štev. 254 TRST, v petek 10. septembra 1909. Tečaj XXXI * -o«e »ra- IZHAJA VSAKI DAN «— eb nedeljah In praznikih ab 5., s* ponedeljkih eb 9. cjvtraj- F»H«:rilčne iter. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) t mnogik ftafcak&rn&h t Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Potr«, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-♦šijti, Dornbergn itd. Zastarele Ster. po 5 nyč. (10 stot.). »M.A8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Sirokosti 1 tolane. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 »t. mm, aesirtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov m S® st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 KI, vsaka ausdoljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-. »j^si pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« ,Jft*mo6tiu. — Plačuje e« izključno le upravi „Edinosti";. CHasllo političnega društva „Edinost za Primorsko* V edinosti Je moč I ■MM NAROČNINA ZNAŠA ■a vse leto 24 X, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; un rocbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■areimlma na a*4«lj«ko izdan j« „EDISOSTZ" ataa« : mIi ___ lata« K 5-30, pol lata 3SO n Tli dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank®- ▼ana pisma te ne sprejemajo Id rokopiei se ne vračaj« Naročaino, oglase in reklamacije je pošiljati na npravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Glorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj ia odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. LastaOl konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcQ* lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PsItiio-hranUiiKnl račun SL 841 652. TELEFOM St 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Konferenca načelnikov klubov v Pragi. PRAGA. 9. „Narodni Lis'yK poročajo, da ae Da Donaju rretresuje načrt, đs bi 86 (klicalo v Prago konferecco načežnikov klubov vseh deželnozborakih strank. Na tej konferenci bi se posknšalo doaeči sporazum glede konstituiranja češkega deželnega zbora. Konferenco naj bi sklical vrhni deželni maršal ijricc Ferdinand Lobkovic, Velike vojaške vaje na Moravskom, VELIKI MEZERIČ 7. Danes so cd obeh strani začele prodirati glavne aile, ker mora po dispozicijah dovesti najprej do spopada južno od Rutikava ob ceati, ki vodi iz Velikega Mezeriča v Trebič. Zato ae je vrhno poveljstvo vojaških vaj nastanilo sever-aoiztočno od Trnove, kamor sta se ob 8. uri v avtomobilu padala oba caaarja. Prestona* *lednik je že ob 6. uri zjutraj odšel z načelnikom generalnega štaba v Velike Biteš, kjer ntegne priti da večfga spopada med konje« cico. Tjakaj je ob 5 in pol uri zjutraj odšel načelnik nemškega generalnega štaba. Vreme *e kraano. VELIKI MEZERIČ 9. Načelnika gene-ralnega štaba romunske armade, generalnega taitenanta Crainiceanu sta danes ea gradu ▼aprejela oba cesaria. Nemški cesar je povabil generalnega lajtenanta, naj prisostvuje tndi aemikim manevrom. dogajanja za sklicanj« katcliikega shoda ? LINO 9. Kakor se govori v tukajšnjih dobro poučenih krogih, se vrše med nemškimi klerikalci aa eni, ia slovenskimi ter češkimi na dragi strani ponovna pogajanja za sklicanje katoliškega »hod* v mesecu novembru.— Ako pride do delovanja češkega deželnega zbora, se zboljšajo tudi nade za sklicanje splošnega katoliškega thoda. Ako pa ne pride do sporazuma bo sklican splošnji avstrijski katoliški shod leta 1910. Na sklicanje posebnega nemško-avstrijskegn shoda se menda ne mitli več. „Veleizdajniški proces" v Zagrebu. ZAGREB 9. Ob velikanskem navalu občinstva je danei pričel državni pravdnik svoj g^vor. Zrakoplovstvo. BEROLIN 9. Orwille Wrigt" je danes predpoludce v navzočnosti prestoloslednika in prestolonas'ednice napravil dva krajša poleta, ki %ta popolnoma vspela. Na enem poletov je bil vspreiet tudi en paiažir. FRIEDRICH3 H A FE N, 9. Zrakoplov „Zeppelin III" se je ob 8 uri 45 min. pred-pol. dvignil v zrak z viitemberškim kraljem in njegovim spremstvom ter grofom Zeppeli-nom in stalno posadk d. Krasno vreme je povflpeševalo polet poprečno čez jezero. Ob 9 uri 40 min. Ee je zrakoplov povrnil, nakar ai je kralj ogledal naprave v Manzeilu. Ob 11. uri ae je zrakoplov s kraljem zopet dvignil v zrak ter krenil v smeri proti gradu Meinav, je potem križaril nad jezerom t-.r se na to vrnil v Friedrichihaf^n. Napad na rusko poŠto. SAMARB 9. — V minoli noči je banda ceemljenih z revolverji iu bombsmi cborože n:h roparjev napadla pošto na postaji Miae. Roparji so ugrabili 80.000 rubljev. Pri napadu so bili ubiti tri;e redarji in en čuvaj, deset mlž je ps b-lo težko ranienib. Roparji PODLISTEK, Roman starega gospoda Češki spisal I. S. Machar. Poslov. T. L. „Rekel sem že. Ži?ita v zakonu že d7e leti in sta zelo srtčna." ;e odgovoril pripovedovalec nekako čmerno, morda zaradi tega, ker je njtgova povest napravila tako malo efekta pri poslušalcih. „To ni noben roman, nima nobenega pravega korca," je menil zopet oni, „romani se zaključujejo sedaj žalostno. To je vsakdanja degooba in nič diuzega*" „Sicer, kao ve, ali ne bo imelo to žalosten konec/ je menil diugi, „Človek ne ve, kaj ga čaka jutri." „Dvomim, zelo dvomim," je odgovoril zopet pripovedovalec, „živ.ta skupaj naravnost srečno. Ona g3 fkoro obožuje. Polja-baje ga itrastno in ga baje ne imenuje drugače nego : papa." „Vraga verjemi ženski," je zamrmral zopet prti in citiral iz neke pesmi: n— ima sanjave oči, gladka lica, so prerezali brzojavne žice ter io potem zbežali ca lokomotivi. Izvolski obišče Berolin, BEROLIN 9. „Lokal-Anzeiger" poroča iz Petrograda: Izvolski ae na povratku a svojega letovišča ustavi nekoliko doi v Bero-lian, od koder ae poda v Petrcgrsd. Grozo vit osti Mule j Hafida. TANGER, 8. — Sultan Mulej Hafid je vsprejel angleškega in francoskega konzula, ki sta mu izročila noto diplomatičnega zbora, v kateri ae obsoja grozovitosti izvršene po starem običaju na upornikih. Sultan je vzel na znanje vsebino nota ter je izjavH, da bodo odslej vae take kszn: odpravljena po vsem Maroku. Pooblastil }& konzule, naj ta odgovor uradno spo roče diplo-mstičnemu zboru. Kreta. ATENE 9. Iz Kaneje je došla aemkai vest, da se je med krečanskimi posfenci se-atavila skupina, ki agitira za kandid&turo vojvode Tecka, svaka kralja Edvarda, na mesto guvernerja. Zagovorniki te kandidature pravijo, da ae zamore preprečiti poslabšanje sedanjega stanja stvari na Kreti le, ako ve na mesto guvernerja postavi tneza, kateremu ne bi mogla TurCija prigovarjati. Persije. TEHERAN 9. Bivši šah Mohamed Ali je danes popoludne odpotoval v Rusijo. Boji v Severni Afriki, MELILA i). General Marina se je podal v Mulej Aliherov, da se pogaja o mirovnih pogojih. Tamošnji sovražni rodovi so se podvrgli in obljubili, da polože orožje. Ni pa ir&lo še do popolnega sporazumljenja in zato si je general Marina pd držal taloev. — So vratne čete so ae približale Zocco el Arbi, streljanje iz topov jih je .pa pognalo v beg. BRINDISI 9. Prestolonaslednik Konstau-tin je dospel semkaj p parnikcm avstrijskega Licjda in je danes ob -7. uri zjutraj potoval dalje v Monakovo. ATENE 8. Ruski topničarki .„Korejec" in „Kivinec" sta dospeli v Faleronski zaliv. Prihodnji teden pripluje tja neka druga angleška eskadra. Isto tako pričakujejc tamkaj avstrijsko eskadro, obstoječo iz križarjev „Nadvojvoda Karol", „Ferdinand M&ks", in „Friderik". TURČIJA. CARIGRAD 9. Porta je dovolila Srbiji prevoz preko Soina 45.000 kg, dinamita in 56 milijonov patron iz F^nncije. Severni tečaj odkrit Dr. Cook je poslal po Eskima. KODANJ 9. Dr. Cook je naprosil kapitana Sverdrupa, naj najme ladijo in odpotuje na Kap Jcrk v svrho, da vkrca oba Eskima, ki sta ga spremljala na severni tečaj ter naj ju čim prej privede v Kcdanj. „Brz. biro Ritzau" je prejel od gospe Road Amundsen sledeče pismo: Londonski „Daily Cronicle" od 4. t. m. piše, češ, da je moj mož dementiral poročilo dr. Cooba, po katerem sta Eskima, ki sta ga spremljala na severni tečaj, njegovo izjavo potrdila, £da je dosegel seTerni tečaj. Ta trdite? je povaem neresnična. lata je tem čudneja, ker aem v svojem razgovoru z dopisnikom „Daily Chro-ničla" ponovno neglašals, da je bil dr. Cook na severnem tečaju. Moj mož ni najmanje ne a v srcu topost ali laž..." „In zato daja deset ce tej majhni žabi z ragljo," sem spregovoril jaz. »Da, zato, ker je baje njegovi soprogi čudcv.to podobna. Pozna se po tem, da ima svojo ženo zelo rad." „Ta žaba prodaja ragije, a nosi seboj samo eno. To je le poseben način beračenja," je menil drugi. Pogovor se je obrnil s tem na drug tir. Govcrilo se je o bersčih, preatarjih, redkvi-čarjib, slaščičarjih, o pisknmzih in o ljudski bedi splch. in. Pozneje sem se shajal pogosteje s starim gospodom v oni gostilni. Ra?govor z njim me je zanimal vedno. Veliko je potoval, veliko videl in vedel pripovedovati. Njegovo pripovedovanje ni bilo natanjčna razprava te ali one^ dežele, njega so zanimale le podrobnosti, kakoršnjih ne najdete v nobeni potopisni knjigi in ki so pogostokrat zelo smešne, a vedno zabavne. Ah, to so bili prijetni večeri... Bila je zima. Zunaj je padal sneg ali pa je zmrzovalo. V gostilni je bilo prijetno toplo, tobakov dim se nam je vil okoli glav in se gromadil ob stropu, kakor siv oblak; govorili smo, smejali se in odhajali zadovoljni domov. dvomi o tem in zato Vas prosim, da demen-tujets gorenjo trditev. Dr. Cook odpotuje iz Kodanja. KODANJ 9. Dr. Cook odpotuje od tukaj jutri ziečer. Pred odhodGm bo imel konferenco na vseučilišču; ob tej priliki bo imenovan častnim doktorjem. Sodi ae, da poda dr. Cook na tej konferenci nekatera pojasnila, ki dokažejo, da je res dosegel severni tečaj. Na slavnosti bo navzoč tudi prestolonaslednik. Izvadek iz poročila Peary-|a. LONDON 9. Posebna izdaja „Timesa" je priobčila sledeči kratki izr&dek iz poročila Peaiy-ja o njegovi ekspediciji, ki ga je Peary brzojavi! iz Battle Harborra kakor uvod srojega popolnega poročila: Parnik „Roosevelt" je odplul iz NevrJorka dne 6, julija 1908, iz Sidneja pa 17. julija 1968 in je dospel na Kap Jork v Gronlandiji dne 1. avgusta. Dne 8. avgukta je parnik odfiel iz Etaha v Grealandiji in je dne 1. septembra dospel na Kap Sheridan v Graatlandu, kjer je prezšmil. Peary je ostavil pernik „Roosevelt*" dne 1$. februvari>a 1909 na saneh, dne 1« marca je s Kapa Kolumbia krenil v severni smeri, 2. marca je dosegel angleški rekord, od 2. do 11. marca ga je zadržavala odprta voda, dne 11. marca je prekoračil 84. širinsko stopinjo, dne 15. mavca je naletel na odprt kanal ledu, 18. maroa je prekoračil £5. Siriaiko stopinjo, štiri dni pazneje 86, širintko stopinjo in je 23. marca dospel do aekega odprtega kanala, 23, marca je daaegel norveški rekord in sledečega dn9 italijanski rekord, dne:S6. msrca zopet naletel aa odprt tkanal, 27. marca je prekoračil 87. ši-rinsko stopinjo, 28. je dosegel amerikanski rekord, 29. marca je naletel na odprt Jranal in 30. mare* ga je zadrže rala odprta voda. Bne 2. aprila ]e prekoračil 88« širinsko stopinjo, dne 4. aprila 89. Sir, stopinjo in je dosegel se -srni tečaj dne 1. aprila 1909. Dne 7, aprila 1909 je odpotoval s severnega tečaja in je dc-e 23. aprila dosegel Kap Kolumbio. Doe 27. aprila se je zopet vkrced na parnik »Rxwevelt", dee 18. julija je o-stavil Kap Sheridan, dne 18. avgusta ie pasira! Kap Sabine in 26. avgu.ta je odpote?al s Kapa Jork. Vsi členi ekspedicije so zdravi dospeli v Indian Barbour izvz/mši profđsorja Marvins, ki je dne 10. aprila po nesreči utonil 45 miij seremo od Kapa Kolumbija. Peary na potu v litew-jork. BEROLIE 9. Peary dospe danes v Cba-teaubai na vzt-čni ooaii Labradorja in odpluje petam ? New Jork, kamor utegne do speti v soboto ali nedeljo. Mnogo uglednih oseb mu hoče iti nasproti do Sidceya. Tudi njegova rodbina se sestane žnjim v Sidneyu. Pariz 9. „Figaro" demeLtuje v neki brzojavki iz Rima vest, češ. da ima petova nje kardinala 8atollija na Francosko politi čen pomen in da se gre izlasti za katoliške zavode. Kardinal ni predel od papeža nikake misije in potuje v Pariz edino le iz zdravstvenih ozirov. _ Italijanski £las o avstrijskem rrolileinn i. V zagrebškem „Tagblattu" čitamo neki interviev (razgovor) o poskusih za češko-nem ško sporazuml;enje. Izpraševanj parlamentarce presoja Same teh poskusov in s tem v zvezi bitstvo avstrij Zima je minula. Dnevi so se podaljšali, prišla je pomlad. Pojavili so se prvi red-kvičarji in otroci in deklice z oarcizi in vijolicami. Stari gospod je kupil vedno šopek, zavil ga v tanek papir in ga je spravil v površnik, ki je visel na zidu... To daja gotovo s roji ženi, ko prihaja domovi sem si mislil... Prišel je maj. Sedeli smo prvikrat na dvoru, ki je bil spremenjen v vit, Košati kostanji nad našimi glavami so bili gosto posejani z belim cvetjem. Temno-modro nebo, polno žarečih zvezd, se je bočilo nad nami v neizmerni višini. Rumena svetloba plinova je podajala listom in cvetju nekako magično mikavnost... Stari gospod je prišel ta večer zelo pozno. Bilo je že dšvet. Ko sem zag'edal, da se bliža, sem vstal in ga pozdravil. Čudovit izraz njegovega obraza, kaker-Snega do sedaj še nikdar nisem videl na njem, me je presenetil. Ljubeznjivost, prijaznost, dobrotljivost — vse je izginilo; oči so gledale bolestno in obupno, okoli ustnic mu je trepetal neizrečeno trpek nasmeh, brki, sicer urejeni, so bili razmršeci. Kcmaj da je odzdravil in je sel. Ker je mslčal on, tudi jaz nisem govoril. Pil je hitro« Enkrat je pogledal skozi skega narodnostnega problema — podajam pa le glavne misli in esencijelne točke iz nje govih izvajanj — takc-le : Pcgajanja ne bodo& imela vspeha že zato, ker Čehi vstrajajo na svojem državno-pravficm stališču, dočim zahtevajo Nemci iz vedenje narodne avtonomije. Zahteve izhajajoče iz tega nasprotstva, ne dopuščajo nađe do sporacumljenja. Ti stališči obeh strani sta krivi in ne vzdrži j ivi. Ča ško atal š5e proti narodni avtonomiji je zgrešeno, ker žrt?uie lastne rojake v Sleziji, na Niže-Avstrijskem, Slovake na Ogrskem in celo rojake na Moravske m. Jednako nedoslednost zagrešajo Nemci. Navdušujejo se za avtonomijo svojega ozemlja na Češkem, ker imajo tam relativno manjšino ; hkrstu pa nočejo nič čuti o izvedenju narodne avtonomije v deželah, kjer so druge narodnosti v manjšini; v Trentinu Italijani, na Stajarškem ii Koroškem Slovenci, na Ogrskem nemadjarske narodnosti. Na Teševanju problemov, tikaiočih se narodnega vprašanja, postopajo na obeh straneh brez premisleka. Italijani pa so se naveličali, da bi vedno hodili po kostanj v ogenj z a dru g e. Čehi so po lastni krivdi zašli v zagato. Ako bi se bili mesto — da se lovo za državnim pravom — držali programa Palackega iz leta 1848., bi bilo že davno prišlo do mogočne zveze večine narodov države, ne izvzemšl Italijanov, proti kateri bi bili Nemci io e^entuelno tudi Poljaki obnemogli. Skupna Avstrija bi bila že davno zvezna država svobodnih, avtonomnih narodov, dočim gre sedanji narodnostni boj v prilog le reakcionarnim elementom in pomaga umetno daljšati ostanek duvalizma. Vendar meni ta parlamentarec, da bo eventorelni aerspeh sedanjih češko-nemških pogajanj na korist bodočemu mirnemu razvoiu stvari v Avstriji. Kajti: ako bi se Nemci in Čehi sporazumeli že sedaj, bi bila rešitev italijanskega, jugoslovanskega in ma-loruskega vprašanja le otežena in odložena za nedogledne čase. Italijani, Jugoslovani, MalGruai in Romuni bi bili orepnščeni svoji usodi. Karodno vprašanje treba rešiti hkratu za vso monarhijo in na isti podlagi. Zato morajo tlačeni narodi istodobno in vsej državi, v vseh jezikovno mešanih krajih nadaljevati boj, ako hočejo izsiliti spremembo ustave na jedino zdravi podlagi narodne avtonomije. *** Ti so ennncijacije, ki prijetno zvene na ušesa. To je glaa gorečega propagatorja načela narodne avtonomije : načela svobode in tsamodoločbe vseh narodov brez razlike. Ali čutu zadoščenja, ki ga vzbuja v nas ta muzika, se pridružuje trdi čut skoro da osup-nenia, ko doznajemo iz zagrebškega lista, kdo je muzikant, da je Italijan, ki je tako trezno, bietrr, pravično in dalekogledno analiziral avstrijski narodnosti problem. Jeden ita-j a a s k i h poslancev je, ki se je tako-toplo navdušil za rešitev av«trijsk?g* problema, kakor si jo mora želet<, kdor je v resnici prijatelj svobode in enakosti po načelu modernega demokratizma, kateri jedini mora dati* solidno podlago za mirno življenje in plemenito medsebojno tekmovanje med narodi. Ali po prečitanju teh enuncijacij se nismo' mog,i ob vsem zadoščenju ubraniti čutitvet trpkosti in grenkobe. Od lepih in piemeBitib misli in načel, ki jih razvija italijanski poslanec nam je bila v hipu naša misel pri politični praksi njegovih rojakov veje kostanjev na prekrasno obločoico. Pogledal sem nehote na njegove oči in aem videl, da so polne eolz. Potegail je robec iz žepa in si jih utrl, „Tak dim je tu denes, ščiplje me v oči", je spregovoril sjho in zopet molčal. Zrak je bil srež in dima ni bilo. Naglo je spil in plačal. Vzel je klobuk in mi pedal roko. „Poidem približno za teden dnij v Trst", je rekel hladno. Predno sem mogel spregovoriti besedo, mi je stisnil roko in odšel. Premišljeval sem o njem. Njegovo vedenje, njegova zunanjost mi je bila nerazum-jiva. Čez nekaj časa sta prišla dva izmtd onib, ki so igrali karte takrat v sobi. Sala sta k meni. „Revež, gospod svetnik", je spregovoril eden, „ali že veste ?u je vprašal mene. „Ne, kaj se je zgodilo ?" sem vprašal hitro. aEh, danes mu je ušla žena z nekim igralcem ali pevcem. Govori se, da sta š!a v Trst ali v Italijo. Revež, zelo ga pomilujem". Povedal sem, da je bil tu pred pol are, in rekel, da odpotuje jutri v Trst. (Zvršetek pride). Stran II „EDINOST" št. 254 V Trsta, dne 10. septembra 190S v naših primorskih deželah. Med teorijo ia prakso zija propad. Te, razgovor priobčen v zagrebškem listu, r,rm je zopet žiro postavit pred cči tisti pečat neiskrenosti, nedoslednosti, za v ratno iti in izdajstva na načelih, ki ga ima vsa italijanska politika od davno do danes. Gospodarski vestnik. Sporočila o važnejih gospodarskih pojavih zlasti na Balkanu ; potem pa: delavski trg (zvišanje ali znižanje produkcije, blagovne cene, štrajki itd.); velepodjetia (karteli, trasti. monopoli); ssoljalna politika (delavsko zavarovanje, brezposelnost itd.); zavarovalstvo: elektrika in vodne sile; kovine; stavbeni materijal (kamenje, cement, opeka les itd.); ffl " jčadapolen dvočlovek po poklicu. Nadzornik B. je bil ljadski učitelj in vsprejema kakor nadsornik tudi svojo prejšnjo plačo. Tako se dogaja, da S funkcionarja z istim delom, z istim številom službenih let in prilično z isto starostjo, imata zelo različne dohodke, prvi do K 6000, a drugi do K 1550 na leto. Kdo pa ju plačuje? Prvega država, druzega pa dežela, a vendsr imata oba pred svojim naslovom pridsvek „cessrjko-kraljevi", časi država sama ta častni pridevek jako malo uva-žuje. Kajti Šolski nadzornik iz vrst ljudskih učiteljev ni uvrščen v noben činovni razred drž. uradnikov, nima pričakovati od države j za starost nikake oskrbe, ne za-se ne za kava, novs promet na suhem (železnice, avtomobili itd.) promet J člene svoje družine in ne uživa po državnih na vodi (parobrodi, loke, kanali); promet v zraku (železnicah nikakih olajšav. (letalni stroji, zrakoplovi itd); izselništvs; konsum j To si je država zelo ugodno prikrojila, podjetja .fteS. jaz tr0|im 1000—1200 K na leto za ! potnico nadzorniku, držala naj ga pa plača, jsaj je dovolj, da mu dovoljujeM p d stavljati Izselništvo. i pred svoj raslov pridevek „cesarsko- Tekom julija se je odpeljalo iz Trsta k r aij 6 T (sladkor, itd., itd. petrolej itd.); Sestavlja PLUTUS. Js-Ii ie kateri drugi stan, ki ima slično stališče? Ali je še katera druga država izven Avstrije, ki bi tako mačehovsko postopala ■ toliko važnimi funkcij onarji ? Le pri nas v Avstriji je to možoo, kjer pa je Galicija izvzeta menda zato, ker od tam navadno pri-hajajo — avstrijski finančni mini s t r i I Koliko časa ie bodo druge kr o novine trošile za vzdrževanje okraj Dih šolskih nadzornikov, ki bi jih že davno morala država vsprejeti v svojo popolno oskrbo ?! Babilonska teorija. Vseučiliiki profesor in češki državni posl. dr. Drtina je objaril razpravo, v kateri da-kazuie, da imajo Čehi pravico do čeških šol na Nižje Avstrijskem, ker zakon o narodni enakopravnosti ne velja za gotove teritorije, ampak za individuve, ki sestavljajo narod. Dunajska „Zeit* polemizuje v „Babilonska teorija" naslovljenem članku proti omenjeni teoriji prof. Drtine, dokazujoč, da bi po omenjeni teoriji postal Dunaj ne dvojezično, ampak devetjezično mesto. Ča bi n. pr. prišel slučajno v Prago kak it slij. delavec, bi imel tudi pravico zahtevati, da se uraduje žnjim v italijanskem jeziku. Sploh, da bi privedla prof. Drtinova teorija do splošae babilomke zmešnjave. tem slučaju na popol- No, „Zeit" je enostavno izvaja iz nihče ne jezikovno preko morja skupa? 1607 oseb in sicer je Sla večina (1176) v Severno Ameriko, manjšina (431) pa v žitoredne d žale ob reki La P sta v iužni Ameriki. Vse skupaj je šlo v letošnjem letu do avgusta preko Trsta 12.886 izseljencev t. j. za 8005 ljudij več, nego lani ob tem času ; in eicer je Šla večina (10.035) v Severno in ostali del (2851) v Južno Ameriko- Iz vse A7tt-o-Ogrske se je izselilo v Severno Ameriko od 1. januarja do 1. av-gu.t* 1909 141.393 pomnikov t. j., za 637 več, nego ob ianesara ist^m roku. Največ izseljencev smo podali iz naša monarhije v Združene države leta 1907, tako da smo zaostali le malo za italijanskim naselništvom, kar je razvidno iz sledeče primere: 271.955 Avstro Ogrska 294.061 Italija 92.936 Nemčija Eno leto poprej, 1906, je šlo v vso Ameriko 511,935 Italijanov in 308.002 Avstro Ogrskih podanikov (iz Avstrije relativno io absolutno man;e nego iz Ogrske t. j. 136,534 proti 171,478). Kolosalno izseljevanje iz Italije, pa se je zadnje čase precej ustavilo, kar je pripisovati gospodarski probudi Italije. — Tako je šlo iz Italije med 1891—1900 povprečno 5 glav na 1000 v Ameriko in i * Avstro Ogrske istočasno samo 1 in pol, sedaj pa srno si že nekaj let razmeroma zelo blizu. Vsega skupaj j 3 šlo zadnjih 90 let (1820—1909) najmanje 25 milijonov takih izseliencav iz E7rope v Ameriko, ki so ostali tam za vse svoje življenje. Povprečno prihaja zadnje čase vsako leto en milijon glav tujega elementa samo v Zdru>ne države. Nemški izseljenci k iadali leto za letom do konca minulega stol. jo: 1881 . . . 221000 1891 . , . 120.000 1897 . . . 24.000 potem pa se je pričelo število zopet polagoma dvigati. Dodatno k pregledu, ki smo ga objavili v zadnjem pregledu, tičoč se Hamburga, vštejemo danes še Bremen in tako se pokaže, di je šlo v prvih sedmih mesecih tekočega leta preko Bremena in Hamburga vsega vkup 172 585 oseb onostran mor; a, fc. j. za 106 441 glav več nego lani ob tem č \iU. Šole! Šole! Šole! Se nekaj o šolskem Škandalu v Avstriji. V krasnih čeških krajinah pod Kru5oymi Horami obdržavali so te dni češlri stariši več skupščin, da proteitirajo proti šolskemu škandalu, ki kriči povsodi v tej državi, kjer poleg Slovane v živi kaj Nemcev. Iz tozadevnih rezolucij dozoajemo, da je pod Krušrvmi H.rsni 23.000 čeških šolskih otrok. Gospoda Nemci so preskrbeli nemških 1 udskih šol za samih 9000 otrok, dečim 14.000 čeikih otrok morejo v nemika šole. Šolska poslopja za češke šele se nahajajo v — hle vin. v senikih i. t. d. Meščanskih šol za Čehe sploh ni! Krasna ie ta fotografi,a n?mške politike v Avstriji. Zapolnite si to S okenci, ker tudi ram se tako godi v marsikaterem kraju naše domovine. Službeno stanje okraj, šolskih nadzornikov v Avstriji (Dopis) je tako, da ga ni enakega v nobenem drugem »tanj. Okr. šolske nadzornike imenujejo za določeno dobo, navadno za 6 let. Ako v tej dob; nadzornik vestno in točno izpolnjuje svoje dolžnosti, bi bilo pričakovati, da ga bodo imenovali stalnim na tem meitu. A temu ni tako. Ako ugaja političnim strankam ga puščajo te za 6 Lt na dosedanjem mestu; gor e pa, ako se je zameril vladajočim politična strankam, tudi ako je najsposobnejši »trokovnjak. — V tem slučaju je odstavljenji z j a v 1 j a m o, da bo — dokler kakor nadzornik, mora iti v službo na svoje bodo na Ogrskem vladale take prejšnje mesto in zgoditi se utegne, da barbarske razmere — vsako prejšn;i njegov podrejenec postane njegov b u m a n n o čutečemu človeku viši in nadzornik. Te razmere silno škodujejo onemogočeno, da bi stopal v ugledu stanu in napredku šole. 11 e s n e j e, kamo-li prijateljske Kaj pa je s plačami teh funkcij onarjev ?:odnofia)e do madjarskega n a -Nadz rnik A. je po svoji prejšnji službi rav^roda. nate i j ali profesor srednje šole, on dobiva! V zaključku prosijo v imenu skupnih, svojo prejšnjo plačo. Včasih s« dogaja, da dragih, naprednih človečanskih idej, naj kolegi mora poleg sluSbe nadzornika opravljati tudi v Budimpešti ta protest priobčijo ogrskim službo prcteiorja, biti mora v tem slučaju odločujočim vladnim krogom: Naj bi beseda noma krivem potu; ona vso stvar pretirava, vspostavlja trditve, in istih zaključke, ne kakoršna gotovo misli. Trditev prof. Drtine, da je pravo, pravo posameznih individov in ne pravo teritorijev, je popolnoma resnična, a ume je se, da si prof. Drtina tega prava ne misli tako, da bi imel pravico zahtevati Ceh, ki pride v Ioomost, da se uraduje ž njim v češkem jeziku, ali Italijae, ki pride o Prago, da se uraduje ž njim v italijanskem jeziku. — Kakor veljajo za izvrševanja vsakega prava gotovi predpogoji, tako je pač tadi glede jezikovnega prava. In dokler ti pogoji niso dani, se tudi tega prava ne more izvrševati. Ko bi n. pr. danes zahtevali Slovenci na Du« naju, enakopravnost, bi se nam opravičeno smejal celi svet, ker vendar ni mogoče zahtevati, da bi radi onih par sto, ali recimo tudi par tisoč Slovencev, ki so slučajno na Dunaju, znali vsi javni fuakcijonarji slovenski. Tu manjkajo pač zakoniti predpogoji, ker se slove&šfiino ne more smatrati za daželni jezik na Dunaju, kjer je komaj 1—2°/0 Slovenceo. A ker je Ćshov na Dunaju okoli 20%, se zamore češčino pač smatrati za deželni jezik tam. — V ostalem je res, da vlada glede pojma o jezikovni in narodni enakopramosti pri nas babilonska zmešnjava, ki je pa vedno v korist Nessoem, tako, da so Nemci, katerih je v Trstu kakih 5°/0, popolnoma enakopravno-ni, majtem ko uživa 20°/o Slovencev v Gradcu isle pravice, kakor — Kitajcf. Zato bi bil res že skrajni čas, da se naredi tej babilonski zmešnjavi konec, in sicer z jezikovnim zakonom, ki naj bi natančno in za celo državo določal rabo posameznih jezikov. Protest proti madjarskemu nasilju. Ukrajinsko-valoruski zdravniki iz Galicije, Bukovine in južne Rusije so poslali na kongres zdravnikov v Budimpešti energičen protest, v katerem pravijo, da se iz čisto človekoljubnih motivov na morejo vdeležiti | tega kongresa. Da-si je v njih naj ve če zanimanje za ta kongres, vendar jim kraj zaseda sja onemogočuje vd&l žbo: Kongres se vrši v središču države, kjer so razun madjarskega plemena vsi drugi narodi tlačemi tako, da se zgraža čutetvo vsacega naobraženega in hu-mannega človeka, ker je tako postopanje v zasmeh vsakemu napredku in vsaki kulturi. Izlasti trpi maloruski narod v severni Ogrski: „Povzdigamo slovesen protest proti temu pred vsemi kolegi vsega kulturnega sveta ter take korporacije, kakoršnja je mednarodni Otroci naj pridejo v spremstvu starišev medicinski kongres, dovedla odločilne faktorje ali njih namestnikov. Prinesti je seboj: a) ogrske države do opoznanja — v iataresa j izkaz o rojstvu, (tega doba stariši brezplačno vseskupnega človeč&nstva in tudi v lastnem]pri župnem uradu, kjer je bil otrok krščen interesu madjarskega naroda! > b) spričevalo o stavljenih kozah in c) spriie- jvalo o zdravih očeh. Slovanska trgovska zbornica v Rusiji. Petrograd, 9. Minister trgovine in prometa je izročil ministerskemu svetu na proučavanje načrt o „Slovanski trgovski zbornici", ki jo ustanavljajo v Petrogradu Nec-slovani. Slovanski trgovski zbornici je namen, da ki povspeievala in medsebojno seznanjala slovansko trgovino ter da bi istej odpirala pota v inozemstvo. V ta ntmen se bodo ustanavljale podružnico v Rusiji in izven nje, informativni uradi; prirejale se bodo perijodične razstave, predavanju, izdaval bq bo poseben stre kovni list. Slovanska trgovska zbornica je osnovana Stariši I Le držite se poziva ljubljanskega župana Hribarja: „Slovanski otroci v slovanske šole I" Vodstvo. Velik korak naprej. — Slovenski stariši pozor! Kakor je že razvidno iz gori objav-Ijenenega imenovanja, je naša vrla družba storila zopet velepomemben korak k razvitju tržaškega slov. šolstva s tem, da je v sredini našega mesta uitanovila drugo samostojno dekliško šolo. Doslej smo imeli na Acquedottu dva psralelki, ki sta spadali pod vodttro deske šole pri sv. Jakobu. Vodstvo družbe je pa uvidelo, da je potrebna še ena šola, zato je letos iz teh paralelk ustanovilo samottojno šolo, ki bo imela leto; tri razrede, drugo šolsko leto štiri na široki podlagi, a glavni nje cilj je, da bo j itd., da se v netih letih izpopolni v o s e m-zbliževala in povzdfgala slovanske naroda na razredno dekliško šolo, oziroma gospodarskem peliu. Bienerthova češko-nemška sporazumna konferenca. V sredo so se sestali pri Bienerthu zastopniki čeških strank v češkem deželnem zboru, poslanci dr. Pacak, Mastalka in dr. S kar da. Izjavili so, da so pripravljeni ozirati se na vse opravičene želje n-mikih strank, a to le v češkem deželnem zboru samem. Odzvali da so se poziru ministerskeg* predsednika, da se pouče o vladnih načrtih, a povdarjali so pri tem izrecno, da se nemško-obstrukcijo v Češkem deželnem zboru ne sme odkupiti. Tekom daljnega pogovora so omenjeni posl. opisali veliko razburjenje, ki vlada v vseh slojih češkega naroda radi pregajanja Čehov na Dunaju in Niže-Avstrijskem. Zahtevali so od vlade zadostnega varstva Č^hovpred nemškimi nasilstvi ; osobito so povdarjali posledice, ki bi utegnile navstati, ako bi bila potrjena Iez Kolisko-Axmann, ki prepoveduje vse nenemške šole na Niže-Avstrijskem. M ini st irski predsednik Bienerth je povdarial, da «e vlada pri vprašanju čeikih šol na Du* ca u nikakor ne daja voditi od politiških, ampak edino-le od stvarnih raelogsv. Oa da se torej nadeja, da bo ta zadeva kmale ure* je«a. Ca je Bienerth tudi tako mislil, kakor je govoril, da so namreč za vfodo ob vprašanju čeških š?l na Niže-Avstrijskem merodajni le stvarni in ne politiški razlogi potem pa ne more biti drugače, nego da ie str ar v krat* kem reši na način, za katerega govore vsi stvarni vico in tri razredno pet razredno meščansko! Seveda bo ta načrt izvedljiv le tedaj, ftko bomo nt so družbo tudi izdatno podpirali, da bo mogla prenašati ogromne stroške. Zato bodi v dolžnost vsakemu slov. očetu in materi, da je členom kake podružnice! Posebno je pa to želeti od onih, ki pošiljajo svoje otroke v družbice zavode. Omenjamo še nekaj. Ker šolsko pitlepje pri sv. Jakobu nikakor ne ustreza šolikim zahtevano, namerava osrednje vodstvo pričeti ,s prihodnjim letom z novo šolsko stavbo. Za uresničenje te ideje bo treba seveda mnogo, mnogo denarja. Zato bi bilo priporočati, naj bi se letos priredila kaka velika zabava, katere čisti dobiček naj bi bil izključno za fond zgrade. — Želeti bi bilo, da bi se s tem vprašanjem bavila posebno naia vrla mladina, ki tako požrtvovalno in rado sode* luje na narodnih prireditvah ! II. dekl. Ij. šola družbe sv. Cir. in Met. na Acquedottu, Vpisovanje na novo uitopim u*enk zs I., II. in III. razred se bo vrnilo dne 14. in 15. septambra od 9. do 12. ure dopol. v II. razredu na Acquedottu št. 22. III. nadstropje. Seboj je prinesti krstni list, zdravn ški spričevali o stavljenih kožicah ter zdravih očeh. Vodstvo. Na c. kr. pripravnici za srednje šole na Prošeku se prične šolsko leto dne 17. septembra se sv. mašo, Zatem se bodo vpisovalo nove došle učene?, nakar prične hitro redni pouk. Učenci so morajo javiti v spremstvu starišev, ozir. namestnikov. Prinesti morajo seboj zadnje šol. spričevalo, rojstni tvarni razlogi, - tako, da dobe Čehi pra- zad?Je .SoJ' »pričevalo, rojstni ico do svojih šoli krstu, l»t, spričevalo o zdrav,h očeh ,n o cepljenju kožic. Vsn on, stariši, ki žele, da Verska nestrpnost protestantskih Nemcev. Ie Weimerja na Nemškem poročajo, da je mioistsrstvo odklonilo potrditev neke učiteljice, ki je bila izvoljena členom učiteljskega zbora neke ljudske šole. Kakor razlog nepotrjenju navaja mini-sterstvo, da omenjena učiteljica nima potrebnih zmožnosti za uspešno poučevaje v vsoh predmetih, ker je katoliške veroizpovedi. Po trm poročilu bi se dalo sklepati, da so razmere glede svobode vesti v „prosvit-ljeni" Ni-im^iji precej *!abie, nego so bile — povdarjamo: so bile — v Turč'.ii pod Abdul Ha mi do m ! Dnevne vesti. Šolska vest. — Na novoustanovljeno dekliško šolo v ulici Acquedot!;o je vodstvo družbe sv. Ciriia in Metoda imenovalo kakor voditeljico gospo Miro Engelmanovo, učiteljicama pa gospici Emo Zame j ševo in Kozo Golijevo. Na novo deško vzporednico je pa imenovan g. I. Ko s, dosedanji učitelj na Grosuplje:?. Kako Čehi gradijo svoje šolel — Ko so Nemci začeli naOirati „Rssteggerjev milijon" za nemške šole v čeških k:ajih, so Čebi takoj odgovorili z nabiranjem četrtmilijonskega daru šolski družoi „Narodni Jedaoti Pošu-mavski*. In ta aarodni dar bo skoro nabran. Sedaj pa, v odgoror na nemška nasilstva v Spodnji Avstriji nasproti češkim šolam, so zafteli Cehi nabirati drug bogati dar svoji „Ustfedsf Matici školski", ki se junaški bori proti potujčevalaim nemškim šolam med če* škiftii manjšinami. Na predlog gosp. A. Va-nička so odločili mestni očetje Z ate Prahe v seji minolega ponedeljka, da se začne z nabiranjem zaklada milijon kron v korist „Urtretai Matici školski". Prvi oboi dali so predlagatelji sami: 759 kron. Tako gradijo Čahi svoje š^le! Na tej poti moramo jih nasledavati tudi mi in darovati vsak po svoji moči za našo Ciril-Meto-dovo družbo. Vpisovanje v slovenske otroške vrtce v okolici začne te dni. 1. Otroški vrtec na Vrdelci via dello Scoglio ▼ domu „Pogrebnega društva" od sobote 11. t. m. od 9. do 12. predp. nadalje. 2. Otroški vrtec vVrdeli sv. I v a n v hiši dedičev GaspersiČ cd ponedeljka 13. t m. od 9. do 12, predp. nadalje. 3. Otroški vrtec v Bojanu blizu cerkve tik BNarodnega doma" v ponedeljek 13. t. m. od 9. do 12. predpoludne nadalje. bi bili njih otroci deležni tfga pouka, s e morajo obvezati, da bodo pošiljali svoje otroke potem v daljno izobrazbo na srednje šole. Na one stariše pa, ki bi samo želeli, da bi se njih sino?i navčili kaj nemščine, ae ne bo več oziralo. 4Q letnice „Čitalnice" v Dekanih dne 19. t. m. se udeleže tudi državna in deželna poslanca Mandić in Spinčić ter deželna poslanca Pacgerc in Velentič. Morda bi bilo dobro, ako bi onega dne priredili poseben vlak iz Trsta v Dekani ? Priporočamo stvar v razmišljanje društvom iz Tnta, ki se udeleže slavnoeti. Nagrobni spomenik Hrabroslavu Ražemu. Iz Bazovice nam poročajo: Dne 26. t. m. odkrijemo na slovesen način nagrobni spomenik moža, ki se je pridobil nevenljivib zaslug Širjenjem slovenske pesmi, vzbujanjem ljubezni do slovenske g'asbene umetnosti, neumornim delom v oživljanju carcdne zavesti po tržaški okolici, izlasti pa v naši Bazovici: pok. Hrabroslavu R a ž m u. Odbor pevskega društva »Lipa" ae obrača do rodoljubov in bratskih društer, ki jim je bil pokojnik vel;k dobrotnik, da bi pripomogli s kakim prispevkom, da se pokrije ev"«ta, ki Š3 primanjkuje v pokritje skupnega i:d»:tka z* spomrnik. Dolžni amo, da trajno proslavimo spomin moža, ki ja naa 20 let z nenavadno vnemo in nesebičnostjo deloral za napredek svojega naroda, društvo „Lipa" pa tudi ne more iz svojega mnogo doki a dat'. Podrobnoiti te prireditve priobčimo pravočasno. lito tako se objavijo tudi darovi. Za družbo sv. Cirila in Metoda. Piše nam rodoljub : Za družbo sv. Cirila in Mete d \ je nabral lansko leto premarlji-o delujoči „Kiuh naprednih akademikov v Cslju" svoto K 600. Isti klub priredi tudi letos povodom obletnice 20. IX. 1908 zbiranje darov v enake narodne namene po Spodnjem Stejerjkum. — Žalimo vzornim rodoljubom najboljših vsprejemor v narodnih hišah, kjer se oglase. Njihovo delo velja obrambi naše svete slovenske domovine. Tu3i iz Grrice nam je došlo spcrcčilo, da nameraTsjo naSi mladi rodoljubi prazco;bti 20. dau septembra z zbiranjem in z doneski gmctoih prispevkov za družbo sv. Cirila in Metod*. V Lonjerju sa bo vršila veselica v nedeljo. 12. t. m. na prijaznem senčnatem vrta Čokove gostilne. Lonjer -e Ž9 od nekdaj o!> nedeljah in praznikih prilubljen izletni kraj meščanom. Iz „B ische!u" vc di zložna ce.t \ ob sadnem drev u in r'odjnoinih unsk h goricah gori do Lonjerj i, kjer v dcm^Čih gostilnah dobiš docuate paštene in dobre postrežbe. In ko se b!i.Ta 21 rak in to.e lato V Trstu, dae 10. septembra 1909 »EDINOST« št. 254 Stran IH solnce v morju ie ni prijaznejši poti n:go je ta do mesta. Ni preblizu, ni predaleč, ni p .aha in nadležaih kolij, ne motorjev zares prav udobao. Žito pa obiskuje skoro vsako nedelje p*Ino Tržačano? to prijazno slovensko vasico. da prih&jaio skoro le Italij&ni. Slovenca se redko vidi. V nedeljo pa prirrde Lonjerci lepo vrtno veselica in tedaj upajo, da bo to dan, ko bedi videli v svoji sredi več slovenskih nego italijanskih tržaških meščanov. Torej na sviđanje v Lonjerja v nedeljo popoldan. Izgubil se je v sredo zvečer od železniške postaje do tramvajske postaje na Op&inah prstan. Pošteni najditelj je naprošen da ga prinese na Upravništvo „Edinost." proti nagradi. Popravek. „Ahasverus. večni opazovalec" opozarja, da ee je v Članku pod naslovom „N^še realke" (v „Edinosti" od 1. 9.) urinil a?ktorju „lapsus oalami", (ki ga je tudi uredništvo prezrlo) da znano pesem „Slovenec sem" pripisuie S. Gregorčiču, dočim jo je r resnici vložil v letu 1867 pokojni kate-fcet na tržašti realki, g, Jakob Gomilšak. Potres. Na c, kr. pomorskem observatoriju v Tcstn so pred?inočnem potresni aoarati zabeležili d'ljni notre?, katerega ognjišče ie oddaljeno 8500 km. Začetek ob 6. uri 2'21", ns^kMmuoa 9 6 mm ob 6 uri 14' 16", konec ob 7, u:i 31. _ Tržaška mala kronika« Med vratarjem In najemnikom — Agant Izidor Miblberg stanuje v ul. Al&eandro M-n^oni št. 2, v kst ri hiši je že šestoajsto leto vratar neki Alojzij Batrame, star 63 let iz Vidma. Med obema ni vladala nrava sloga, ker „pipalet" r;i d3vol;e?al deci Mahl-be;govi, da bi se igrala po stopnicah. Najemnik so je šel pritožit uoravi:elju in vra&ar ie bil baje očUtavljea. Ko se je pa včeraj Mehlberg nahajal pred durmi omenjene hiše, je fctari „c'rburm" stopil k njemu, zahteval cd njega pojasnila ia ga spostrofiral z bese-dsiri : „Prokleti Ž^d!* Ko mu je Mafclberg od^ivoril, da je on le retel resnico, je Bal-trtme potegni 1 nož in planil proti Mahibergu, ki se je pa pravočasno izognil vdarcu. Todaj je „pipelet" rgrabil velik ksmen ga zalučal proti tvojemu nasprotniku, teda tudi sedaj, ne da bi ga bil zadel. Mablberg se je na to odstranil; Beltrama pa jo je z nežem mahnil za nji ta. Mahiberg, ki mu je bilo tega že dovol;, ga je pa tedaj brcnil s tako silo, da se ie „cerberus" kar zvrril na tla. Poznije je b i aretiran. Pijana sodrga. Radi motenja nočnega miru je redar predsinočnjem posvaril skupino pijancev, ki so no ul. della Guardia kričali jr; raziaj^li. Eden izmed krič&čsv, težak j J. kip Padal, pa je planil proti ^redarju, gaj prijel za vrat in vrgel na tla. Šs le ko .ie J pritekel reki drugi redar, se je posrečilo užughti in aretirati Padala. — Drugi so ušli. Stepla in z noži pobodla sta se včeraj 42 i-aSni tež-;k Ivan Nussdorf?r in 54-letni vratar Josip Vitez. Ko sta bila na policiji zaviišans, so ju odvedli v bolnišnico. Raztelesenje Marije Tome. Včeraj poselili.e so raztelesili Msrzjo Tome, ono ne-r srečno dfkle, ki se je z Chiuisijem zaprla v j sobo m se hotela zadušiti s plinom. Raztale-aen e je pokazalo, da je Tome umrla vtled ridišenja. Sploh pa ni vsa strar še ken-časa, kajti želodec in drob preiščejo zve dere i še kemično. Samomor redarja. Včerajšnjo tozadevno [ not co moramo vsied došlih informacij v | toliko popraviti, da se oni redar ni ustrelil [ radi kake IjubUnske afere, marveč radi dru-i žin«k?h reprilik. — Pokojnik je bil namreč i p; ročen. Poskus samomora. S noči je lS-letnal dekia Tereza Schramel, v službi pri nski j rodbini v u'ici Bi'.vedere 56. 4, v veži ome- ! njene hiša izpila precejšnjo dozo neke ki-j sliae, Z-iravnik z rešilne postaje dr. To- i nir.td jej je prožil prvo pomoč ter jo dal j potenj odvesti v bolnišnico. Vzrok nesrečnega | kcrbLa ni znan. Surov upnik. Lastnik gostilne „AU'an-1 tica *ard;ila- Ivan Zar je predvčerajšnjem ! zvečer opomnil 28-!etno Marijo Kir radi ms- j legs dolga. Ko je ona zaproeila, naj ša ne* k-Jik > počaka s p'ačilom, jo je upnik udaril a peitjo po licu in jej stri nosnico. Surovega ! upnika so cvad.ii policiji. Uimovič. Neka Uršula Kampert je pred par dnevi prišla sem iz Egipta, da bi se pormua v stojo domovino, Mrstek. Včeraj se ie padala v Ijodsko kavarno v ul« Beccherie š:. 9. Tu jej je neki premeten uzrcovič izmaknil novčarko z 32 K, ležečo na mizi. — Okr^dena Kampert je tatvino prijavila; policiji. | Koledar in vreme. — Danes: Nikolaj Tol. s p. — Jatri: Prot in Hijacint muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne H- 25.® C. — Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Pti^ morsko: — Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Društvene vesti. Pevsko društvo „Ilirija" pri sv. Jtkoba pri trdi v nedebo dne 12. septembra koncert v p-; '-la*o obletnice razvitja s vero zastave ta vru „Koauunuega društva" [.ri sv, Jakobu z bogatim iz raznovrstnim programom kakor tudi šaljivo tombolo z mnogimi krasnim; dobitki. Ker se koncert namenjen za dne 22. avgusta radi slab aga vremena ni mogel vršiti, upa odbor „Ilirije", da ga cenj. občinstvo ter bratska društva posetijo v obilnem iteviiu. — Na veaalo svidenje torej v nedeljo na vrtu „Kcn?. društva" pri sv, Jakobu 1 Glasbena šola „Šetjakobske Čitalnice". Vpisovanje začne, kakor so razvidi iz oglasa, z današnjim dnsm in bo trajalo do 25. t. m. in sicer vsaki dan od 6. do 9. ure zvečer, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure predp. — Šola se otvori z 1. oktobrom. Več bo razvidi z oglasa. Telovadno dtuštvo „Sokol" v Vrdeli, naznanja, da se vrli telovadba redno v dvorani „Nar. doma" in sicsr: 1. Za deklice: ob ponedeljkih in četrtkih zvečer. 2. Za moške: ob torkih I a sobotah zvečer. 3. Za narašča j: ob sredah in sobotah od 4. do 5. pop. Ker se začnejo poučevati nove j vaje, vpisujejo se nove telovadke ia telovadci v gori navedenih dneh. Naraščaj pa veak dan pri bratu H. Schmidtu. K obilni priglasitvi vabi Odbor. Darovi. Za moško podružnico sv. Cir. in Met. ee je nabralo v vee dobe ob označenih urah ▼ goriomeojenih prostorih. Šola obsega t tem leto sledeče odi elke : 1) Gosli : I., II. ia lil. t*ćaj. 2) Pihala (flauta, klarinete itd.1 I. t?čaj. 3j Trobila trompeta, rog itd.) I. in II. tečaj. 4) Giaiovir, I. tečaj. Hočete se prepričati? obiščite velika skladišča ijend Salari&i Poate della Fabra 2 j ul. Poste Hu»ve (vogal Torrente) Alla cittA di Locdrs Velik iebor izgotovljenih oblek za moSke in dečke f. >Htaiai za otroke. Površniki, močne jope, košubi in taroih paleto tov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plaEči (pristni angleški), apooljallteta: blago ta- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši rsodi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah. Naznanja ae slavnemu občinstvu, da se Je preselila dobroznana prodajalnloa kolonij, blaga 3 GODNIG iz ulice Nuova v ulico S. Giovanni štv. 8. Omenjena prodajalnica je bogato založena a kav«, rlžem, testeninami, sladkorjem in suhim sadjem. V nadi, da me slavno občinstvo p' -seti z obilnim obiskom, se najtopleje zahva-===== ljujem ter beležim udani ==- ANTON GODNIG vulgo K0MENC. Nova prodajalnica manifak- ^^^^^ VELIKA turnega blaga ^""""l IZBERA G. F. Della Pietra manifakturnega blaga in dro- bnih predmetov. uli« cona sCtotom^Mmmm Platno in razne tkanine. ••• V nedeljo, 12. t. m, vsi na vrtno Veselico ki pevskega dr. „Adrija v Vtrodnem doma -v Barkovljah Program obsega krasne pevske tačke in dve eeodejsnkl: „Hlače gospoda Kokodka" ter .Stiski nadzornik". - Začetek ob 5. pop*i. Predvio nakupite pohištvo, blagovolite obiskati I zalogo pohištva Angelo Palmo TRST, ulica Giosue Carducci 20, kjer najdete solid, blago BV po najniž ih. cenah. Pri nakupovanju JedUnlh, spalnih in nOVOpOrOČenCeiTI ZZ2 prejemnlh sob, posebne olajtave .*. _ r- Stran IV „EDINOST" H. 254 V Trstu, dne 10. septembra 1?09 Vesti iz Goriške. Deželnozborske volitve na Goriškem. — Narodno napredna stranka kandidira v splošni vo!ilni »kupiai: Alojzija Štrekija, državnega poslanca in posestnika v Komnu. dr. Oloizita Franko, odvetnika v Gorici in Antona Križ-niča, župana v Kanaln. x V gorenji Tribusi se je vršil v nedeljo kmetijski shod. Predaval % je ravnatelj dežel, kmetijske šole g. Anton Štrekelj. Nabralo se je okoli ISO poslušalcev, ki so pazljivo sledili izdanjem predavatelja. Tega shcda se je udeležilo tndi mnogo gospodinj in deklet, Govornik je povedal v poljudnih besedah kako ca? Tribašani delajo, da ee kmetijstvo v G r. Tribuši zbcljša, ter da bodo imeli od iret;a več dobička nego doslej, da jim ne bode treba hoditi iz sicer lepe in rodovitne d'žele s trebuhom za krubom v tnje kraje. Priporočal je zboljšanje raznih nedostatknv pri živicoreii, v sadjarstvu in mlekarstvu. Ženske je posebno zanimal pouk, kako jim je delati da bodo dobivale od svoiih kokoši z manjšimi stroški čim več jajc. Poslušalci s6 se hvaležno 7* h 7 al je vali predavatelju za njegov trud. — Želeti bi bilo, naj bi se taki pouSni shodi prirejali Čim bolj pogostoma in pred vsem v najmanjih in najbo'j zanemarjenih selih in občinah naše dežele. x 10 000 kron je izgubil sluga tuk. kreditnega zavoda. Nesel je na poŠto več denar- _ ^, ..... m£ ter r ""^T^^Za 20 K ^ E. Tibeletti-Beljak, v katerem je b lo 10 ban-jtji^j, tramvajske postaje v Boschettu, samo mirni korcev po 1000 kron. Ko je imel ra pošti rodbini brez majhniii otrok. Natančneje pri Inseratnem oddt ti pisma je zapazil, da mu manjka ono ; oddelku Edinosti. 1558 z zneskom 10.000 K. Kako se je pivmo izgu-1 ||hjf*a|pp in popravljatelj glasoviijev se pri-bilo, tega do danes ni bilo možno doznati. J UUIsOroU p0r0Ča alav. občinstvu Andrej Pečar X Sadna razstava pri Sv. Luciji ob s«*. "'*» D ure m i v/ ivu« je j % Trgovinska ulica 15. 1553 ostane odprta viaki i--—-- 152H ' AsfcM t ^ d=n oiroritve pa « bo Na obroke SSSfS&f iSS, a E vršu ob 3. pop. istotam sadjarski 8hcd. Kaz-, gke obleke. — LEVI, Ulica Antonio Caccia 6, prvo. stavni odbor je že razposlal po deželi po- j Cene zmerne.____1479 sebna navodila, kako se imajo ravnati sadjarji | Q||,^lf:n:n za postrežbo v gostilni in da zna ne-na vpošiljanju vsakovrstnega ssdja na raz- . OIUZKIIIJU koliko kuhati, se sprejme takoj.— stavo. Od jabolk in brušk se ima prinesti od! Poprašati v luser. odd. Edinosti, vsake vrste po 10 kfmadov. Udeležniki raz-j stave naj sporoče razstavnemu .odboru, koliko i kilogramov ali kvintalov sadja imajo od vsake posamične vrste, ki je razstavljena in po kaki ceni bi to sadje oddali tistim, ki bi pra-; lati po njem. Vsak okraj napravi lahko svojo' skupno zbirko (kolektivno izložbo), ki bo po- i sebno označena v razstavnih prostorih, Zaup< niki naj vsaj 8 dni pred začetkom razstave j. nazn-";'r> razst. odboru pri S*. Luciji imena'te * , : j.' * hO iglašenih raZstavljalcef« 1 Odbcr preskibi prifclerno Število košev za razpošiljanje sadja, potrebno množino letne j volne, svilenega papirja in drugih potrebščin,* ki jih lahko dobe raz*tavljalci pri zaupnikih po prav zmerni ceni. Za razstavljalce so določena darila, obstoječa v častnih in pchral-nih diplomi h in pa v zbirkah naj pripravne)• j Š3ga sadjarskega orodja. Vse diuga podrobnosti se isvedo pri zaupnikih v posamičnih občinah. Priporočamo sadjarjem naj se v čim *ečem številu udeleže te prve razstave ! — : Mncgo lenega sadja je v idrijski in tribuški dolini, v Čepovanu, tolminski okolici in tudi B'vcu, Vesti iz Istre, V Opatiji je izbruhnila stavka na eiek-1 tični železnici. (Razlogi stavko nam niso znani.' Proaimo avoje prijatelje v Voloskem Opatiji, naj nam roročajo o tem.) Razpisana služba, — Na c. kr. realki v; Pali je razpiiaao mesto verou'itelja. Razne vesti. Majcen Miloš... mizar - Trst - ulica Leo štev. 2 prlparoča stavnasiu sbčiastvu svojo mizarnico. Izdeluj« vaakovntaa, tudi 3TAJFINS JŠE POKŠTVO Z0B0ZĐHAVDISK1' AHBDL4T0RIJ Dr. Viktor Bande! Trst, ulica San Glovannl 7,1. nads. od 9« do L in od 3. do 6. Veliki obrtnijski zavod Cosovel cg giovanni cg TRST ulica Chiozza št. 32 Telefon 1990 Izvršuje vsakovrstna dela v železu in kovini po cenah, da se ni bati konkurence. Točna ln solidna postrežba. Prvo mmU podjetje za Drevažanie nohištva in špedicij, pajetie Rudolf Exner, Trst ■ VSA DELLA STAZIONE Štev. 17 === Filijalke: v PULI, GORICI, REKI In GRADEŽU Prevažanje pohiStva na vso krajo tu- in inosomatva v saprtih patentnih vosovia za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. PoSiljanje predmetov, ti se jemljejo na potovanje in prevaženje blaga na vse svetovne proge. Sprejema se rudi DoMštfo in droge predmete r s&rambo ? lastna za to pripravljena sulia skladišta. EDINI TUŽAŠKI ZATOD ZA ClŠCENJE VikHllM CLEANER" IN SHRANJEVANJE PREPROG „V^UUHI V/LLflHkli - B Zaloga cementa Tovarne Portland - Cementa ... jn AATI1 ftlltllih VlOŠč društvo z om. Jam. v Spljetu — * SIL VIO MALOSSl Trst, ulica dei Gelsi št. 3. Telefon 18-89. Visoka starost. V Sarajevu je umrla Židovka Sara Haim Kcmbi v staresti 104 iet. Grozno maščevanje. — Državni Bvetcik Miklavž Oito, ki bil ravcrti'.j ctke Ijud ke fiole v Odesi, je bil umiro^ea zaradi nekih nerednosti v upravi ifrtcga zavoda. Na njegovo mesto je prišei njegov prijatelj profea' r M -hael TiSkin. Ta ksz-n je Ottona jako razburila. Ko je imel konečoo zapustiti zaved, je pctrocil po većih šolskih sobah benzine ter jo Pt tem u« je podal z revolverjem v roki v rainateliiko sobo ter usmrtil T»Skina| uii kar «o je aain umori!. Ogenj ie pokončal skoraj c poslopje ter arhif. Cgajegasci bo potegnili aiilšča »koro vsa p ožgana iz razvalin. Otto je z^pa&til ženo in dva sina. Morskega psa ulovili. V Kraljevici so 2.: t. m. ulovili velikega morikega psa « 6 mladiči. PcSa»t, ki je dolga 5 in pol metrov, se je zapleia v mrežo za lov tunir, ter jo tako ra trpala, da imajo ribiči 2000 K škode. Na dopisnici — 13.170 besed. — Čuden r^krrd je dote gel neki amerikanski risar, Farvvall v Brok jnn. Posrečilo se mu je na zndnjo stran dopisnice napisati 13.170 besed. Dra t*dna je pisal in na uro je mcgel de-p sati le pet vrt. Izbrani stavek, 16 besed, je napisal 878 krat. Pisavo se lahko bere, dssi ie najmaniia in najožja do sedaj. Ljubezen 40-letne ženske. Dne 3. t. m. so cašii mrtvo truplo v njenem stanovanju zDfino nemško pisateljice, Itono Potoki, znano v književnem sfetu po krasnem stilu, ■ katerim je opisovala poletno rada veselice in sestanke visoke drežbe. Razpravljala je v svojih spisih tudi t> ienskem vpraSacju. Bila je člen . uredništva „Fremdtnblatta". Dne 2. t. m. je ■ žrebanje nepreklicno dne 6. novembra 1909 ob 8. uri zvečer c. kr. glavni dobitek K 30 000 vrecaosti. & - - - - — SrsčKe se dobivajo v vseh menjalnibah, foterijskih na-birklnicah in tobskarnah. g ■ — —— - Schottesrii št. 11 I Srečka stane i1 R. Poskusite Fl- CalfifriG*" ki Je naj-SOVO KAVO ff^TI» O O o o o o Izvoz jajc, čajne- — , ga, kakor tudi na- Postrežba najoim vsdnega masla. :: _ ___- Luigi Mušico TRST, VIA SAN MAURIZIO 9 Postrežba na dom. Štajerskih ln fur lanskih kokoši in | razne divjačina. :: 5F — — — ■"■ • — x ~ ______~ ~ . J.. 1 ~ " ~ -.v a = f .' " ' • r • m . - • > • ^TERNiT TOVARNA LJUDEVITA MATSCHEK LIH7. VOCiaABRUCK. DtlHAJ BUDIMPEŠTA.MYERGES-UJFALU Glavno saotopatvo in saloga: V. JANAH in drug., Trat, Via SanitO. 26