrobljajo lične hiše z lepimi vrtovi in ki pelje mimo mestnega vrta na razgledni grič s parkom. Ogledati si velja mestni muzej, spomenik s sarkofagom v mestni četrti Akardža, mavzolej, kjer so pokopani od Turkov pobiti meščani, spomenik osvobojenja v mestnem vrtu. Gledališki ljubitelji St. Zagore, ki je na glasu kot izrecno mu-zikalno mesto, vzdržujejo privatno opero. Izplača se izlet v 14 km oddaljene mineralne toplice (46'5S).
St. Zagora — Kazanlik 42 km.
Transbalkanska železnica nas pelje do postaje Tulovo, kjer se odcepi še nedokončani za-padni del subbalkanske proge do Kazanlika. Sub-balkanska železnica bo v bližnjem času zvezala Črno morje preko Kazanlika, Kaloferja, Karlova itd. s Sofijo. Med vrhovi Srednje Gore in Balkana je široka ravnina, slavnoznana »dolina rož«. Ta ravan je brez dvoma najlepša v Bolgariji. Milijoni rož (Gjul) na obširnih vrtnih nasadih napajajo pomladi, zlasti v maju, zrak z opojnim vonjem. Rožna polja se menjavajo z vinogradi in drugimi kulturami, med katerimi rastejo znamenita stoletna orehova drevesa. Kazanlik leži skoro v sredini te ravnine. Mesto je sorazmerno mlado in se pojavi prvikrat v zgodovini v 17. stoletju. V prvi vrsti je trgovsko središče za rožno olje in je kot tako svetovno znano. Sredi mesteca je širok trg z vodnjakom. Tu je vsako-
večerna promenada mladine. Kazanlik ima lep gledališki prostor, vzorno urejene osnovne, pro-gimnazijalne in srednje šole. V sezoni rož prihaja tja mnogo tujcev. Nedaleč severno od Kazanlika stoji na Šipka prelazu ruski samostan. Iz njegovih kupol je krasen razgled po dolini. Samostan je bil zgrajen v spomin na strahovite boje 1. 1877., vsled katerih je postalo slovito tudi ime Šipke. Z avtom pridemo v kratkem času čez prelaz v Gabrovo, ki je eno izmed prvih industrijskih bolgarskih mest in se zato tudi imenuje »bolgarski Manchester«.
Kazanlik — Sliven 77 km.
Vlak nas pelje iz Kazanlika zopet nazaj h glavni progi do postaje Tulovo. Pri prihodnji postaji Dabovo se odcepi proti Črnemu morju vzhodni del subbalkanske železnice. Ob vznožju velikanov Balkana, na levi v vozni smeri, leži edina večja postaja Tvardica z velikim premogovnikom v ozadju. Južno že od daleč zagledamo skalne vrhove »Sinitje kameni«, ob katerih vznožju leži kakor v kotlu Sliven. »Sinitje kameni« imajo svoje ime od menjajočih se sinjih barv skal, ki jih povzroča različna dnevna svetloba. Sliven — tudi to mesto je nekoliko streljajev od postaje — je zibel bolgarske tekstilne industrije in ob enem center vinogradništva (Ševka). Mesto obdajajo nepregledni trtni nasadi. Sliven ima nekoliko obširnih trgov, zanimivo starinsko krščansko cerkev, krepko razvito trgovino, celo vrsto šol, lepo gledališko poslopje, krepko razvito družabno življenje, zanimive domače semnje ter lepe izlete.
Na mnogih krajih so vidni ostanki starih trdnjav. Mesto Sliven je pod tem imenom poznano iz 1, 1153. Tu cvete tudi fabrikacija preprog, doma pa žene in dekleta izdelujejo tako zvane »ševice«, specijalno bolgarske ornamen-talne vezenine. Zapadno od Slivena je razgledni vrh »Čumerna« (1592 m), ki ga nekateri imenujejo »Rigi Balkana«. Pot vodi skozi krasne bukove gozdove do premogovnika »Svinska glava«, ki je vezan z vrhom po odvodnem kaminu. Razgled sega od Donave na severu do Adrianopla na jugu. Na vzhodu je ob ugodni svetlobi vidno celo Črno morje. Tudi Sliven ima v oddaljenosti 12 km (avto) južnovzhodno v lepi dolini Tundže mineralno kopališče (41°).
Sliven — Burgas okoli 110 km.
Po kratki vožnji, ki vodi skozi nepregledne vinograde v ravnini, se spoji subbalkanska železnica pri Zimnici z glavno progo. Ob nji leže dve večji mesteci: starinski Karnobat (volneni trg) in Aitos, kjer je važna prelazna cesta do Provadije v sev. Bolgariji. Preko enoličnih ravnin se bližamo Črnemu morju. Vlak zavozi mimo nekdanje mestne postaje k pristaniški, sedaj glavni postaji Burgas. Mesto leži ob zalivu istega imena. To je največji zaliv ob zapadnem bregu Črnega morja. Širok je 12 km in sega 15 km daleč v breg. Burgas je sicer drugo bolgarsko pristanišče, no, s prometom nadkriljuje vsa ostala. Severno od pristanišča, ki ima krepko zgrajen pomol, sta mestni park in morsko kopališče. Tik ob pristanišču se začne mesto, ki ima zopet le eno samo, za bolgarska provinci-
Mladinska matica
—mm Zadnja letošnja številka »Našega roda« izide v inekaj dneh s prav pestro vsebino. Naslovno stran je izdelal Allbet Sirk. Poleg naših že znanih ilustratorjev je zastopan v tej številki tudi Fr. Zupan z morskimi motivi. Najmlajši bodo imeli mnogo veselja s pravljico, 'ki ji je napravil Maks Sedej 16 ilustracij.
Pa ni samo ilustrativni del lista zanimiv, tudi beletrija in realistični sestavki so bogati. Opozarjamo posebno na lepo pesem Alojzija Gradnika,
—mm Mnogo šol ni naročilo 6. številke »Našega roda«, ki je izšla pred prazniki. Opozarjamo ipoverjenike, da izgubijo naročniki, ki niso plačali vseh številk »N. R.« pravico do knjig.
—mm Ponatise in prevode iz »Našega roda« so prinesli v zadnjem času naslednji listi: »Male crikvene i škoiske novine«, ki izhajajo v Avstriji in jih izdajajo graddščanski Hrvati, so prevedle članek »Bridge delo« od Grumo-ve, »Jugoslovenče« je prineslo (prevod članka
o potapljačih, v mladinski prilogi »Duhovnega življenja«, ki izhaja v Buenos Airesu, pa je začela izhajati v ponatisku povest Kristine Hafnerjeve »Šimnov Lipe«.
—mm Letošnje publikacije Mladinske matice.
1.	»Kresnice«, ki bodo mladinska reportaža raznih zanimivosti po 6vetu iz kraljestva prirode. tehnike itd.
2.	Bambičeva slikanica »Kralj Honolulu«, ki ji je tekst priredil Josip Ribičič. Slikanica izide v štiribarvnem tisku in bo za naše najmlajše res nekaj izrednega.
3.	Bevkovi »Pastirci«, ki so pri letošnjem nagradnem tekmovanju v ostri borbi odnesli prvo nagrado in je ena naših najlepših mladinskih knjig. Povest izide s 17 celostranskimi ilustracijami Nika Pirnata.
4.	Dr. R. Andrejke »Po lepi Sloveniji«, ki nas seznani z lepotami naše ožje domovine.
Vse knjige bodo bogato ilustrirane in tiskane na fmejšem papirju kot sicer in bodo predstavljale izredbo lep knjižni dar.
Učiteljski pevski zbor JUU
—p Pevski tečaj. Generalna pevska vaja, pred odhodom v Bolgarijo, se prične v nedeljo 12. t. m. ob 9. uri v Glasbeni Matici. Pevski tečaj, bo še v ponedeljek in torek v zgodnjih jutranjih urah. — V torek 14. maja ob 20. odhod v Bolgarijo. Mali moški zbor en dan preje. — Prenočišča za tovariše so v vajeniškem domu.
Šolski radio
—r XXIX. teden. V torek 14. maja bo predaval g. Viljem Kus: »Iz ptičjih gnezd«. Razpored: 1. Črni kos. 2. Pri čižku. 3. Žolna. 4. Vrabec. — V petek 17. maja bo govoril g. Mirko Kugler: »O belokrajinski vraži«. Vsebina: kaj so vraže, kako so nastale, na kaj se nanašajo, ali še nastajajo.
—r V kmetijskem radiu bo ob 7.30 v nedeljo 12. maja predaval g. prof. Josip Verbič: Tolmačenje uredbe o prevažanju čebel na pašo.
Stanovska organizacija JUU Iz društev:
Vabila
= JUU — SRESKO DRUŠTVO DOL. LENDAVA. Tovariši (-ice). ki se niso prijavili na zborovanju v Turnišču za skupno zborovanje v Ormožu, ki bo 25. maja 1935., naj se pismeno prijavijo radi kosila tajniku tov. Skočirju v BogojinL — Tovariši (-ice), ki niso plačali članarine oz. so že več mesecev zaostali na plačevanju, naj to nemudoma store, da s tem olajšajo delo tov. blagajniku, ki mora po pravilih vršiti svoje obveznosti, napram sekciji.	Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG bo zborovalo v soboto 18. maja 1935 v Narodnem domu v Mariboru. Ob 8. uri je seja upravnega in nadzornega društvenega -odbora, ob %9. uri seje odsekov, za katere naj pripravijo sklicatelji delovne načrte. Ob % 10. uri zborovanje. Razen običajnih točk je na dnevnem redu zborovanja še: a) Važna poglavja iz vaškotšolskega in kulturnega dela {predava tov. Vauda M.); b) volitev skupščinskih delegatov; c) predlogi za banovinsko skupščino; d) predavanje g. dr. Ozvalda »Kako se da uspešno spoznavati duševna struktura otrok?« — Clanarinski zaostankarji, storite svojo dolžnost. — Za točno udeležbo prosi
odbor.
= JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO KRŠKO bo zborovalo dne 11. maja ob pol deseti uri na osnovni šoli v Mokronogu s Sledečim dnevnim redlom: 1. Dopisi. 2. Jadransko vprašanje (predava tov. Franjo Čuk). 3. Referat gospodarskega odseka (poroča tov. Janko Vanič). 4. Volitev (potrebnih odsekov. 5. Slučajnosti. — Ker je zborovamje jako važno im pomembno, aipeliramo na tovariško zavednost iin s tem na gotovo in točno ter na polnoštevilno udeležbo. — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI bo zborovalo v soboto 18. maja 1935. na Polževem pri Višnji gori. Prijave za skupno kosilo šolskemu upraviteljstvu v Višnji gori. Dnevni red: 1. Polževo in Dolenjska v tujsko prometnem ozira in v naši literaturi. Predava zastopnik Polža. — 2. Stanovske zadeve: poročila odbora. — 3. Iz prakse za prakso. Predavanje banskega šol. nadz. g. Andreja Sku-lja. — 4. Slučajnosti. — Zborovanje se prične takoj po prihodu jutranjih vlakov. Vrši se ob vsakem vremenu. Udeležili se ga bodo razen tov. Skulja še sreski načelnik g. Podboj, nadzornik g. Bezeljak, predsednik Polža gosp. ing. Šuklje, odborniki Polža i. dr. Vabimo vse naše člane, da se polnoštevilno udeleže majskega zborovanja na idiličnem Polževem. Kdor želi, mu dostavimo brezplačno propagandno brošuro o Polževem.	Odbor.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO SLOVENJ-GRADEC je zborovalo v soboto 8. IV. 1935. v Slovenj gradcu.
Radi slabega vremena je bil obisk tega zborovanja komaj 60 procenten.
Predsednik tov. Kopač Leopold je pozdravil navzoče.
Zapisnik zadnjega zborovanja se je po prečitanju odobril.
Tajnik tov. Iglar Rajko je poročal o do šlih dopisih in so se z ozirom na te iznesli sledeči predlogi, ki so bili soglasno sprejeti:
1.	da prispeva društvo Din 100.— Sokol-sikemu društvu Slovenj gradeč za spomenik Viteškemu kralju Zedinitelju. — za Sokolski dom, ki bo nosil Njegovo ime;
2.	da naprosi društvo tukajšnjega zdravnika g. dr. Radšela za zdravstveno predavanje (o tuberkulozi);
3.	da društvo ni za uvedbo obveznega bolniškega zavarovanja.
4.	Zborovanja naj se vrše tudi v bodoče po dosedanjem načinu, ker je radi malega števila članov dvomljivo, da bi se obnesel od sekcije predlagani način.
Sledil je referat tovariša Kluglerja. šolskega upravitelja v Podgorju o »Učiteljskem gospodarskem dnevu«, v katerem nam je orisal razvoj in stanje naših stanovskih gospodarskih ustanov. Svojemu referatu je dodal
jalna mesta tipično glavno široko ulico, obrobljeno z mešanico modernih in starejših, tudi turških trgovinskih poslopij. Mesto datira iz 19. stoletja. Nastalo je okoli trdnjavskega stolpa (Pir-gos) iz 14. stoletja. Glavno ulico vežejo s predmestji mnoge stranske ulice, od katerih naletimo semtertja na arhitektonsko zanimive stavbe. Mesto se širi, kajti naraščajoči promet Burgasa, ki obslužuje razen Trakije tudi glavno mesto Sofijo, rapidno vpliva na porast prebivalstva. Bur-gas se ponaša z velikim številom šol vseh kategorij, ima krasno stolno cerkev, obsežen kolodvor, moderno borzno poslopje, lastno filharmonijo, ugodne koncertne prostore itd.
Priporočljivi pomorski izleti so v starinski Sozopol (ustanovljen 610. 1. pred Kristom), Va-siliko, Ahtopol. Z ozkotirno železnico je v kratkem času mogoče ob bregu doseči zanimivo An-hialo in do 2500 let staro Mesemvrijo.
Burgas — Jambol 110 km.
Iz Burgasa se pripeljemo na obratni poti do Zimnice in krenemo od tod po glavni progi do Jambola. Mesto je dokaj oddaljeno od kolodvora in leži ob reki Tundži. Lega je zanimiva, ker se pod mestom kopiči Veliki Bakadžik (150 m), južnovzhodno pa Mali Bakadžik. Stara Akropola se je dvigala ob vijugi Tundže na levem bregu, kjer so še ruine mošeje Suflu-Džamije. Pokriti bazar, Bezisten, je edini, ki je po osvoboditvi Bolgarije ostal še popolnoma ohranjen. Prikazuje nam tipično sliko starih turških stavb. Mesto Jambol se pojavlja v zgodovini od 11. do 14. stoletja pod imenom Diampolis. Močno utr-
jena točka je varovala cesto, ki je vodila iz Adria-nopola čez balkanski prelaz k Dunavu in v Va-lahijo. Blizu sedanjega mesta, kakih 10 km se-vernovzhodno, je stalo veliko historično mesto Kabyle. Filip II. Makedonski, oče Aleksandra Velikega, je tu okoli 1. 342. pred Kristom osnoval makedonsko kolonijo. Mesto so najbrž razdrli okoli 1. 378. Ooti. V okolici Jambola, zlasti ob Srednji Gori, vidimo lahko ostanke velike trdnjave in mnogoštevilne grobne gomile. Tu sem so sultanu Muradu I. 1. 1388. naznanili, da so njegove armade carja šišmana premagale, vsled česar je moral ta priznati sultanovo suvereniteto. Južno Jambola je mogoče zasledovati pet vatlov širok in ravno toliko globok jarek, znamenito Erkesijo, ki je vezal Črno morje (južno Burgasa) in Marico. Izkopali so ga bolgarski carji v 8. do 9. stoletju ob bolgarsko-bizantinski meji. Vzdolž jarka je bil močan in zastražen lesen plot, ki naj bi varoval carstvo pred sovražnimi vpadi.
Danes je Jambol mesto polno kontrastov. Moderne stavbe (nedozidano gledališče, termalne toplice, šolske stavbe, tržnica itd.) se menjajo z nizkimi stavbami in turškimi hišami. Promet po ulicah je zelo živahen. Zanimive so trgovine z domačimi keramičnimi, mesnimi, čevljarskimi, tekstilnimi itd. izdelki. Močno je razvito v Jam-bolu družabno življenje. Od Jambola je zgrajena železniška proga do historično znamenitega Elhova (43 km) blizu turške meje.
Iz Jambola nas popelje vlak mimo Nove in Stare Zagore po že znani progi nazaj do Sofije in od tam domov.
Vsa pot je dolga 2800 km.
še zanimivo poročilo o gospodarskih in kulturnih razmerah našega podeželja v Mislinj-ski in gornji Dravski dolini.
Prihodnje zborovanje bo v soboto 15. junija 1935.
Predsednik:	Tajnik:
Kopač Leopold, s. r.	Iglar Rajko, s. r.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V CELJU je zborovalo skupno s šmarsko-rogaškim društvom dne 6. aprila 1935. v Celju.
Zborovanja se je udeležilo 240 članov.
Po otvoritvi pozdravlja tov. predsednik predavatelja tov. Hrena, tov. nadzornika Pe-stevška, tov. predsednika Verka ter navzoče članstvo, zlasti še ono šmar&kega društva. Spominja se polletnice smrti pok. kralja z željo, da bi vodile članstvo v delu za narod in-tencije velikega pokojnika.
Nato omenja 85 letnico Masaryka. velikega filozofa, človeka, idealista in realista, Slovana ter državnika.
Za tem je prevzel predsedstvo zborovanja tovariš predsednik šmarsko - rogaškega društva.
Sledil je izčrpno sestavljen referat našega gospodarskega strokovnjaka itov. A. Hrena — Gospodarski učiteljski dan.
Po končanem referatu se je razvila živahna debata. O posameznih gospodarskih ustanovah so podali debaterji svoje misli s kritičnega stališča, ki naj bi dale pobudo k izboljšanju morebitnih nedostatkov, kar naj bi omogočilo lepši procvit stanovskih gospodarskih ustanov.
Članstvo je sledilo z velikim zanimanjem temeljitim izvajanjem tov. Volavška, ki je orisal razne vzroke, ki povzročajo v zvezi drug z drugim, da je uspevanje teh ustanov otežkočeno. ter stavil predloge, kako naj bi se izvedla sanacija, zlasti pri Učiteljski tiskarni.
Predlogi in resolucije:
1.	Poročilo tov. Volavška naj se razmnoži in pošlje Učiteljski tiskarni ter potom sekcije JUU učiteljskim društvom v razmišljanje.
2.	Nadaljnji obstoj učiteljišča v Mariboru je nujno potreben.
3.	Centrala JUU naj v zadevi novih učnih knjig za nar. šole uveljavi naslednje stališče kot svoje:
a)	Potrebno je, da se najprej uvedejo novi učni načrti, sestavljeni ob sodelovanju učiteljstva nar. šol. Ti načrti veljavni za vso državo, naj bodo le okvirni, vendar enotni v svoji težnji, da razvijajo v mladini polno narodno in državno zavest. V podrobnostih pa naj bo njihova izdelava prepuščena banovinam, da se bo tako kakor v smislu snovne koncentracije in samodelavnosti otroka tudi v smislu domostalnosti sodobnega pouka upoštevajoč (različne prilike in potrebe posameznih banovin sitvorila živa in uspešna zveza med potrebami naroda in delom narodne šole.
b)	Šele na podlagi tako izdelanih in preizkušenih učnih načrtov za nar. šole naj se na temelju njih zahtev ob sodelovanju učiteljstva izdelajo učne knjige. Te naj v dravski banovini dajejo .slovenščini kot materinščini polno veljavo, naj bodo cenene in veljavne za daljšo dobo.
Enotne naj bodo v vsej državi v tem glavnem pogledu, da povsod služijo istočasno življenjskim potrebam in najvišjim ciljem naroda in države.
c)	Z ozirom na izkušnje z monopolskimi zvezki smatramo, da bi monopolizacija utegnila dati učnim knjigam slabšo kvaliteto in višje cene, kar bi ne bilo v interesu naroda in njegovega šolstva.
Pred prihodnjim zborovanjem bodo zborovali naslednji odseki ob prostovoljni udeležbi:
1.	Za kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo ter povzdigo kulture vasi.
2.	Šolsko upravni in stanovsko politični odsek.
3.	Odsek za učiteljske gospodarske ustanove.
4.	Pedagoški odsek. Milena Žagar,
t. č. tajnica. Rataj Oskar, t. č. tajnik.
Fran Roš,
t. č. predsednik. Verk Miloš,
t. č. predsednik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA je zborovalo 13. aprila v Pečarov-cih.
Tov. predsednik je ob otvoritvi posvetil svoje uvodne misli dvema dnevoma, ki jih je imel tiste dni v mislih ves slovanski svet: pol-letnici marseillske tragedije in jubileju državnika in modroslovca Tomaža G. Masaryka«
Tov, Jerovškova je v lepo uspelem predavanju obravnavala vprašanje učiteljic - mater, ki bi jih naše tesne razmere hotele napraviti odgovorne in krive brezposelnosti in feriz v učiteljskih vrstah. Podčrtala je, da je takšna rešitev tega dela socialnega vprašanja na račun žene - matere nesocialna. V podrobnostih je utemeljila osrednjo misel referata, da materinstvo ni ovira v poklicnem udej-stvovanju učiteljice, marveč da gleda baš učiteljica kot mati na otroka, vzgojo in šolsko delo še prav iz specialnih vidikov, kar kvalitativno visoko dviga njeno vzgojiteljsko sposobnost. Za predavanje je bila tovarišica nagrajena s priznanjem. Sledila je debata, v katero so posegli tov. Hribar, Weit, Kosova, So-sič in Lapajne. Zborovanje je toplo pozdravilo spomenico, ki jo je v zadevi poročenih učiteljic predložilo Udruženje g. min. za socialno politiko in nar. zdravje dr. Marušiču.
Glede pravic poročenih učiteljic sploh je zborovanje poudarilo sledeče stališče: 1. Za enako delo enako plačilo, zato je potrebna ukinitev omenjene naredbe o drag. dokladah. 2. Enakopravnost v stanu. 3. Odklonilo je pa tudi protekcionizem poročenih tovarišic pri podeljevanju mest »pod roko«. Pri premestitvah naj bi bila merodajna predvsem službena doba, kvalifikacija, družinski in socialni razlogi.
Dalje so se zborovalci bavili z zaščitnimi primeri članstva, z zadnjimi premestitvami in z izzivanjem madžarske revizionistične lige, ki zahteva Prekmurje in Medmurje za Madžarsko.
18. maja bo v Ormožu zborovanje štirih sreskih društev. Vsi udeleženci iz našega sre-za, ki bi ne mogli doseči jutranjega vlaka, ki gre iz M. Sobote proti Ormožu, naj se pravočasno prijavijo upravi, da .poskrbi za primerno poznejšo avtobusno zvezo M. Sobota — Ormož.
Sledila so poročila knjižničnega odseka (tov. Horvat), ženskega (tov. Kosova) in odseka za gospodarsko delo, pedagoška vprašanja in izvenšolsko delo (tov. Hribar). Vsi odseki so se od zadnjega zborovanja sestali, konstituirali, premotrili podrobne delovne programe in izdelali pravilnike, ki so bili sprejeti.
Prečitani so bili dopisi. Društvo vztraja na svojem stališču glede statistike izvenšol-skega dela in ankete o šol. čitankah in šol. listu, ki je posebno z ozirom na višjo narodno šolo aktualna.
Predlog tov. Slokana je zborovanje odklonilo. Priznava koristnost bolniškega zavarovanja, ne vidi pa nujnosti, da bi se organizacija iste cepila. Mnogi učitelji so n. pr. že člani Podpornega društva drž. uslužbencev dravske banovine. Poleg tega se pojavlja bojazen, da bi ob prevelikem poudarjanju privatne iniciative v tem pogledu dali državi priliko, da nam odtegne že priznane nam dobrine.
Tov. Jos. Titan je podal izčrpna sadjarska navodila o negi sadnega drevja, vzgoji sadik in zatiranju sadnih škodljivcev. Referat o gospodarskem dnevu učiteljstva se je radi pozne ure prenesel na poznejši čas.
Ob koncu zborovanja se je ugotovila še potreba, da se oblasti predoči neprimernost sedanje ureditve šolskih okolišev meščanskih šol za tukajšnji srez, ki t>i moral radi terenskih prilik, kakor tudi še iz drugih važnih ozirov priti v področje meščanske šole v Ljutomeru.
Miro A. Štubel,
predsednik.
ŠavH Andrej,
tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG je zborovalo dne 15. aprila ob 9. uri v Mariboru.
Tov. predsednik je ipo pozdravu podal izčrpno situacijsko poročilo in poročilo o zadnjem predsedniškem zborovanju.
Formiralo se je 5 delovnih zajednic: a) pedagoški odsek — sklicatelj tov. Vrane; b) stanovsko politišfci — sklicatelj tov. Petrovič; c) izvenšolski — sklicatelj tov. Ivanuš; d) gospodarski — sklicatelj tov. Hren; e) šolsko upravni — sklicatelj tov. Zeilhofer. Članstvo se je v odseke razdelilo deloma takoj, deloma pa se bo do prih. zborovanja.
Zaščitni odbor je bil sestavljen tako, da ga tvorijo zastopniki vseh krajev sreza, radi boljšega spoznanja razmer. Tvorijo ga tov.: Ivanuš, Ledinek, Šeško, Vizjakova, Gnusova in Kovačič.
Pri dopisu, zadevajoč stanarino, je bil sprejet predlog, da naj 'udruženje skuša pri ministnstvu prosvete doseči, da se vnese v novi drž. proračun 1935/36 dodatno k § o narodnih šolah pasus: »V slučaju smrti odnosno upokojitve učitelja, ki uživa natuiralno stanovanje, ima njegova družina pravico do tega stanovanja, dokler si ne najde novega stanovanja, a najdalje pa tri mesece, računajoč od dneva smrti, odnosno upokojitve.«
Pridružujemo se resoluciji društva Maribor-mesto, glede neokrnjenega obstoja učiteljišča, z dodatkom, da se naj zviša dotacija za kurjavo v toliko, da ne bo mladina sedela v mrzlih učilnicah.
Radi ¡pristopa k bolniškemu zavarovanju bodo zbrali šol. upravitelji potrebno statistiko o bolovanju in stroških zdravljenja učiteljstva na tujih šolah, 'ki znašajo v dobi enega leta in bomo na tej osnovi potem sklepali o pristopu.
Ker je radi odsotnosti predavateljev odpadlo napovedano obligatno gospodarsko predavanje, bo to na prihodnjem zborovanju, na katerem bo tudi tov. Lavrič nadaljeval svoje lepo in zanimivo predavanje o »Življenjski šoli«, katerega prvi del vam je podal pri zadnjem zborovanju, a v juniju bo izletno zborovanje v Sv. Lovrenc, kjer bomo tudi hospi-tirali na šoli tov. predavatelja.
Petrovič Simon, pireds. šeško Ivan, tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO DOL. LENDAVA je zborovalo v Turnišču dne 6. aprila 1935. ob tO. uri. Navzočih 60 članov ali 75%.
Predsednik tov. Peternel je pozdravil članstvo in se uvodoma spominjal polletnioe mučeniške smrti. Viteškega kralja Aleksandra.
Nadalje je poročal, da se situacija v JUU od zadnjega zborovanja bistveno ni spremenila.
Zapisnik zadnjega zborovanja se je vzel na znanje s pripombo, da je nabirate}! tov. Križanič zbral za Majistrov spomenik l30 Din.
Tov, Hvala je prečital referat: gospodarski dan učiteljstva, ki ga je sestavil tov. Hren.
Tov. Prešernova pa je prečitala skrbno izdelan referat tov. Vodetove: Naš položaj: Nekaj bilance o ženskem zadržanju, ob napadih na njihove pravice v pretek, letu.
Po referatih se je razvila debata. Tozadevni predlogi se bodo obravnavali pri odsekih.
Po daljši debati so se formirali sledeči odseki v katerih je zainteresirano večje število članstva:
Odsek za nadaljevalno šolstvo: Gumilar, Pečnikova. Pečnik, Tratnjek, Erker, Luci — sklicatelj Gumilar.
Odsek za kulturno skrb in povzdigo vasi ter javno udejstvovanje — gospodarski odsek:
Presiniger, Hvala, Bobič, Prinčič, Ravbar, Kolnikova, Tavzesova — sklic.: Preininger.
Šolsko upravni in pedagoški odsek: Dre-konja, Šprager, Čehovin, Križanič, Petričeva, Majhen — sklic.: Drekonja.
Stanovsko-politični odsek: Peternel, Sko-čir, Pupis, Lavričeva, Kraljeva — sklic.: Peternel.
Ženski odsek: Prešernova, Rojkova, Grudnova, Serajnikova, Kunaverjeva — sklic.: Prešernova.
Predlogi: 1. Sekcija naj posreduje, da se vnese v finančni proračun za 1. 1935./36. uredba, da izplačujejo dav. uprave denar neposredno šol. občinam.
2. Izposluje naj se, da se drž. uradnike oprosti plačevanja kuluka.
3.	»Učiteljski dom« naj izda po možnosti zemljevid obstoječ iz 5 listov: dravska banovina, Jugoslavija, Balkan, Evropa in obe poluti po primerno znižani ceni.
4.	Izposluje naj se, da se učit. priprav, vrne neupravičeno odtegnjeno stanarino, za katero je učiteljstvo podpisalo priznanice v aprilu 1. 1932.
5.	Sekcija naj izposluje, da se tkončno-veljavno reši dopis o lasitnini nepremičnin rim. kat. osn. šol v Prekmurju.
6.	Naše društvo pristopa z 1 deležem kot član Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Prihodnje skupno zborovanje 4. obmejnih društev bo v Ormožu 18. maja, za kar bodo članom dana natančnejša pojasnila.
Peternel L., preds.	Skočir S., tajnik.
Inoszemslco šolstvo in učiteljstvo
Bolgarsko šolstvo
(Priobčuje Viljem Kus.)
(Dalje.)
STATISTIČNI PODATKI
Skušal sem, kolikor je pač bilo v mojih močeh, kar najtočneje podati sliko razvoja bolgarskega šolstva, njegovega sedanjega stanja in pogleda v bližnjo bodočnost
Po statistiki (Dir. Gaivrijski: Negramotna Bulgarija) je bilo v Bolgariji 1. 1887. 3,154.375 prebivalcev, izmed katerih je bilo nepismenih 2,816.602. torej 89'3%. Leta 1920. pa je bilo tu 4,846.971 prebivalcev, izmed katerih je bilo nepismenih 2,685.655, torej 55'5%. Nepismenost je v eni generaciji (v 33 letih) silno padla. Tu se je pojavil tudi velik raizloček med pismenostjo mož in žen. Leta 1887. je znalo le 4'1% žen citati in pisati, do 1.1920. pa je to število naraslo že na 33*2%. Pismenost je bila tudi po raznih »rezih različna. Na deželi je seveda nepismenost večja, kakor v mestih, tako, da še leta 1920. ni znalo 52% podeželjanov pisati.
Ako pretehtam dejstvo, da tipična bolgarska žena ni znala pred 20 leti niti citati niti pisati, vidimo neizmerni problem, ki še ne bo tako hitro doživel svoje popolne rešitve. Ako naj se učimo pri bratih Bolgarih sloge v zakonodaj stvu, se lahko oni od nas na mnogih primerih nauče potrpežljivega in podrobnega dela, ki je pri nas v preteklem polstoletju skoraj popolnoma ozdravil analfa-betsko bolezen. V Bolgariji se o izboljšanju analfabetizma mnogo govori, a mak» dela. Izgleda tako, da se še temu kulturnemu minusu ni napovedala vztrajna in premišljena kampa-nija, ki bi korak za korakom pridobivala vas za vasjo. V narodu, kjer je mnogo nezaposlene inteligence, toirej take, katero družba ne rabi, se istočasno razvija in širi kulturna beda, ki je spremljana tudi od moralne in gospodarske bede. Nepismenost ne pada tako kot bi morala, kar je razvidno iz velikega števila otrok, ki v šoloobveznem času ne obiskujejo šole.
Leta 1925./26. ni v šoloobvezni dobi hodilo, v šolo 41.7% otrok, več nego 60.000 otrok pa je dovršilo samo nekaj razredov. Vseh učencev, ki niso vršili svoje šolske dolžnosti, je bilo tega leta 101.512, ¡torej cela šestina celokupnega števila 641.734 šoloobveznih otrok. V naslednjem letu se je zmanjšalo to število na 95.866 otrok. Otroke, ki so hodili saj v prvi razred, štejejo na podlagi oficielne sta/tistike za pismene, čeprav to ni popolnoma pravično.
Dr. Gawijski opazuje v Bolgariji naslednje glavne vzroke nepismenosti: imbecilnost otrok, nemarnot staršev, veliko oddaljenost
doma od šole, telesno šibkost, delo otrok, i. t. d.
Zelo važen činitelj je seveda tudi redka naseljenost Bolgarije. V goratih predelih je naseljenost prebivalstva tako redka, da so šole med' seboj zelo oddaljene. V Bolgariji pride na kvadratni kilometer saimo 45 ljudi. V nekaterih krajih imajo otroci do najbližje šole 10 do 20 km.
Največja ovira rednega šolskega obiska so težke gospodarske in socialne prilike Bolgarije. kjer se preživlja z j ako primitivnimi metodami kmetijstva 82.6%. Prebivalstvo, ki je v pretežni večini nepismeno, ne zapopade dovolj no pomena kulture. Otroci rastejo in nimajo veselja hoditi v šolo. marveč rajši »živijo«, kakor njihovi predniki.
Končno je potrebno pretehtati tudi velike bolgarske narodnostne razmere. Tu je velika plemenska, kulturna in verska diferenci-jacija, kajti v bratski kraljevini živi) veliko število »drugovercev«: Turkov, Anmenov, ciganov in Grkov, ki hodijo ali v bolgarske državne šole, ali v svoje nepopolne manjšinske šole. Nekaj posebnega so turške šole. Na podlagi statističnih poročil je ravno pri Turkih samo 8 izmed 100 ljudi pismenih. To je posledica dejstva, ker je v turških šolah obisk popolnoma nezadosten in so pogrešne učne metode, kjer se memorira korani, ki ga učenci ne razumejo. Razna poročila pravijo, da so bili pred 20 leti učitelji turške mladine »ho-dži«. ki so bili često sami analfabeti.
Gavrijski predlaga nekoliko nasvetov, na podlagi katerih bi se po njegovem mnenju povzdignil kulturni nivo bolgarskega naroda. Zahteva, da bi se morali vsi Bolgari' do 40. leta podvreči izpitu iz splošnega znanja. Da bi se vršili za analfabeto večerni tečaji in nedeljske šole; da bi se ustanovila zveza za bolgarsko izobrazbo; da bi se določil »dan bolgarske kulture«, katerega namen naj bi bil propaganda izobraževanja; da bi se nepismenost zatrla v času službovanja v kadru in končno, da se izda zakon o otroškem in ženskem delu. Iz vsega tega je razvidno, da bo treba prijeti za nodroibno delo, katerega nai se prisiljeno ali prostovoljno oprime1 bolgarska inteligenca. Ker država ne bo mogla gmotno poplačati tega vzgojnega truda in dela, se bo treba lotiti prosvetnega apostolstva brezplačno.
Zaključek.
Bolgarsko šolstvo je hvaležen predmet študija za primerjalnega pedagoga. Sistem tega šolstva je enotna šola, ki je zgrajena na linearni dovršenosti, kakršno ima v sedanjosti samo nekaj držav. Petstoletna podložnost turškemu sultanu je po politični strani in podložnost Grkom ie pa po versko-kulturni strani zapustila nepozabne stopinje bolgarskemu življenju. Kljub temu pa se v njihovem šol-
»Napravimo iszlet na Bledi!«
Hotel na blejskem gradu nudi vsakemu izletniku višek zadovoijnosti!
Romantična lega, očarljivo lep razgled na jezero, Triglavsko pogorje in Karavanke, zanimivosti starega gradu, velika terasa za igre na prostem!
Omogočiti hočemo vsakemu, še tako skromnemu učencu udeležbo izleta na Bled, ki mu ostane v trajnem spominu. Spoznal bo biser Gorenjske, poletno rezidenco naše kraljevske rodbine
Hotel na blejskem gradu Vam nudi prvovrstno kuhinjo toplih in mrzlih jedil, kakor tudi vsa okrepčila, v prostornih zračnih sobah pa udobna prenočišča. V to svrho navajamo izletnikom naš cenik in smo prepričani, da nas tudi Vi počastite s svojim cenj. obiskom.
C G 11 I iC Zajtrk ali južina: Kava, čaj ali mleko z 2 kruhoma Din 2"—. — K o s i 1 o (obed) I. vrste: Juha, pečenka, 2 prilogi, močnata jed Din 10'—. II. vrste: Juha, govedina, 2 prilogi Din 6"—. III. vrste: Juha in 2 prilogi Din 4"—. — Večerja I. vrste: Pečenka, 2 prilogi, močnata jed ali desert Din 7'—. II. vrste: Rižoto s salato ali golaž s krompirjem Din 5"—. — Okrepčila: malinovec, limonada (V«/ kozarec) Din 2'—. — Prenočišče: Ležišče s perilom za osebo Din 4"—. Ležišče na žimnicah za osebo Din 3"—. — Pri udeležbi 30 učencev in naročilu obeda ali večerje I. vrste dobita dva učenca gratis! Kuhinja izborna!	Porcije velike!	Postrežba točna!
Na željo preskrbi uprava skupno vožnjo po jezeru za osebo a Din 2'—. Vljudno prosimo pravočasnega naročila glede prihoda in hrane.
e priporoča
z odličnim spoštovanjem
Uprava Hotela Grad, Bled
UMETNIŠKI ZAVOD ZA LITOGRAFIJO
ČEMAŽAR JOSIP
LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6
izvršuje vsa liiografska dela v najokusnejši izdelavi
stvu javlja stroga premišljenost in velika uravnanost.
Temeljni značaji bolgarskega šolskega družabnega in političnega sistema je kar najpopolnejša demokracija. Železna roka, ki se javlja tudi v političnem življenju je Bolga-rova največja prijateljica, kelr on je vajen trdi vladi tudi v demokraciji.
Šolska enotnost na osnovnih šolah in na progimnazijah je dosledna izvedba koeduka-cije. Dekliška izobrazba je zgodovinskega značaja, zaradi česar se ji nudi enakopravni razvoj z deško izobrazbo.
Konfesije bolgarskega naroda nimajo ni-kakih posebnih stikov z javnim življenjem, ne puščajo pa tudi v šoli posebnih znakov. Po vaseh ne zidajo dragih cerkva, marveč se bolj množijo šolske zgradbe. V učilnicah navadno ni konfesionalnih simbolov. Verouk poučujejo na narodnih šolah in na pedagoških šolah učitelji. Duhovščina ni visoko izobražena in jie bolj človekoljubna, ker živi v bedi in v skrbeh za družino (kakor pravoslavni popi).
Velika luč bolgarske enotne šole ima tudi veliko senco v nepismenosti bolgarskega naroda in v dejstvu, da se analfabetizem vzdržuje na ta način, da velik del otrok ne hodi v šolo v času, ko je šoloobvezen.
Ni je pedagoške misli, da ji ne bi bolgarski učitelji in univerzitetni pedagogi posvečali dovolj pozornosti. Bolgarski učitelj je praktičen in trezen, kar se da spoznati ptri osebnih stikih, pri vstopu v mrzlo pobeljene učilnice, kakor tudi iz pedagoškega tiska. Pri tem pa ie njegovo zanimanje za pedagoška vprašanja zelo živo in požrtvovalno, da celo pri slabih in nerednih prejemkih občudovanja vredno.
Pri primerjanju bolgarskega in jugoslovanskega šolstva je vidna skladnost šole z življenjem, z družabnimi idejami in z narodnim' razvojem. Ako ni možatosti, odločnosti :n dinamične prilagojenosti v narodu, jih ni tudi v šolstvu, če tudi je do podrobnosti naj-skrbneje zgrajeno. Ako ni v narodnem življenju energičnega, velikopoteznega duha, mora ostati tudi šolska zgradba slučajna, raz-treskana, poldemokratična, polmoderna in ne-celotna kulturna stavba.
(Konec.)
Novosti na Knjižnem trgu
—k čebelarjem. Izšla je nova čebelarska knjiga »Praktični čebelar«, ki jo je spisal g. Donat Jug. Obsega 300 strani in 140 slik. Knjiga obravnava vso snov naprednega čebelarstva. ki bo v pouk tako začetniku, kakor tudi izkušenemu čebelarju. Trdno smo prepričani, da bo nova knjiga naše čebelarstvo zelo povzdignila, ker so v njej navedene vse vodilne misli za napredno in uspešno čebelarstvo. V predprodaji, to je do konec meseca junija, velja mehko vezana knjiga Din 35.—, v celo platno vezana pa Din 45.—. Za poštnino je poslati še Din 5.— za vsako posamič poslano knjigo. Z znižano ceno hoče Čebelarsko društvo omogočiti, da si nabavijo knjigo tudi revnejši čebelarji. Od meseca julija dalje bo cena znaitno višja. Posebno priporočamo v platno vezano knjigo, ki je lepe zunanje oblike in zelo trpežna. Naročite knjigo pri Slov. Čebelarskem društvu ali v Društveni Čebelar-ni v Ljubljani, pa tudi v knjigarnah v Ljubljani, Celju in Mariboru jo lahko dobite.
—k Modra ptica. Izšla je 6. številka z naslednjo vsebino: Vladimir Bartol: Onkraj tolmačenja sanj. Milena Mohoričeva: Popotne impresije (konec). Dr. Silva Trdinova: Mur-nova pisma (nadaljevanje). —- Zapiski: André Maurois o Stracheyu. -— Poročila. — Razno. — Revija izhaja enkrat mesečno. Letna naročnina Din 100.—. Naročniki rednih publikacij prejmejo list kot dopolnilo h knjigam brezplačno.
—k Ivan Pregel. Izbranih spisov deseti zvezek: OTROCI SONCA. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1935. (Zbirka domačih pisateljev — prva knjiga V. kola, letnik 1935). — Trilogija »Otroci sonca« je morda Pregljeva najlepša stvar, družinski roman, vzet iz sodobnosti. Tri novele, ki so nastale v različnem času, je Pregelj združil v celoto, ki predstavlja dianes umetniško zrelo in enotno delo in gotovo najboljšo Pregljevo sodobno povest. Osebe, ki v njej nastopajo, spadajo med najmočnejše stvaritve v slovenski književnosti sploh. Knjiga se dobi tudi v Knjigarni Učiteljske tiskarne.
—k Rejec malih živali. Izšla je 4. številka II. letnika tega ilustriranega lista za pospeševanje reje malih živali. Vsebina tega lisita bo služila predvsem onim, ki redijo katerekoli male živali. List izdaja in urejuje: Inkret Alfonz, šolski upravitelj v Šenikovem turnu pri Ljubljani.
—k 4. številka III. letnika »Živalce«, glasila društva rejcev malih živali »Živalca« prinaša pestro vsebino iz področja označenega v naslovu. List izdaja društvo »Živalca«. Urejuje ga Leopold Paljk, učitelj v Ljubljani. Vsebina lista lahko prav dobro služi učitelj-stvu kmetskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol.
—k Časopis za zgodovino in narodopisje v Mariboru. ČZN, ki objavlja razprave, iz-vestja, književna poročila in gradivo zgodovinskega in narodopisnega značaja (Prekmur-ja, Podravja in Posavja), prinaša v 29. letniku 3—4 snopič zanimivo razpravo znanega umetnostnega zgodovinarja dra Rajka Lužarja: Ornamenti noriško-panonske kamnoseške industrije. Razprave nam razrešujejo noriške nagrobne oltarje in panonske sarkofage ter klasično, keltsko in skitsko stilnost. Zanimivo so Izvestja o rimski vili v Grobelcah, rimskemu taboru v Ločici, neznanem prekmurskem tisku (Starinstvo i zvačinsitvo) itd. Sledi obširna bibliografija in slovstvo. Prav posebno pa je zanimivo Narodopisno blago koroških Slovencev, ki ga je zbral tov. Vinko Modern-dorfer.
Mali oglasi
Mali oglasi, ki slutijo t posredmlne in stcialoe mani •kiinstva, vsaka beseda 50 par. Najaaojii znesek Din 5 —
IPR.P.ZAJEC
I s p r a i a ■ optik LjuHJunm, Stari trg t
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre» toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
;
Avgust Agnola
LJUBLJANA
TTRŠEVA CESTA ŠT. 10 Telefon 2478.
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in iip. Kompletne opreme za restavracije, hotel«, gostilne, kavarne in bare ter ta splošno goapodinjatvo. Luksuzni predmeti.
■aiimimimnui
IHMIIIIk :
Pomladanski plašči, kostumi, kompleji, obleke in bluze samo zadnje novosti v največji izbiri pri
ELITE
Prešernova ulica št. 7 - 9
Ljubljana
i
ovo*
Slike z Jadrana
velikost 42X52 cm. Slike so v bakrotisku (po fotografijah), katerim je priložen kratek popis
1.	Baška na otoku Krku
2.	Mesto Rab na otoku Krku
3.	Slapovi Krke pri Skra-dinu
4.	Sibenik
5.	Pogled na Trogir z otoka Ciova
6.	Pogled na Split
7.	Dubrovnik
8.	Pogled na Kotorski zaliv z Lovčena
Cena serije 8 slik nalepljena na lepenki s platnenim robom Din 80'— nenalepljena Din 30"—. Posamezne slike se ne prodajajo! Za cenj. naročila se priporočata
Knjigarni „Učiteljske tiskarne"
v Ljubljani in podružnica v Mariboru