SxxiUD AMD UJ1TJUAUTKD OVDB TKEMTt (Wo. 8M) AUTHOK1ZED Vf TFW £CT OF OCTOBXK IflT,09 YU AT III F08T OFFICK of Hew Yetf; Jf.Y. By Order of tfii Fmfltat % I. S. Bttrtesott. FoBtfiHBter Bener I Majveiji slovenski dnevnik -> I I vMhJ«flUwik , I ■teijt binIiu jT 91001 L pol leta ^ | * $2J0] 1 * GLAS NAEpDA List slovenskih del a\ cev v Ameriki. glte Largest Slovenian Dallg * in the United States lamed Every Day Except lulan i fend Legal Holiday* - r ' * T5.000 Readers x KLKFON: 3870 CORTLANDT. Entered u Second Class Matter, September 11, 1903, at the Pott Office at New York, N. y\ under the Act of Congress of March 3, 1871. TELEFON: 4687 CORTLAND?. NO 274. — ŠTEV. 274. NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 21, 1919. — PETEK, 21. NOVEMBRA, 1919. VOLUME XXV11. — LETNIK XXVIL _________ _______'_________ . . „ . a, t ■USODA MIROVNE POGODGf I ODVISNA OD PREDSEDNIKA! i I PREDSEDNIK BO NAJBRŽE VPRAŠAL OSTALE VELESILE I ZA SVET Z OZIROM NA REZERVACIJE NAMREČ VSLEDTE-I OA. KER JE SENAT PORAZIL DOGOVOR GLEDE LIGE NA-I RODOV. — TUDI POSLANSKA ZBORNICA BI MORALA SPREJETI RESOLUCIJE. Washington, I> C. 20. novembra. — I'soda mirovne pogodbe z I Nemčijo tn Lijr** narodov v kolikor >»o prizadete Združene države, I nahaja v rokah predsednika Wilson*. Izjalovijenje vseh naporov, da se fnlohri mirovno pogodbo v tej ali oni obliki, je dovedloi ♦vat in zad-vo na isto stališče kot je bila pred šestimi meseci, ko V bila mirovna pogodha predložena senatu. V tehničnem oziru ni in;i zalo prav ni«'- bližji kot je bil na dan sklenjenja premirja pred v»e kot enim letom. s tem, da j«' prišel mnogo debatirani dokument nazaj v nje-^"•ove rok«', j«* naslednja poteza ona predsednika, a do danes ni pri-F »I«« iz Itele hiš«* š«» nobeno poročilo, ki bi kazalo pot, po kateri hoče iti. — Na vsak način pa ni pričakovati nobenepa razvoja, dokler se j kon[»r«'s dne 1. decembra zopet ne sestane k rednemu zasedanju. Mnenje, kaj je pričakovati z oziroma na mirovno pogodbo po-t«>m, ko bo konpres zopet zbran, je zelo razdeljeno. Senator Lodge, voditelj večine, ki j*' vodil sile nasprotujoče sprejemu popodbe kot i i«' bila predložen«, j<* izjavil, da je izjalovljenje odobrenja ubilo pogodbo razen če hi predsednik Wilson pustil vnemar pravila senata, pogodbo umaknil ter jo kot novo predložil naslednji mesec i nvemu kongresu. Demokratični voditelji so predlagali, da bi predsednik tekom « asa do zopetnega sklicanja kongresa vprašal ostale sile, kakšno je njih stališče jrlede rezervacij v namenu, da bi nato kongres v de-r»-mberskem zasedanju sprejel kake vrste ratifikacijo. (> bo pogodba /oprt predložena, bo prišla pred senat kot po-)• >luoma nova zadeva, in debata ne bo omejena od sklepa, da se jo o-1 meji na eno uro za vsakega govornika. Tozadevni sklep je hil spre-j 't zadnje dni debatiranja. , < '«• ne bo predseonik nanovo predložil pogodbe, takoj, ko se bo kongres ropet sestal, bodo republikanski voditelji takoj vzeli v roke resolucijo senatorja Lodgeja, predloženo po zavrnjenju rati-i likanje, s kalero naj bi kongres proglasil, da je vojna z Nemčijo; končana . Slično resolucijo bi morala v tem slučaju sprejeti tudi poslanika zbornica. Tudi glede tega vprašanja so mnenja zeio oddaljena, kajti demokratični oditejji ix javlja jo, tla bi moral predsednik odobriti tako resolucijo prt dno bi postala pravomočna, d očim trdijo republikau I ei, da ni treba nob"uej»a odobrenja predsednika. Sklep senata, da zavrne pojrodbo je prišel po dveh poskusih, da se jo odobri z vse-».ii r«'/ervacijarni odbora za zunanje za«leve in po enem poskusu, da: s» jo sprejme brez vsakih rezervacij. NE BO MOKROTE PRED ^ x SKLENITVIJO MIRO j ZAENKRAT JE VSF. ODVISNO OD ODLOČITVE POSAMEZNIH' ZVEZNIH SODNIKOV. — DOKAZI ZAGOVORNIKOV. — KONGRES NIMA PRAVICTE PREPOVEDATI IZDELOVANJA ALKOHOLNIH PIJAČ. Washington, D. ('., 20. novembra. — V Beli hiši je bilo danes j uradno objavljeno, da ne bo predsednik Wilson toliko časa preklical prohibieije, dokler ue bo sklenjen mir z Nemčijo. S tem je tudi napravljen konec vsem govoricam, da bo dal predsednik nekoliko odmora, tekom katerega bo mogoče vzeti pijačo iz bo n da ter jo razprodali med domačimi ljudmi oziroma jo ek-portirati. Mirovna pogodba pa najbrže ne bo sprejeta pred 16. novembrom, to je dnem, ko stopi osemnajsti amendment v veljavo, i Onim, ki bi radi pili, zamore pomagati edinole najvišje zvezno Mtdišče, ki ima »edaj vse tozadevne liatine v rokah ter lahko označi vojno prohibicijo kot protipostavno. Tozadevna razsodba pa ne bo I izrečena pred 8. deeembrom. Pri najvišjem sodišču so ostro kritizirali pa tudi vneto zago-L tarjali pravico kongresa glede preoovedi izdelovanja alkoholnih. T pijač. I'o mnenju Eiihit lloota, zastopnika pivovarnarjev, krši Vol-; Meadov« določba peti amendment, ki prepoveduje od vzet je lastni-: » ne brez odškodnine. Poleg tega so pa tudi sovražnosti z Nemčijo I končane in je demobilizacija popolnoma izvedena. Po mnenju generalnega solicitorja Kinga in pomožnega gene-lalnega pravdnika W. L. Friersona pa vojno stanje še vedno traja. Kongres je nameravel toliko časa vzdržati vojno prohibicijo, da bo riirova pogodba odobren«. Zelo značilne so naslednje Rootove besede: — Mi pravimo, da kongres nima pravice prepovedati izdelovanja opojnih pijač. Da, in mi gremo se za korak naprej ter pravimo, ; slovenski'otroci na odru, nastopili ,; v vzvišenem namenu, da pomaga-' jo svojim malim tovarišem in to- i varišieam* v starem krajn. poseb- ii no onim v domžalski okolici. i Dansadnem prihajajo klici na AMERIŠKI SENAT IN PRIJATELJI KAJZERJA — —■■ ■■■ Neugodni sprejem mirovne pogodbe v Ameriki je navdušil pri j a teije kajzerja. London. Anglija, 20. novembra-— Prva in najbolj slabo pomembna posledica čudnega postopanja ameriškega senata z 'dogovorom gletle Lige narodov obstaja v oživljen ju utilitarističnega duha v Nemčiji, katero oživljenje povzroča resnične skrbi v zavezniških glavnih mestih. V Berlinu so zavzele prohin-denhurške manifestacije, ki so v svojem bistvu gibanje za zopetno ustoličenje kajzerja, izzivalen značaj ter postale bolj mogočne ter se popolnomo razlikujejo od dosedanjih boječih in poskusnih manifestacij. Obstoj močne imperijalistične sile v Nemčiji, katero je organizirala kajzerjeva stranka, je več kot verjeten, čeprav nemška vlada zanikuje tozadevna poročila. Bati se je vsled tega, da bo kajzer pobegnil preko liolandske meje ter s tem ponovil čin Napoleonovega povratka z Elbe, čeprav se priznava, da ni kajzer mož, ki bi prevzel nase riziko kot ^a je prevzel Napoleon ter nosil posledice takega bega. Vspričo dejstva, da je usoda mirovne pogodbe še vedno neodločena, da D'Annunzio z italijan skimi nacijonalisti izziva svojo lastno vlado, da je Rusija izgnanec med narodi, kateremu vladajo možje, katerim je nered cilj političnemu stanju kot je bila sila tekom vojne, so navzoči vse elementi strašnega evropskega preobrata ter jim manjka le plame-niee, katero bi podtaknila revolucija kajzerja v Nemčiji. Na podlagi tega bi nastal požar. kojega uničevalnih možnosti ni mogoče določiti. Mnenje v najbolj treznih tukaj šnjih političnih krogih je, da je senat odtegnil Ameriko iz kroga Lige narodov in da je edinole tipati, da bo Amerika pozneje iz-premenila usodepolno odločitev, potem ko bo spoznala polni obseg zmede, katero je povzročila v zadevah miru in civilizacije. Med tem časom pa so vsem si lam v Evropi, v kojih interesu leži ■ uničenje vsega, za kar se zavze > ma Liga narodov, dana ugodns i! tla, na katerih lahko delajo in : škoda, katero bodo povzročile tc ■ | sile, bo mogoče imela za po&ledi ■ co. da bo prepozno popraviti škc ■ do, katero je sedaj napravil a-meriški senat. pomoč. Ali imamo res tako zakrk njena srca. da teh klicev ne čuje mo, da jih nočemo čutif. J Vsakdo naj pride! Noben izgo-ivor v tem slučaju ni dovolj teh-t NEMČIJO SO PORAZILI! DOMAČI UPLIVI Hindenburg je izjavil, da sa po. razili Nemčijo domači uplivi in da je izgubil narod voljo do zmage. Berlin, Nemčija, 19. novembra. — Maršal v on llindenburg je izjavil preti pododborom narodne skupščine, ki preiskuje odgovornost za izbruh svetovne vojne sle-leče: — Vem .absolutno gotovo, da ni niti na roti niti kajzer niti vlada želela vojne, kajti vlada je poznala boljše kot ostali, naravnost strašno težko stališče Nemčije v vojni proti zaveznikom. Defenzivna sila Nemčije, — je izjavil maršal, — je bila izpočet-ka tako neugodna kot le mogt če. Ce so se vojaške oblasti pripravile na možnost neizogibne vojne, je bila to le dolžnost napram narodu. Ce bi bilo solidno in združeno sodelovanje med armado in domačo deželo, hi lahko zmagali. J) oči m so bile pri sovražniku kljub njegovemu nadkriljevanju združene vse stranke v trdnem -iklepu, tla hočejo zmagati, so pri nas doma igrali glavno ulopo posamezni uplivi in to stanje zadev je dovedlo .do uničenja volje do i image. Glede vseh velikih sklepov sta bila Lndendorff in 011 enih misli-Delala sta v polnem soglasju od "2. avgusta leta 1916 naprej pa do konca. — Smatrala sva neomejeno vo-jevanje^s podmorskimi čolni za absolutno potrebno kakorhitro sva prevzela najvišje poveljstvo, — je rekel maršal. — Ko je prišlo leto 1917, ni sva mogla še nadalje dovoliti, da bi se na vse naše vojake streljalo z ameriško muni eijo in tla bi njih žene in otroci stradali radi blokade. Vojna s podmorskimi čolni je bila edino sredstvo, kako nastopiti proti temu položaju. Ljudje pravijo, da sem se odvadil smfjati, ker sem bil tiranski. Da, izgubil sem svoj smeh, a le vsled skrbi za Nemčijo, za nem ški narod in njega bodočnost. Nato je prosil za besedo ter živahno vzkliknil: — Jaz in moj verni sodelova-lee sva želela mirti, a častnega miru. Zavračam odločno vse nasprotne trditve. V svojem pričevanju je izjavil gen- Ludendorff. da je vedno sma tral delovanje grofa Bemstorffa za skrajno škodljivo Nemčiji. Prepričan je bil, da ne daje Bernstorff državnemu kanclerju pravilnih informacij. Grof Bernstorff, ki je bil navzoč, je bil videti zelo vesel vsled tega napada ter je rekel pozneje: —Ta napad je pokazal bolj kot bi mogla katerakoli druga stvar, da je bilo nemško poslaništvo v Washingtonu zelo nepriljubljeno pri vojaških voditeljih, ki niso hoteli verjeti naiiim po jasnilom, tikajočim se Združenji držav. MEHIŠKI URADNIKI 80 VRGLI JENKINSA V JEC0 Mexico City, Mehika, 20- novembra. — William O. Jenkins konzularni agent Združenih dr žav v Puebla, je bil vržen v ta mošnjo ječo, soglasno s poročili, ki so prišla danes v glavno mesto. Ni znano. Če mu je bila dana prilika staviti varščino, vendar pa se glasi, da je ostal v ječi preko noči. Aretacija Jenkinsa je sledili formalnemu povelju za njegove aretacijo, katero povelje je izdale v torek kriminalno sodišče v Pu ebli. Jenkinsa dolže, da je izdajal napačna ugotovila in da jc pretil peonom, ki so podali ob težujoče izpovedi proti njemu. Jenkins je bil vjet od bandito^ katerim je plačal $150,000 od . kupnine. Pozneje se je glasilo, d: je bil v zvezi z banditi, ki so gt držali. PREMOGARSKI BARONI SO OPTIMISTIČNI PP.EMOGARSKI BARONI SO POSTALI ZELO OPTIMISTIČNI PO TAJNI SEJI. — PODKOMITEJ LASTNIKOV IN PREM0GAR-JEV JE SPOZNAL, DA MISLI GARFIELD RESNO. — GARFIEL-DOV GOVOR JE RAZOČARAL OBE STRANKI Washington, 1) C., 20. novembra. — Podkomitej delodajalk v in premoga rje v, ki je bil imenovan, tla razmišlja o novem d«»ir«»v včeraj, podnevi in zvečer, so delodajalci izjavili, da je bilo tip vri n«'kaj napredka. Poslujoči predsednik United Mine Workers. John Lewis, je rekel, da so premogarji še vedro "sprejemljivega i. ; > loženja* da pa delodajalci dosedaj še niso stavili primernih predlo go\. Ce se ne bo tekom današnjega dne dosegi > kaj pozitivne«/.! t", baje pričel govoriti dr. Garfield drugačne besede. Imenovanje podkomiteja je sledilo sestanku polnoštev,,<,. \ komiteja, na katerem je govoril tudi Harry Garfield. Rekel j Narod Zdr. držav potrebuje, mora imeti ter bo tudi dobil premo/. Ne bo preprečen od dobave premoga od katerekoli stvari, katero Lu ukrenili delodajalci ali premogarji. razven če se je vlada . ' i i kaosu. Nobene besede p:i ni omeuil glede tega, na kak način bo • .a-' >-pila vlada ali kedai Govor dr. Garfielda je razočaral tako delodajalce kot pr. i.logarje. kajti 4'velike palice", katere sta obe stranki pričakova. bilo. Prav posebno je zanikal vsak namen pretnje, ko je rek !. i jnarod Združenih držav ne ho privolil v plačevanje •previsokih cen za premog". Poleg tega pa noče narod, temeljnih potrebščin. Chicago, 111., 20. novembra. —- Generally železniški ra .ua!-i j Ilines se je danes posvetoval tukaj z okrajnimi ravnatelji glede j jložaja, ki se je razvil iz pomanjkanja premoga. Sklenjeno bilo, da bo odposlana v slučaju potrebe vsaka tona premoga, katero m bo lahko pogrešalo \ .Allegheny in drugih iztočnih premo/ pro: vajajočih okrajih, na zapad, da se prepreči popolno ustavljanje t >-jvornega in potniškega železniškega prometa. Kakorhitro bo t ! a : akcija vprizorjena, bo prišla tozadevna vest iz Washington a. Po konferenci z generalnim ravnateljem je komitej za s. v .. zapadni okraj, ki ima v rokah zaloge premoga v Chicagu, ug»n<» i i ;ee. ko so prišla poročila iz New River premogovnih polja, da .i«' na stotine delavcev zapustilo delo ter da so zaprte številne majne. ki so obratovale, odkar je bilo izdano od zveznega sodišča ustavn«« povelje. Cleveland, O., 20. novembra. — Vse industrijalne naprave v mestu, z izjemo onih, ki spadajo pod zaglavje "javne utilitete", s•• bile danes odrezane od dobave premoga od strani clevelandskc ( . Commission v naporu, da se odpomore akutnemu pomanjkanju pre 'ino^a v tnkajšnem mestu. POGON NA SOCIJAUSTIČNI GLAVNI STAN. !j Cincinnati, Ohio, 20. novembra. — Tristo članov Ameriške Legije, katere so vodili njih častniki, je vprizorilo pogon na tukajšnji ' glavni stan socijalistične stranke. Več sto funtov knjig in tiskovin 1 so zmetali na cesto, kjer so jih 1 zažgali. Proti večeru se je vse "! pomirilo. i_RDEČA REVOLUCIJA. London, Anglija, 20. novembra. — V Daily Mail prerokuje general P. B. Maurice, da bo izbruhnila v Nemčiji rdeča .revolucija- Ta revolucija bo največja I nevarnost za vso Evropo. - DENARNE POSlLJATVE V -ISTRO, NA GORIŠKO IN -NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hi*ro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem po ozemlju ki je it-sedeno po italjanski armadi. Jamčimo ali garantlmamo za rsako pošiljate v, toda za kake no-' go če zamude v izplačilu ne moramo prevzeti nikake obveznosti. 50 lir ____ $ 5.00 100 lir .... $ 9.50 500 lir .... $47.50 1000 lir ____ $94.00 .! Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft i TVRDKA FRANK BARBER, nnrtlAuflt Bt H«w Vnrfc « T. Pazite na nove cene « - i Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, v Slavonijo. Bosno in Hercegovino popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro. , Jamčimo ali garantiramo sa vsako pošiljatev, toda za kake mo. go6e tamnrle v izplačilu se moremo prevzeti nikake obveznosti. | 8edaj pošljemo v staro domovino, naprimer: - 100 kron____$ 1.80 500 kron____$ 8.50 200 kron----% 3.60 lt000 kron .... $ 16.00 300 kron .... $ 5.40 5,000 kron .... $ 80.00 400 kron----% 7.20 10,000 kron____$160.00 Omačene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z drn- - n j.111 ginu. — Denar nam je podati najbolj po Domestic Postal Money Order ! ali pa po New York Bank Draft. TVRDKA FRANK BAK8ER, I« Oertlandt Stmt, Hew York, f Y. "CLASUNA^OP A " »T *' am** ILOTjUUQ fUlZJUUIW 0OMF1H XL-- U |1 "iTowtM^ »UMI SlJSfttf'1?! ift ■t'wwr^Tct'^r, J?^* ----' ................. HM Strt Mi M MM* Hmw I«ft HM t •j* v//„v/.'..'.'.'.'.cr. 52) z« M ■ hm It Mi« IM* II *■ rri■ 'riiTTKt HM Za Evr«#« ca mM lato t L A I M A R O O A - - rVMM «r um Pupiy.)__* « • — -SV* MM Mr? ter ■■»« B-^Mn aasii MM -------toiMMTtotton yM-iy »4jQt- | AII»IHHI|M mu — HMwint___ EMM* P* ^Žoa«r ^rS?* __ ^ _ j M MNMbM mj> nirotatkoT prosimo, d« m nam tmOl mMi MflB _—sna nI. MtnM itajdmo mianiui_ "tLAS 3 A H O D A-■ HMMt lUMt Boron** of Manhattan. N«W IM BMRb * TMhil CMtUWOi ___ I _______: John Spargo o boljševizmu IMečkarji vseh i arii«T*uih vrst so naSti kaj malo zadovoljstva z .To! h iri »o nezadovoljstvo je padlo na ničlo, ko ni ho- 1 >-l i. I. nii si.cijali/n.a kot izraz. ki je istoveten s pro--remi a nižin, k.ijii / malimi izjemami so v\ - 11 i h >unsl i v rasit, ko >e je pričela \ojna. Njih uvažava--i ,i .. . padl<> na ni lo nt pod ničlo. lco ni hotel videti ni-• li.i.f ali up:ip«'ln«'iru /a sv«-t in njepove delavce v socija-piiHlujaia gospoda Iv nin in Troeki v Kusiji. Ne mo---la p holj mrzli proti ujemu kot'so bili dosedaj in to ! r .»io\u zelo ii/;.lo>tilo, kajti Spargo je priobčil v magaeinn i i. Vfoi ld-. Work članek. \ Katerem trdi, ali kar je še hujše za i f.a»pr*>tnik' dokazuje, da ni Leninov so.-ijali/em. znan kot .. ■... /.» k. t ya -inatra u,iego\ .n-e, namreč praktična u- , , kti.a da i s.. t« tn\ >■«• le napačno razlaganje Marsovih t : . , »--.ni .p.. na ■ an.- i t*-uj. kar je Marsova doktrina I ■>• _ u.i okrntM-ti «!«♦ r»l«*«"karj«*v «*elo iak«» da- j , ,1.1 o i•!■ >is pioi« arei \ -»mislil Irt-vd^ k«»i jo j»* VI ! \ | - i.rj . kol *»a r p-/t .d Max t« r *«di definiral, j«* ..... . n. . k of,7 , |*»IitH-n»' »i<*i in l.rer prilike, da Ih lu mar limrri i > -M»m«*-jo ts*ir>Wjjiii»ttih mHoil. S«-ijalna revoluei-«1, , ' /t i',ii kt-tj*- tn-pa ohnpanja n*--šteTih miljonov pr>Ht jtatfc' iIimouIom. *it> !■..- ki -»no na *\>ni, kj»-r >o • — ..Ij l»o«rati. To pro roko Vi j.r t,\a ' «. !•.« ti! tZ|»ointl<» V tekli dogodkov. h, • revnih -o »lalno pričele izboljševati kmalu potem M tr\ ]is«««| >vo ;<* razprave in politična moč delavcev v večini I •• da , pr v ;ak^ velika koT ona delodajaeev, — re ni celo > . . . - . /.i' .»»vol ,ii i - ten;. «ia pravi l*oljš«*vikoni. da ni^o k! i- «: i i da m^«. mo-!i lii/UMieli. -o ."itali. Izjavlja i .. n ./ ihlloriKi l.oljš. \ išk.-i:a kova neprestano delali , - . v ) •■ /iv.-l ill da je tako ljudi Marx ohsfl- k. i i -o •. otrli uv . teti. da sv>t ni zrel za jalizetn in da so i,a n nj pripravljeni za uveljavljanje jalizma med vsemi al I SV. ta Vsi«-d 1- L'a ni presenetljivo, da ^o z Marsovega ■ i i /ali vsa s v« »t> n nevednost in nezmožnost, ko skušajo se--li.i,.. \ Ku- . jaiistit-no dr/.avo. torej v deželi, kjer i im> nil i pva-ele jHtl rebue priprave za tako državo. S - • \ diiiiiu i/vijiuiji Spar v: a ne morejo soglašati njegovi ne-.. i.tii^i u-tii .'-da-lelji. a vsakdo med njuni lahko izprevidi. tla je . .. ,1 J., h.,. ,/. nt vial-* pretveze, da skuša uveljaviti ter pre- de »Mu • ..uke Marsa. Kako holjše hi i»ilo. če hi hila stvar Tii i lu : .mree i/\.*i i«itr« I dati Snargo odgovor, ne jirepričevaleu za Krii moiv trpeti honiniste prav tako malo kot najbolj ao-r. n' d konzerv. stvar, da ho obsodil holjševike ter eelo njih delovanje. •Velika zmaga reda 1 au< , ia v |vn v.^jni tako močna kot se je izkazalo močno tekom vojne. »►Manila si e uspehe in sa.lo*-* v«».ine. Njen ]>ognm tekom šti-i i, le' o.in- ni ni«- ImiIj ea.steu Zii njo k«»t njena treznost kot jo je >i\,i/.ii.i uri \ o!it \ ali za litiVD nos lansko zbornico. Bloe National .iti n . . dni hl«»k. s*-siavljen iz vm4i strank, ki so absolutno proti s. /mu, ■ i/\oje\ul zmatro. ki je videti skoro nevrjetna. l*ri-, 11 • • I .i s ndius'i sk«-ga j»r«*«lsednika i lemeneeau-ja bodo predstavljali iM.do.-i poslanski /liorniei skoro pet šesiiu vm*1i poslancev. '/., > . jiietra in nepremagljiveya vmlitelja Francozov v najbolj •♦/avnd duel. Kraiieijc. |K>menja to sijajno zrnu pro. katere se pa i<« xtne lokalizirati ali zmanjšali z domnevanjem. «la je to osebna .'iiiuira. 1U>\ s.' je vršil me ..-na platforma se je irlasila* — Dol « kapitalističnim «ls'vom vlade' Visoki življenski stroški so še povečali sphi-. i a/p«dr»/. •« ue/adovoljst \ a. Številni Francozi so domnevali, po »: r i\ i-i. «la ni mirovna po<;odba^avarovala Frartcije prO-/rnisnemn nemsk« mn sovražniku. Vse je kazalo dobre prilike i si .i-1 jal is j" kot prijatelje iz|iremeral»e ter«z^ fmike in predsta-Ije naro«|iiega nemira in nezadovoljstva. Soffijalisti so pospe-• v.di izbruhe stavk, čeprav je bila več i a Francozov" sita vseh stavk. s'i.-ijalisti so posp« ševaii izbruhe stavk, čeprav je bila večina Fran-■o/ov sita \s»-h stavk. Odlični Jean Longuet je smel romati po celi /'li. strašiti knnte, nevrjetn«» varčnr franeoske kmete, s programom buljševtziua. Fr..n*oski keuei. neglede na njegov prirojeni i.on^ervatizeni. ve do-ii o izostaliti plačevanjih obresti za ruske oh-•• 'niee. da je razumel, kaj pomenja boljševizem v finaueijelnem o-ini. ne da gi srvoril o ngo«lnih sopojavib razredne vlade, nasilja in nanakrov Longuet j« bil sijajno poraž.rn. Renaudel je bil istotako ijajno poražen. Porrfen je bil tudi Frankflin-Bouillon, radikalni Dopisi Seminole, Pa. j Kar se dela tiče. tukaj vse po-i1 čiva. Jiovi počivajo ur.ijski ir. ne-j junijski. Tukaj je linijski rov, ki; | šteje .'KKJ marnarjev, pa smo vsi i na štrajku kot en mož in ne da-11 no pregovoriti nikomur,- da b:. šlij delat pt ej kot nam ugodijo premo-garski barotii. ilratjo, stojmo trd-! :io in zmaga bo naša. Ako se jim zdaj podamo, smo zopet na sta-! leni. Zato moramo biti složni tet-j I nepremagljivi. Stojmo kot skala in zmaga je naša. ( Pozdrav vsem čitateljem tega li-^ -ta, jiosebno pa, majnaij 'm, hi so> na strajku. skebom pa /dim, daj bi skoraj izpregledali, da bi videli, odliod izhaja solnee. rseminolski štiaikar Ealphtou. Pa. i lirlat I «- razmer** v> Kakor jet . -Tel. Se.j s|aU iViltiic si v/a-i iuMiM \e-"-kraT. ker kalii«»rnt.!ska. kapijira prveci re«ira v Tei i:a.s* 1 hiiii. Ker s.j nam \vHi piv« in žsra-j ,ije. pa pridno i»i,»em«» \ ir.o da — I —iša od moči. V i.« deijo lo. > o V. se!ii b 1 .»■>- i vab-jen v.& AcM»s|a Pa., »»a godo vanje ir. Martina Abraina T;:m se i nas je z'»;-; Io kake tri ilncate m«-šuih in ;>et dueatov žensk M* , Abram i*am ,ie ves dan pn<4uo u-v sil vino za sv.v) uod- Obhajal je '7. letnico, ravno tako tudi dupi-uk. ki je letos dovršil leto Ne I Ih m pozahil. kdaj sem bil st;.i 37. : let. ker seui tako dobro «xlžejul.| da lahko s suhači cel v leto : d.r/al l*otem liodo pa že zojk* i/.j | Califrmije novega poslaii V pr~i; | vrsti se zahvaljujem Mr. Martinu j Abramn in nje«oj i sopr«.gi, kerj sta m«' tako dobro napojila, da; -cm moral dva dni počivj-ii. Nadalje se zahvaljujem Mi*, ^taksu Uadeju ki je imel lep nagovur Zahvaljujem se tbdi vsem dait.«-: valeem, kj da^vali za mnzikan-! i ta. Mr. A branili in njegovi soprogi želim še 50 let dočakati Dočakata naj tudi še mnogo kalifornijske , kapljice, suhači naj pijejo pr. vodo. Pozdravljam vas še enkrat vse skupaj, ki ste t»:li na god"vanju. Martin Jvoro^hetz. i • : Martin, Pa. l^ri Fayette Coal Co. se dela s polno paro ker tam zaposleni de-; lavei niso v nobeni uniji. Po dru-! i?ih rovih je obratovanje bolj polževo, to pa zastran pomanjkanja ' vozev. Na jboljše bi bilo, če bi nro 1 I irli zaštrajkat, toda predno se ois-h>ove štrajk, je treba organizacije. | Tukaj je še vedno v veljavi deset-! urno i.Ščalka I ob.peti uri. K^maj malo pozajtr kujemo, že moramo na delo in ga-I ramo -inu n«- vidimo v pi.šiui k!ijiai. * »poial*a ure«l. Najhoij . oti in stez:"«.-Prva tlvn. kt sla nas-dila. s*:i imela med hišami napeljano vi v. da sta so v slučaju kake potrebe piikh-eala. Svet je valovit in le iiiale. peščen. Drevje je večinoma h:a--lovo, brezovo, jelovina. tepol in lipa. Divjačine je veliko. Divjih kokoši kar mrc*oli- Rojaki imajo lepe hiše, velikanske živinske 'delve z lepo živino, debel«* pujske. | Uojakl ima jo tudi dve sirarni in j nekateri dobe po 1 ">0 d.olariev ^a-i mo za mleko na teden. Kateregakoli sem obiskal, vsak ^ je pohvalno izrazil, če?, res smo trdno delali in delamo še sedaj toda najhujše ie prestano. Spremljal j me je rojak Perko. kateri je zapustil pred kakimi devetimi let', s svojo veliko družino Pueblo " Coloradi. ^la sva od knietovaka do kmetovalea. Tam se n;diaia tudi Mr. Lesar, s katerim sva prva leta v Ameriki skupaj delala v železnem rudniku pri Ely, Mirni. Njegov i-in. kateri je prišel ravnokar od vojakov, je sedaj učitelj na ljudski šoli. kjer se uee večinoma slovenski otroei. Moj obisk v Vi ilia rdu je bil združen s tem, da sem vezal birmo trem Mr. Perkovim otrokom, liirmaneev ie bilo vseh ' skupaj 150 od 12 let starih otrok pa do poročenih mož ;n žena Zvečer je bila veseliea. Petelin ie že jutrnnjieo pel. ko smo se ločili. Omeniti moram tudi, da imajo vi Willardn zelo neprijaznega žv.pni-ka. Rad bi obiskal še več rojakov,; ali one dni je brila prava kraška . burja. Obiskal sem tudi Mr. Ko-j driča, ki ima lepo kmetijo. Pri; njem sem užival pravo slovanskol gostoljubnost. V Willardu imajo rojaki več podpornih društev in tudi pevski zbor. Pozdrav! Matija Pogorele. Walseoburg, Colo. | Pisati bi imela dosti, ker je tako mrlo dopisov iz Huerfano County. | Kar se tič^ dela ali štraika, je al! jriuht. Nekateri so šli delat že da-Jne". Ki. nov Ljudstvo je bilo zelo razburjeno, ker je taka draginja. IO tem naj zadostuje, ker mi niso1 I popolnoma znane delavske raz-! I mere. Kar se tiče farmerjev. so po I spravil i svoj pridelek. Posebne le-, ,tine ni bilo letos, pa par prašičev I in par ducatov kokoši ter puranov si je vsak pridelal ali zredil. J Ker mi je par rojakov pisalo.: j kako je tn za horoe«teade in koliko zemlja se dobi naznanim da kar jaz ve« in čujem od sosedov, Save the EasyWay se dobi akrov.. Tu v bližini! Jih ni ve." za dobifi. k"ei- je stran od Wabenhurjin -Vz tride- set milj in ni nobene«rn praznoira akra. Včasih piipeti, da so kupi! taki zvatie " relinijuishme!»te". to it- zemlja ali farma, ki s«r :o prejšnji farme i ji zapustili ali so ji od-povedali ter šli kam dnicram in zemlja je - .-.-i., lastnika. Kar smo mi kupili. Je blizu pre-mogorovov. tri milje od Walsen-burga. Zemlja je dobra in raste | vse. posebno ono. kar sem dobila remen od rojakinje gospe Terezije I Centa iz Kansasa. kakor pine ap-! ple. melon (to pri nas v Coloradi| iinenujejc- citron): ti pridelki so dobili na razstavi (fair) prvo cono. Enako rastejo peanuts, watermelon in drnee vrste bu'e. Lan«ko j leto smo pridelali krompir, ali le-j t o«s ga ni nič tu v naš i bližini. ^ j Dne 1.. -J. in i. junija -ano imou mraz iu sr-ee, l>-i je škodil kn-m-l pirju. Pogrešali *mti dežja avgusta. Kar so tičo votie. nekateri vrtajo čez 200 čevljev. ]>a jo Še ne najdejo, č'» pa je. ni oktisna Nekateri vrtan 10 do 10 čevljev pa jo dobo in je dobra pitna voda. Tu v bližini vrtajo za olje. Pravijo, da so pa dobili že in farmer-; jem idiljnbujejo 40 do .'(» dolarjev i za a ker. Naseljeni so tukaj večina Ame-i rikanei iz Kansasa. Pravijo, da bo če/ čas še f š»ni."-u.i polja. Zeir.lja! je sama planjava, kot >«• jo l»mi-' ianei zapustili. Vreme imamo i a j kot »p»»eda-di a na s»\ Martina ko ie bil postaven ;>:aznik obl«"»t;»iea ni:ru.-| je bilo -laiw. vreme, ker par iiiii poprej suio imeli In <•• ni v.?e-j ležiio dosti ljudi tiarade. sponi i.jali so se vsi tiste -rrašne vojne., i '"elo leto je bila taka draginja, a zdaj. ko j«- ka.i za prodat*, je \>enai c-<-n:i padla. re ^drv^u- je v unije. tak<» tudi farmerji. Že-• hm eoloradskim farmerjem v tem. napredka Spomladi plačaj eme, k«>likor hočejo, a na jesen si ia.<-očaran. Seveda komur ni sila pr««-dati ne tla t>o<1 nizko «no, drži iti hrar.i živino. Tako ;io z nami. Ali dosti jih je7 ko še ne dozori, pa bi radi prodali. Brala sem dopis iz Wisconsin«, da farmerjeva žena mora delati; vse: kuhati, molzti. prati, šivati, delat: kompote. jam itd Jaz sent ponosna, da znajo in da imajo. Kako okusno in dobro je domače., pristno, naravno. Veselilo bi me. da se še katera rojakinja oglasi in naznani v javnosti, po koliko d n eat jaje proda in katere kokoši so najboljše ^aj-enriee. Jaz imam vse vr-ite? lira-; uim jih zdaj s pšenieo in mi dobro nesejo Enako dobe vsaki ted en dvakrat smletih kosti. S koruzo hranim le purane, ker bodo v kratkem za prodat. Želim, da bi se še več naših farmeric oglasilo in pi«alo. l-:a.i jinr najbolj nese in kako ravnajo da s tem v»0'iče ir- ]»o-magajo ostalim nevednim sestram Pozdrav v-eni farmerjem in *Vr-; mericam, enako dosti dela ostalim rojakom in rojakinjam. Jesie Bavuk. REPORT of th® Condition of FRANK PARSER, Private Banker. 82 Cortlandt St., New York. N. Y. at the close of business on the twrlft-day of November. 1919. RESOURCES: Stock and bond Inv**»tment*. vz" 1'ubllc (wcuritl^M H!,!ffi.8! I'rivate securities 921.755.S3 Real Estate owned $37. M ortajfes owned i 5>,5(M».f.O Loans and discounts secured l.y r-ollateral | 811.C0 Loans and discount and bltts not secttred by col Literal $ Due from foreign banks and bankers $17.4«. Dur- from trust companies. banks and bankers not Included in preceding item $*5.*72.58 »83.421-18 Cash items: S 2.454.42( t20C.548.4fi LIABILITIES: Permanent capital $ 55.000.00 Surplus $15S,«73.01 Oepooits: IVmand certiOcates of deposit $11.517^5 Fund« held awaiting: transmission abroad $ 8.4M.C7 I Hie steajnship companies for tickets sold S 273.65 * 19.MI.47l Bills payable including indebtedness for money borrowed, represented by notes, certificates of deposit or otherwise - f 7.SX3.9S; •2M.54t.4C i sovražnik mirovne pogodbe. Se nikdar izza leta 1671 ni bilo slišat v Franciji tako močnega in odločnega glasu za kouservatizem. To pa ni le zmaga konservatizma v Franciji. To-je tudi zmagi za vsako drugo deželo, ki je bila prijateljica Franeije v vojni. Ka že namreč tam kot tukaj, da je koi.servatizem ukoreninjen v sploš j nem' narodnem razpoloženju. Kaže. da so možje, ki so zmagali i j vojni, razumeli, za kaj >o se borili in da nočejo sedaj žrtvovati u ! spehov junaštva in samopožrtvovalnosti. Zelo lahka stvar bi bili napraviti kompliment lieorges ( lemenceau-ju z. ozirom na ta zna .'Hni trimnf lijejrovih dej in,njegove politike, še nikdar nt nobene i ga državnika tako miločno podpirala njegova dežela kot je pod • pirala sedaj Francija neizmerno ve»"ja kot pa je on sam. Vsled tegj .ni njegova boilo^-nosr. bodočnost Stare«ra moža. kojega karijer: hmora pripadati me<| najbolj ponosne posesti cele Francije, tak* bogate stoterih oblik ženija. ki prihaja vpoštev pri teb volitvah 'On l»o sel svojo pot. Dobil bo svoj »lelež slave v nesmrtni Franciji j ki je ravnokar pokazala na tako sijajen naftn svoje domoljubje svoje logično mišljenje in svoje spoznavanje velikih zadev prosto sti. reda uspešnega dela lei smotrenega soeijalnega napredka. S tem pa si jo tudi zagotovila eno glavnih mest med narodi katero mesto bo znala tudi obdržati. L_____ , __________' . »t - " : GLAS NARODA. 21 X0V. 1919 ^w^mmmmmmm^^^^mmm^mm j a= — al* I 1 Jugoslovanska Kafol. Jednofa H t - j Oriawrtje* teto 189» - laturpoitrana ieta i960 M ■ ! Otevni urad v ELT, MINN^ i •LAVNI IMIAONiKli *rei—flnfk: IfTTTABf. lOVANSlK. bos »L CoouuoB. Tn. ^odvr^Mdclk: LOUIS BALA NT bos IH PmiI An, kwmfm. CM* ?ajalk: JCS1BPH P1BHLX9C. By. Mtxm. - ■ Stecajnlk: CEO. L. BROZICH. Ely. MlaS |i ■lasajnik ■atriiftnlh nortala: LOtrtS COBTBJiO. MMk na. - S __VBMOVMI ZDRAVNIK: t ■ >r- 'OS T. aiim MS m. Ohio se. Nfl. nttsburyfe. nk _ NADZORNIK«! rOHN OOUftB. Wtr, ion. . i ■ VNTHONT MOT*. M41 At*. H. Mm. Cklca^o. m. TAK VAROQA. UM NfttrOO* All^ Pltt>t«m, tU. ' ■ ______ __ POROTNIKI: i ' 1 IMOOl t. PORENTA. bom iT«. BUck Diamond. WML Hi LiSONARD RLA BOX) i>TI K. box 4M. Ely Mina. ' • ■ rOHN RUPNIKL 8. ft. boa 14. export. Pn. _______PRAVNI ODBORI " I PLADT«. Jr. 411-Ttk 81. Calumet. Ml««. »OVRR^. 424-lnd Atb . DulatU. Mlnn ' | HAT» POOORHJ.a 7 W. Madison Bt. Room IM CklM««. Mb »rmrir» ZDRUŽEVALNI ODBOPti STOOLF PEBDAN, «02« Bt. Ctalr Ave.. NB Clevelna«. oik, ■ Washlnton Str^l. Denver S ".I IRBOOft HRBSČAK. 407-ltk Ari, Jobn.tcnra. Pa lodnotlBo cUallo: QLAB NARODA UkaJo® uradnlb zadev kaJtor tudi denarn« poJIlljotve naj >e »a. odtora jv^?®^ taJni1ka- Vse Pritožbe naj ne pošiljajo na predsednika porotni« ŠofimTi^ ^t** Bprej.« nad poldrud mlljon dolarjev. Jednota e.eje okro» i tlaoft r^dr.lh članov .le, In al:rog 3 tlBo« otrok v Mladinskem oddelku. DruAtva Jednote se nahajajo po raznih elevenskUh naselbinah. Tam kit. Ji* 'Pfi'oroiajmo vstanovttev novih. Kdor eli pontatl Vlan. naj b« zslaal pri tuj. blj.in^a druAtva J fi. K. J. I Za vatanovlt^v novih dru6t«v se pa obrnite fflavneBa tajnika. Novo drufitvo ue Uhko vata novi z K Mani ali Manjeaml. Pismo iz stare domovine Ljubljana, •_> m*v Dragi Pepi (Lapajnar) ' Po daljšem času Ti zopci en kra+ nisem, kako nam yrc. I.eto dni je m'milo kar mi-» .. svobojeni. Koliko -u-.. pt iv-.i.t!. ■n s kakšnim ves«-lj*-m • .v v.-jako j.. ^--t ^ i \| a.>•_'.. n v«. ,1.-! i!l• *.*♦* še ?'i-o il. !.. -. >,. i ..[.,._.,, - di ker ho -e bi* vsakdo -u vi. ve /delo. da t,odo .-ere padle a kmalu začeli veri>ni!:; /.»]>»•* in «-♦•!.«• i jo. — tevlji. ki 1 iti ■ .»»v.-u! 101V. l^n kron.-star.ejo «|ane^ « kron Seveda delavci hočejo biti tudi v^ai tdiUo plačani da hi v-aj /:veli zato «re vedno višje !u v'šj<- :>: lies stavkajo eiii. .uit r i drugi, vse hoče imeti viš e plače. Se«!aj stavkajo tiskarji že p;u tednov, kr..-jači tu
  • * dobimo. A kaj ]K>ma«ra vse zvišanje plač, ko dtu!»i dan t:i!:. j een< p .višaj.♦ in tako ur» zoper v zep vci ižnikov. Moka jo >edaj po 6 do 8 kron. krompir po >0 kraje. 1 kg mast jm> :7 «?.» 40 kron kti. meso po 14 kron kg, »sladkor če ve dabi ]>ri aprovizaciji. 1'2 kron ">0 vin. Sedaj pa pravijo, da bo / > po 24 kron: pod roko za kupit je pa po 35 kron in tudi več Seti:ij pa računaj, koliko stane borna hrana, na drnsro še misliti ni. č-more en delavec pri v>ej njeaovi velikanski plači ž-veti. Zato je pa tudi tako daleč, eni mi niiljonarji. »It uui pa berači. ljudi za š"i in fe kreira. Ako bi bil tukaj, bi moral orožno vaj« delati. Viktor j<» je že en mesee. I'e jo hi! prav eel čas e v\;-ni mora vsakdo orožno vajo delati, a ni preveč huda Stanko in Ažman sta še v^lr.o pri vojakih kjer jima ure prav [lobro. Tvoji prijatelji so skoraj vsi \/ vojne prišli nazaj. Pleško je tudi vdovec. -nU je />• na umrla .li.-t-va Pae'i ■ «• j.- <.1110/0:1 mi! /. |.U')"-ki. I'll So' It n lini j i • 1 ■ š«- v • dni* v<«^t ibii». «• 1 Vikt »rja \*ušk 1 l»..d. > ! -o1. [Jruea*-e «re V'ljtorju -e p>. -.-i «j k»-r -- i,- t mil . u. ; ■ ;e pf»-.-ejj z|»remet>ilo T V Ljubljani im.-1.10 -.nlnj tudi ' i v r■. i:i in ..•_»«» d. -'Kakor ]%• druirače t likaj. ;*itt< vr> / •"ase »jv, v bert š • Ali je rnmcs ee Ti j.- kaj zna-' so. !;:il o .1:; j.- Rarakarjev Š;..wmi 1 \ Am- viki boo: rr.-"1 -»'ik »»!I»c«-i ii. i,i ;o TjnsTiiii-« \ -i »-po ]»oz lra\ it. ! 7.d: T. a v-i l.-Mo p..,d- .v mo . n vse Tvoi. družino, Ualudi ' d - . Viktor in 'Vp. Ansein. OČE ZANJE SLAVO PO TLEH. SIN JO BO PO ZRAKU Chicago, III.. 20. novembra. — 1 Kapitan T'go D'Annunzio. sin Oa-"jbriela D'Annunzio. se pripravlja ; na preoeeanski polet iz Italije v • Ameriko. Pot namerava napravi-'' ti \ triplanu. ki bo imel r>(X)0 konj 1 skih sil. Predno je odpotoval danes; iz Ohieaue v N'evv York, jo rekel: D — Kakorhitro bom prišel v Ita-'jlijo. se bom takoj začel priprav ljati na pol»t. ' Nova moč, novo zdravja, ; nova čista kri, za dva centa Če trprte vsled želod. tfi« dnlh ali ledlinih bo f; 'Tj P&mft ledin, sploine oslabel. JL j osti, nespečnosti, ola- vobolu. revmatlzm u, • - * zaprtju , neprebavl i izgubi teka. boleči V, /^^mI nah v krliu, nervoz nostl, nečisti krvi, vam bo JU VITO, slavni čisti ieleičnl po vračevalee zdravja, zagotovo in hitro po-I magal. Pošljite en dolar za eno ali 5 dolarjev za seit ikatelj tega čbdovltega zdravila. - ali če hočete poskušati pred naročltvjjo, pošljite nam svoj naslov v dvocentnsni pismu. In ml vam bomo poslali z obratno pošto brez katerekoli obveznosti POPOLNOMA ZASTONJ ( polno tridnevno zdravljenje. ( Naslov: JUVITO LABORATORY, South , Hills Branch, 5 Pittsburgh, Pa Moški in ženske $ ^pltoNh^ napravite napake. Zakaj si ne preakrblt« naj- ^ Z .J^l atarejftaca. na J^oAteneJAega, naJlakuSeneJSoc* la naj- Zi :jfjS boljtera »dravnika v raJetku. Dr. MulUa Ima M to R ygMMij^^B leko^njo v zdravljenja tlso^ev In tisoče* bolnikov R ^Jr W^^^L bolnih na najrazllčnejio način«. Vsled tega. J« poota W JUnajbolj neodvisen zdravnik, prt katerem s« lahko sa- ilfarat« za svojo bolezen. Brez sinrbl boat« dobiti pri B i^M^K nJem najbolj temeljito sdravUenJe ln veliko resnlfi- R W^PEL no pomoli s« *aM denar. BrexplaZ-na sdravnitks preiskava potoaa strsis £ Govori vaS mateml Jezik. ^^m* Jn^^^^H Uradn« ur« od do V nedelj« od tO. M L Dr. B. F MULUN - « An, tmš fimt, rmwuMH, rii niiiihu atmis niu, 81 \ MRTVI KAPITAL,! Hrvatski spisal JOSIP KOZARAC - (Nadaljevanje.) | V*e te zakonske kkrbi ii* neto-i'lasja je i^easom vedno pozabljal, prvič ju- po svoji naravi, zal.a; ni Ml vajen, da g:» tare skrb. a dru-v«l#>d n)iioK<'t*a dela v uradu. t ki ga :e vezalo p«> de>«t ur naj d«,i ne pttščajoč mu, da bi se ba-j Ml dalj »'asa s kako drugo uiwli o. j Ko j«» prijel tako i/miu-fii domov, t m*i je .Vela pripovedovala ti««:t raznih dogodkov z uliee in#/ r,i/. nih rodbin katerih izpcčetka i»ij tno**e| poslršati. ker s« bile */re j \ ••;*• otiooke in /mM'«-. — a j#> -o navadil te^»n »lokle'- r.L.*> ltu|to*l«*«lke iu /aftimivonti voakikrat «'*iala udttf-ta. k*-r ni imela | »iiii*U za v/vtlmej^s. Kot dekli.ju« uui*da tako parno j> ta r»V-bolj zuijia n«*tgo meni. A f Sedaj j*- moril uv«*riti» nek (M- videl napol mlečen*« je komaj verjel d;i je to ona me«rova draJeMna Neta. . Kna in »«ia d*4 bt he-t r»d ramen do kolena, brez vi»rtke tjmrijo/n«* oblike, brer »"ara, bre/ id«filn« t*a poUt« Tr-daj malo da ni >thupa| --"in arte dmtri dan. ko jo je zopet videl speto. lej»o < 1 'VeVno * večnim nastne^koru na Imu, mu je nekako odl«*tf1t>, tako da ni \«-n»vnl viVra>inJlai aojitu l*ri>edii nekega dne i* urada, jo najde bolno v postelji. Na vsa njegova vprašanja, kaj ji je, »amoi vzdihovala in st«4cala, tako «la je| •ia;M»litl v>e smatral za f*e*ia-| »ij«, iiowiei bolj pt>ro**ljivo | toč u t no o ujetji balenui. Šele po tem »c nekako ip<»mni. da bi roo i ral v tem trenutku »»rti i njo t»ež-j n«»jiif da » i ji milonranje nvr I roke bilo luordi ute^ftvejre n^yo v*a zdravila, — in nazaduje sed. k l.jej na pontHjo in jo prune zi roko. Tudi *e«iaj ni inogel verje'i. da ji je v rejnin hudo. njeni vzdi-lu mu ni r.ajmanje niso »li d? tiren, uiti ni čuti! i. njo iste l«IL Ko je po*4-de! trenutek, m« je bilo, kakor da sedi na iuiah — in B.iOO-1 slfd \pra»a sluiinr.jo. ali je n)e-i gov občil gotoa* T* umi odgovori da danem niso ničesar kuhali, ker into utegnili. Nato j« on kakor V-h»»n planil |no pr.zlelo da jo je hotela po»Jati po^ij, pa ni mojela, ker bi sieer ne bilo mkof?x>r dotua. — eele tedaj, mu j.iide ]K>- < wi na misel, da je to ujrffovu žena da mora en obed zanjo žrtvovati in da bi ona mogla v istini biti resno, celo nevarno bolna... Ijibko bi se zitodilo, da mu usglo-nta umref... Pri tej^ misli «« mu j«* rasMrftil zadnrji kotiček nje?^^-veva sn a, da bi zopet tahko ^opet postal ml itd, svoboden človek, da bi »a n i* ver ne vezalo, «la bi ne iinel nobenih -krbi, da bi, zopet lrihko užival vae slasti življenja Napois'ed ji refe, da ji ne ntore pomakniti' ako boee. ji poklice /dra^ika. on pa mora v urad, ker je /e uradnih nr. Nato era ona ^nnio jtoyleda * prezirapo-trle^iom, kakršueira ni nikdar priča k ovni od nje. Ta je porušil vsega; arielo se mu je. da je uganila njegovo najtajnejšo mi*«4. in zaatidil se je sametra se be in v tem trenutku jo je zares od srca pomiloral. Hotel ae je- vrniti k nj*j, podr^ati jo, pvoaiti jo odpiiM*anja, — ona se je okrenila «»d njega v stran in v«e njt gove l»e*ecle je niaa mo^le omekeati. da bi m oVrnffa k njerim...' Ivo je zvečer vrnil iz urada, je ona že bila zdrava. Toliko no« in neijubeznivost. a 011 ; n jej, da j? »>r« t varjala in ga v.i-|!-ala. Oba sta mbtliU da dii»«» drugemu pirveč popttačata, da se sa-; mo eden izmed njiju zata juje in xrt»*uje. a «!rti|ri u«- On se ni bal ji | povedati, da s.* je njej na l jubo i iniora! odreči mnogim svojim pri-«'nim ".avadam lla se ni Ae poleno iwsjedc-1 in napil, odkar s<- je |Ož«-uil. da je moral pustiti vse svn I e d« sedanje udobnosti m iiirr^l-: ti . Tudi ona .j«- tožila, tudi | ona ni bila zadovoljna, a radi ->e-| sa -— tega m niti sama vedela sa I mo tu je znala, da je pivdM;iv-Ij.iln zakonsko življenj«* drug ič |uo. !ej>*t». To kar iiinn je manjkalo, ,ie bila ljul»ezen. Ko sta se videla prvikrat, sta uislila. da s.-ljubita, ali t«» ni bila ljubezen. To je bila tnmutJia ]>oh ta enega bitja /a »trudim, bilo je sladko i/.ne nadenje vnat>jega p<»jav;» >!e»iilo '•ustev kateremu so podvrženi v«i ljudje, ko se vidijo" prvikrat . Nela je v istuii svoje?a moža [Kiv*eni obvladala, a on .'e, vim bolj j«' čutil svojo neinre leni bolj padal v nemar in :ipatiio, v iluiev--tko mrtvilo, ki «»a je utrujalo «»a-silo v »ljeui \wako strast in pokt sira. Ko se je ona šole /budila, da živi. «la uživa strasti življenja, je on mrhaiuno, ^ilo stopal ob »j^J pod silo se smejal iu kotiraj i čakal da lahko odide v nrnd. N'a't!»l je čas. da je jel dvu?! drugemu preklali-Svetino !M1; feel ,'U je polaščala neka niračra melč-1 liivost, in minili sn eeli dnevi, da stn jedva izprerjovorila naj{»Jtrci>-nejio b"s«»do; nista sama vedela, kaj jima je Kadar je šel v urnri. j»* ve«" k rat razmislili kaj je to / njima. Samega seb.» je vpra-e-vn!: ali mu je mrzke, o lunia. uli mu je kaj zakrivila ali «a ne Iju- • bi ;«!i <«eli> mrzi? A na vsa ta vpra-šanja si ni vedel dati pozitivnega [«vlir»vera. Opomnil s»- je prvega |se>t:inka ž njo, a pri tej mish mi j.ie zastrujila ]ni «!tisi nei/reenn Ulnbo*t; t i št: hip je mislil, da po-I K-ti ž njo pod oblake a e.o, sedaj •-a tnšfi kahor «\-iner, da komaj diha. narmvJjal je dalje o t eni in t se «lobro -pominjal. kako, je j)r\ e Jaae z:»kon?kega življenja vedel in /ivel >:imo zanjo; pozneje. l:o je ^dovoliti strastem, ko je je! opasati, ni na njej vse tako b'po kak«»r je spočetka njemu zdelo, ji ni več posvečal toliko pazljivosti neyo ie jel obračati pozornost tvu njuno inate*ieino st-i»-»e, — a jUo s«. naposled m »ril. da mu je i !H'me zanimal, v čemer bi si osvežil dnha in s»"ee Na'>osled je ]>rišei do tesra. da ne najde v njej >iwen ive minljivega netila svojim '*»i-stvom in svojetnti žrvljer ju: a nikakor ni mogel spoznati, ali je kako mogoče, si od nje narediti to netilo Ni mogel uvideti, da ie njegc.vo i.irtvilo napram nje« riy »'.ilo v njej istotako mrtvilo napram njemu: ni si mogel domisliti, da mora biti on netita zinjo da mora tudi on vedeti, kaj veže nja na to življenje in na njetra samega. NLsta vedela, da meil njegovim in njenim svetom t.ve reka in da bi trebalo ta dva srvetat Jrdrti/iti z mostom ter da s spre-hajanjem misli in nazorov z ene na druvo stran oba ta svetom o/i-\"ita. Ta most bi morala oba že kot roli'.dea. ako ne postaviti, pa vsaj: prifiravtti in najti, kje bi se dal najlažja zgraditi, da dovede iu spoji pota njui.ik različnih misli1 in čustev. Prve dni .sta se Se borila v duši, pričakujoč drue od • dragega, da popustita, da se rar-krijrta, — a čim ipozneje. tem moč-1 neje sta čutila, da jima nedo«?taje tako moei, kakor potrebe, da bi se > ti vedla drug v drusjeg*. Večkrat' se jima je ponudila krasna prili--ka, da m drug dru$fimi ixpove^ta, in razkrijeta, tedaj, sta nemo pogledala dmg dragega, a ta težnja j i za duševnim spoznanjem iu pomir-jenjem je trajala samo trenutek ji popustila sta ga, Jvak«»r da ju je j i razstavila nevidna roka. in napo-ji -J«*d sta >e spominjala z nekrn sti-j. d ni te»a trenutka sve.iih resni«'--; • I v ' nih ritstev. ob ne!.i priliki sla s» sporeklai ir.idi nečesa in v tistem hipu pia. | ne*a v ba, kakor «lvoje plamenov IV tem pnJ.-nktaju^ni-ta niti sama »*edda. knj >i-i očitala «ltuv «hu i gemu. Pomirivši s» rekeliko sta! končala s temi besedami: Ti maraš za vsakega bolj nego! zame. Svojemu uradu j»osve«'«is| vič skrbnosti nego meni." "MoAm m* brigati za urad «keri «»«1 nj.-^a živini . . ' "To mi je življenje. t«» mi ie urad. ko ne dobiš niti polov:-o T • • i?a kolikor potrebuješ. Za t;;k Iliad s-- brigaš li b< Ij n -_••» zame !' ' Tudi »»imajo* ve«* ,).•! ži- ve, — ali njihove 2r!i* v.-em. pa zakaj si me vzel Nisem sc s teboj po-1 rt eila, da li bcin služkinja." "Žena. ki#ii!če^ar nima nc ne sme pon čili. zakaj taka p*»;nka je prevara. ' j *"A':«» »-ni jaz t» 1h\ : •>: in s: prevaril istotako tudi ti mene." T«» je bila prva resniea, katero >'a s: rekla drug drutreicu \ »br,-./ a nobeden ni h«»tel da pozna t.» r«->nic«» in jo izj;r«-vidi. za k a i je smatral uezadovoljimst za u|.»a-vieeno.'.. Takšna ju je našla Lr«.>-u;t ilat-kovičeva. Sprejela sta jo /. ia«i«»-t-n;mi vzkliki, a ona ju j«' v «»;ii materinski sreči, ki v takem trenutku nima b<»s«;d <>b'» naH. sedaj drii«»c-»a. i»i pri tem so ji voljko; solze-rado«tniee kakor doni i der. l.ai'.v* sije solnce. šfl«» ko se' ju je do« t i n« pled ai a. jo desetkrat vprašala isto. ko se je nekoliko pomirila od ve.sel.in teda j š« le ie opazila, manjka v t:-j hiši ono nekaj, kar rodbinske prostore nevidljivo napolnjuje s tiho sre«"<» in z zadovoljstvom, z nekim vo-' lijem ljubečih in spostujoeih se duš. Ko je Neumaver odšel v urad., t vpraša mati svojo hčer? "Kaj jo to z vama ? Vidva ne '/.. vita kakor treba, vidva nista zadovoljna...?" Nela je osupnila na to vprašanj« ' ter ga jc hotela uničiti r. svojim' koketr.ini. glasnim smehom, ali žabi iniena mati .'.e ne da prev.iriti i'Tako počasi je iztipavaia Včerki-io sree in hitro spoznala mcglov iti I jez, ki je razstavljal mlada človeka, ki ju je njima samima kazal 'v napačni sliki. (ies«»a Matkovi > črva je i/ vsega irospodinjstva ; razbrala, da je gospodarstvo te :'hišc in ž njim tudi zaU-m-La sreča ■itiinih otrek krenila na^lo na-ijvzd'd, iti's'o o iločil.i, dr ostane d*1-■ set dni pri hčeri, da spravi .zopet 11vse v pravi red in tir, dokler še ni prepozno.' Prepričala se je te dni g (ki sta Nela in Neumaver "velika J r otroka", ki si ne znata niti kiuh;t|» n,lre7ati. ki ni mats niti najmanj še«.laj šen- l j«- .'»bi uvidevati. «la j«. Mnogo s stvaii na svetu, ki -e in : j»* jela s]>o;-nav:iti ničevv.ost ! lia-ja ter viednost la^tneira . kar se ji doina 'j i /delo doeela nevredno. ;«e pre«l- s stavljalo v Nelini tržni knjižnici «" lepo svoto denarja. Sjveznavši :.:*-! po-b-il. «la j«1 .štirideset iroMuiar j! jev !in"«ečiio mif inn.lna, svota z 1 | .i k .ličkai redno ž'vi j« nje. •• i.a"-r-;« tal.i Ncli in Neumavc-ju točno me-j je \ kat' ril; s,- jima b<«d«» tr.bali!; njiini izdatki: ve«lela je >aie.a «la j i se s te;ii tr<»škom n.« •!;*« niti ž.ivet |1 niti n mre' i ter je tudi uvide':', da ( v... »-lino z njej omraženimi " va- . (Dalje prihodnjič.) škinii produkti" lahko vzdržala v (ravnotežju obstanek u ^a ml.,le Iga pa r A. .. Na te besede je Neumaver ju od-lejrb'. Od!»» o je tudi Neli i:«» je; slišala. i!a bo mati jutri odpeto-! vala. N«>j ni ugajalo materino po-j učevaiiie.Va.iša bi bila. da bi me.;i pokorno slušala njene pretirane povesti < plesišča. «l:i bi s.. ««i\-ila lep-it i n jene obleke, laskanju r.:!;1-«1 ih gf ^podov. \*se nedkar '-»•ni t j; i z ndš!a ne znn.š ve«"- niti klobuka . «b* :ati na glavo... * 1 ln !;•» ie "cla t:ik«» gov-oriki. i » i ie motrila mat*, s čustvom, s kate-• Jv !i\ «rTe«';'iiio «vdk1on.jerio prošn;,« j ki »» >c jo sestavili t:vko -ij;ij|,<. »n i od katere s«ho [»ričakovali tolik«» - dobrega in^e* Hit.p.....i . m ii ■■>. — . ..:!l:: "UTiTr ' Tr.:.^: ..«• . „ .' * wt-r". Uredniški članek iz staro-krajskega lista Z*-* , I U. • »".iff"-'! • * .- . ««M! iif.il,. .|i|«iJl!.:uUi:-U. utiHiliWJ,,. -hiBIU.n.::: H!!u«v:m,n,: ........................■« Edina pametna rešitev vladne krize Mlada država je kakor otrok. Tudi mlada država potrebuje skrbne in naravne nege, če hočemo da postane krepka, zdrava na-j ravna in uravna. Seveda če jo negujejo vražjeverne babice in Ijn-j bosiimne mamice, je gotovo, da ne postane iz nje nikdar kaj prida, j j Marsikomu se morda zdi ta primera prisiljena, a vedar brid-i ' _ ( ko resnična. Ko se je snovala mlada država, so volile stranke svoje prve pre«lstaviiike k porodu države. Programi preilvojnih strank, ki so vegetirale v svojem miljeju tudi vsa vojno, so nam znani iz prejšnjih ustavnih korporacij. Niti najmanjšega zmisla za napredek, kaj šele za socijalne probleme, nismo zapazili v njih. Pri nas na Slovenskem in na Hrvaškem so vedno podpirali re-j akcijo v državnih in deželnih zborih, o Bosni ne more biti govora, i ker tam vladajo še prav zastareli nazori, v Srbiji pa so terorizirali narod zlasti zadnja leta reakcijonarni radikalci. In od teh Jjudi zahteva jugoslovansko ljudstvo naprednih ini-, eijativ, naprednih idej. To je ironija! V Bel gradu se kregajo že W tednov za sestavo no.*e vlade. V glavnem tekmujeta med seboj dve skupini. Na eni strani so Jugoslovanski klub (dr. Korošec), hrvaški Narodni kljub in srbski radikalci: na drugi strani pa demokratska zajednica in socialisti. I-mamo pa še nekaj manjših skupin. Od glavpih skupin nima nobena potrebne večine, zato pa ti klubi in poslanci drug drugega žalijo. se prepirajo, dyug drugemu očitajo izdajstvo in korupcijo. Pač imata ti dve skupini vsaka svoja načela glede organizacije države za pozneje, prva hoče ali decentralizirano federativno držaa-vo, druga pa centralistično, dasi tega jasno ne povesta in tudi ne pre«lložita jasnih progTamov v tem oziru. Toda teh vprašanj se boj v narodnem predstavništvu sploh ne ti-fe - -v - • •• -.v • • 11 POEZIJE ^ | J IVAINA ZOR/V\AIVA | A PRVA ZBIRKA SLOVENSKIH PESMI |T| V AMERIKI J ^ Cfcna $1.26 ft f Pišite po to lepo knjigo na sledeči naslov: \i IVAN ZORMAK || II| 6820 Edna Avenue Cleveland, O. . j|j Naročilu jt priložiti mm«k W AU STE BOLNI? Afco Imat« kako bolozon. no'tal« do na to, kako doioo m no oslrof« oo na to. kotorl rtravnnc voo nI mo«*l ortrovltl. prion. k mom. Vrnil vam voio Kravjo J™*" Oddoljcnjo oil po pomanjkanjo Ponorjo not voo no sodriujo. Voo sdrovlm onako: bopoto In l rovno: Ju Mm v Pltskurg.iu najtoaljll looellollo« L n moik« In Mm nastanjen mnopn let. Imam I noJbpUo oprem I Jen urad. tudi otroj sa X-2orfco. « f katerimi morem videti ekos «aa kakor ekosl otek- lo: trnom tvojo lastno lekarno v kateri m nahaja- 1 L le voo vrata domačih In Importlranlh zdrav«. No > ^ bodita boječi In prldtto k meni kot k prijatelju. ^K Govorim v vaiem Jeziku. En oblak va« bo preprt-H čel koj morem za voo etorltk 9ft Imam ErOchov sloviti CM s« krvne bolezni ^ In ozdravim booznl v nekaj oneh. Ozdravil Mm ti* oečo slučajev oalabelostl. kotno bolezni revmatlzm. teioične In Jetrno bo. I loznl. erbonjo mozolo In vo« kronteno -botosn«. ZMERNE CENE. • — m. Prof Dr. Hi G. BAERj . 3ll 9nAkfkldSt. Pittsburgh, Pa. > rmptch IMI VA2no. — o«roti to In preneol o oobol. j i-H: tam doli v Belemgradu govore le o oselmf»stih. o grehih svojih j nasprotnikov, dalje pu ne pridejo. Jier ne marajo izdati vojih egoi-j stičnih strankarskih zahrbtnih namenov. Ozrimo se nekoliko na dogodke. — Rimska cerkev še danes ni priznala Jugoslavije, k«*r ji ne ugaja. Škofje so imeli nedavno svoj jugoslovanski kongres, pa še do dams niso povedali, kaj so sklepali na njem. Ali so take tajnosti; C'e so sklepali tam o poštenih političnih programih, zakaj tega ne objavijo. ne povedo in ne nastopijo za stvar v javnosti? In sedaj čitaiuo. da prihaja #. j.- z:ist«»nj. The New York Edison Company j At ]'*ur •Srrr.'i/ 1 Irving P'.acc xnd i ^^h S;rerr—Sru- vp^inr 5600 * Disrriox Oftirr- where Electrical Appli«n.-r- <■:' ill kine- ^re «>n t • *»♦ bniadvtav neat Uu*| SI l.'l 1 ««tli -I l«-t I je linslon .v • I« lr*iiit I'lscr | ,il, >t 13 I n*-.., .tl, Mr ' «>»( «*l SI twt B ull & «tli A»r 9Urt hji-: |»«1i, I ourlijnol ,\*r jj'i 1 rrniont Airrnrnrr ^l«lntrr^^ A\e i ' ANGLEŠKI PRINC V NEW YOEKU. GLAS NARODA 21. XQY. 1910 GOZDNI ROMAR 1 rsjuroom spisal oabmel hut. W . -- (a Naroda" prmdil O P. 8C (Nadaljevanje.) Don Stefan je tividel vso obsežno nevarnost, v kateri se je na-liajal. Kljub temu pa moramo priznati, da ni bil raditega nio manj pogumen. Ta položaj itak ni mogel dolgo rasa trajati. Vsi so eu tii« to, oni tia vrhu sluti in oni v dolini., — Napravimo konee tej stvari! — je vzkliknil Kanadee, koje- velikodušnost se j«- upirala pro»i izkoriščanju ugodne postojanka in kojega v»st inu je dejala, naj ne preliva krvi, če je mogoče lo preprečiti. Vi vsi ste >lis.ili. da imamo opravka le z vašim glavarjem. Sedaj se morate odi«*-it i. ne izročite nam, temveč pustiti, da «ra ujamemo mi. 1'maknrt« s#> tor<-j povsem mirno, če nočete, da pošto-pamo z vami kot z Apari in jagvarji. - Nikdar, — je vzkljknil Diaz. — ne bomo storili take podlo-sit. Vi ste prvi prišli. Dobro. Zapustiti hočemo polje, a tudi Don Mefan se bo umaknil, z nami vred, z vsemi vojnimi častmi. Odbilo. — je rekel IVpe, — mi moramo dobiti tejja, ki se innmiije Do« Stefan. t — Ne /operstavlj«jte se božji pravičnosti. — je dostavil Fu-bijan, kajti stvar i--«ra moža ne more biti obenem tudi vaša. Damo vam pet ininirt čnw; za premislek in nato bodo naša dobra pra-\ irji in naše puške odločile med nami iu vami. Povejte, senjor Don Tibureij, — je rekel Oroehe Fabijanu. — ali nam bo dovoljeno vzeti s seboj nekaj tega zlata, ee privolimo \ to ter se umaknemo mimo. - Vsak pol»-n k'obnk,--je nadaljeval Baraba. - Niti najmanjšega koščka, — je odvrnil Pepe. — To zlair. pripada edinole Don Fabijanu. In kdo je la srečni smrtnik, katerega imenujete Don Pa bi j a na ? — j* vprašal Oroehe. T i tukaj. — j • odvrnil Bois-Rose ter pokazal na Fabijana. — - Vsakemu gospodu, kar mu pripada. — je rekel Oroehe ter pozdravil Fabijana z izrazom srda in zavisti, ki se je vzbudila a r jem vsled te čudovite sreče. Pepe je porabil ta trenutek molka, ki je sledil besedam doljro laseffa gambusina, da je natiho rekel Kanaden: Tvoja velikodušnost nas bo mogoče dosti stala, kajti spu siiti te plenazeljne kragulje nazaj v taborišče, ne pomenja nič drn gega kot naprtiti si na vrat eelo tolpo, kajti vsa znamenja kažejo da so Mehikanei porazili Indijance. Bog daj, da bi ne hoteli spre ietl predlog«! To je \zrok. zakaj nočem, da bi vzeli s »eboj tudi najmanjše zrno zlata. — Mogoče imaš prav, — je rekel Bois-Rose zamišljeno. — s: dal sem jiin besedo ter je ne vzamem nazaj. IVpe se ni motil. Omahljiva zvestoba Barahe in Oroclia bi ne i rajala dolgo časa. če bi smela vzeti od čudovitega zaklada, kale rejra sta videla, svoj delež in zanikalni odgovor Španca je povzro • il pri obeh nezmeren sni. ki je stopil na mesto zvestobe do načel mka. — Kajše umreti r.i> mestu kot pa umakniti se za korak. — je \/kliknil Oroehe besno. Dobro, — je rekel Pepe zase. Imate le dve minuti časa. da se odločite. — je rekel Boi*. I{«**cf kojega puška je bila namer jena na tri jezdece. — Prihranite mi nepotrebno prelivanje krvi. Še je dosti časa. — Nazaj! Nazaj! Ca s sili. Mediana pa je molčal, % ponosno dvignjeno glavo. Pedrd Diaz je bil neomajen v svojih čustvih vitežke časti. Skle-id je umreti s svojim glavarjem, kojega življenje je bilo za pre-l»orod njegovi domovine tako dragoeeno ter vrgel vprašujoč jh> jrled na Don Štefana. — Vrnite >e v taborišče. — je rekel španski senjor. — ter pre ju*tite usodi moža. k: vam ne more več koristiti. Vrnite pa se. da «'svetite mojo smrt. Diaz pa je ostal nepremičen, kot kip jezdeca. Kmalu nato pa s • je približal spretni jezdee lk»n Štefanu, ne da bi človek videl, kako se je njegn\a nofa ali roka dotaknila konja. Ko se je njegovo hol> no dotaknilo oii. _ra Španca, je ostal nepremičen kot preje. S {»ogledom, uprtim v kanadskega lovca in ne da bi premaknil svojih i: s* n ie, je imel priliko zašepetati Don Štefanu v uho: — Stopite trdo v trernena.... Vzemite konja skupaj.... ter tm pustite prosto roko. Prejšnji mejni tra/nik pa je sledil z paznim očesom različnim kretniam svojih nasprotnikov. Don Štefan p.» j- napravil z roko znamenje, kot da hoče dati imdaljni odlog. Oroehe in Ilaraha. — je rekel obema na glas, tako da je bilo njegove 'm-m-iIp ."mi prav na piramido. — Taborišče potrebuje v>e svoje branilce. Vrnile >»e torej s poštenim l^iazom tjakaj in on naj l»o od -»edaj naprej vaš načelnik. Povejta možem, katerim pove liujeni, da je to moja poslednja volja. rlroche in Barah i sta poslušala z navitlp-zno neodločnosto po \ --Ija I>on Štefana. V dnu svojejra srca sta ?®eer obžalovala, da ne n orela z \»-mi rokami nagrabiti tega zlata, n se jima je zdelo vendar boljie mlati se na milost in nemilost ter ohraniti življenje v tipanju, da se bosta rckejja dne lahko vrnila v Zlato dolino. Skle-' mal sta torej, da se ne bosta pustila nhi?j, a vendar hotela pokaza r, da se ae obotavljata Stavim, da nrs»; ta dva lopova še nikdar tako rada izpolni-:.- Luko povej je glavarja. Sto vragov! Ali ni to e,len onih lopovov, ki ko streljali na nas v grozdu pri haciendiT N'e \ -tn. je odvrnil Bois-Rose. — Bil sem preveč daleč, da ni mogel »poznati obraz, a kaj z* ta? V tem trenutku je napravil Baralut znamenje z roko. Mi moremo »luicti le povHia našega voditHja. — je rekel. Mi kapttuliramo. čeprav se naš ponr* temu prorivi. Zgodovina je polna kapitulacij — je dostavil Orochie, — i i jaz ne vem. da bi bil človek onečaščen, če -»e uda sovražniku. e-'la proti njemu. Vmled tega rečem vam, senjor l»on Fabijan .n vašima oln-ma tovarišema: — Nasvidenje! Oba po* enjaka *ia obrnila svoja konjpt ter se odstranila, ko je udaril Pepe 4 puško oh skalo. — t on mil royo-! - je vzkliknil s strašnim glasom. — aii se' l-Ibm naša pogodba. da se boste umaknili z orožjem in opremo? Tako mislili, — je rekel Oroehe. — če pa mislite druga-e, ali hočete priti dol ter nam vzeti orožje* Vrzite ga v jezero tam doli in peberite se, — je rekel Pepe. - Naj l>o tako, — je odvrnil Baraba, ki je prijel puško z. eno' ..ko, kot da jo hoče vreči proč, a jo hitro nastavil na rame ter n-itrelil proti višini. . ^ ' - II U I L. Jfc, ^ (Dalja prihodnjič) , Konvencija J« R« Z« (Nadaljevanja.) K predlogu govori še br. Zaitz, | ki je mnenja, da je treba dela in^ agitacije bolj kakor pa apelov, ker na številne apele se le malo doseže. Br. predsednik zaključuje debato. Predlog br. Bišeana se spoji s sugestijo br. Somraka ter soglasno sprejme. Br. Pogorelee, delegat za centralo J. S. K. J., povdarja. da je organizacija storila se kar je bilo v njenih močeh za našo preme-nito idejo in da se zaveže za bodočnost delovati v isti meri in to šc s podvojenimi močmi. Nadalje poda br. Pogorelee še. resolucijo lokalne orgauizaeije J. K. Z. št. 23 iz Sublet, Wyo., katera mu je poevrila zastopništvo. V resoluciji poda organizacija konvenciji zelo dobre sugestije, katere se vzamejo na znanje in se jih bo vsestransko vpoštevalo. Resolucija org. J. R. Z. št. 23, Sublet, Wyo. Sublet, Wyo., 19. avg. 1919. Cenj. g. M. Pogorelee: Izvoljeni zastopnikom od naše organizacije št. 23 J. R. Z. v Sublet, Wyo., za III. konvencijo v Clevelandu, O., vam pošiljamo sledečo resolucijo. Z ozirom na slabe razmere in vsled velikih stroškov, ker smo preveč oddaljeni, da ne moremo poslati delegat, vas pooblaščamo, da predložile na konvenciji to našo izjavo: 1. Potrebno je, da se uvede agitacija od posameznih organizacij za povečanje naše organjzacije J. K. Z. 2. Ker je g. Etbin Kristan poklican v stari kraj in izvoljen t narodno predstavništvo, je treba kakor hitro mu mogoče, iti, ker lakih mož zelo potrebujejo v starem kraju, zato čim preje bo tam, tem boljše bo za deželo in naš program. 'A. Da hi t nil i v starem kraju razširili našo idejo, je treba tudi tain airitaeije po listih, da bode ljudstvo pripravljeno za pravo volilno reformo. 4. Apelira naj >e na vlado Združenih držav, da vlada protestira iu opozori vojaške oblasti, naj postopajo z ljudstvom v okupiranih krajih kakor se človeku spodobi. 5. I>a se ugotovi mir v Jugoslaviji, bi morala konferenca v Parizu dovoliti plebiscit v zasedenem ozemlju po Italjanih, da narod sam odloči, kam hoče pripadati in italjanske čete bi se morale umakniti iz tega ozemlja. ti. Cerkev naj bi se ločila od države v Jugoslaviji. 7. Vlada naj vzame vsa velepo-sestva, kakor na primer zemljišče raznih grofov, katerih je mnogo. Ta zemljišča in gozdovi naj bi se prodali po zmernih cenah; ta denar bi se porabil v pokritje stroškov, kateri bodo ogromni in v po-vzdipo industrije, kar bo narodu v korist in v olajšavo davkov. Te točke je odobrilo članstvo tukajšnje organizacije J. R. Z. št. 23, Sublet, wfyo. na seji dne 17. avgusta 1919. Frank Remše, predsednik. Mihael Z. Selan. tajnik. Charles Zihert, zastopnik. Vrneta se odseka za pravila in pritožbe, da podasta svoje sklepe. Br. Zaitz predlapa, da se počaka z zaslišanjem odseka za pravila. dokler se ne zbere ves zbor, ki sedaj še zboruje z odsekom za 4 No t ran jo uredbo Jugoslavije*. Sprejeto. Sprejet pa je predlog, da se sprejme odsek za pritožbe. Br. Taučar poroča da odsek ni prejel nikakih pritožb, pač pa sej je sugestiralo. da v bodoče poda eksekutia bolj detailiran račun vsak mesec. Sestra Marie U do vie prečita svoje sporočilo, katero podaja kot delegat inja kluba št. 1 R. Z., Chicago. 111. Se vzame na znanje. Br. Skubie govori glede resolucije za kooperativo, katero je iz-: delal br. Richard Zavertnik, a ka-1 tere še ni pri rokah. Br. Zaitz predlaga, da se deba-; ta o tem pusti, dokler ne dobimo' natančnega programa, ki je izdelan v ta namen. Sprejeto. Sugestijo lokalne organizacije J. R. . št. 30 v Aurora, 111., pred- j ložene konvenciji po delegata John Blažič, se vzame na znanje in upošteva po najboljši možnosti. John Terčelj, predsednik. Fred Zalaznik, zapisnikar. Iz urada J. R. Z. št. 39, Aurora, 111. Sugestiramo slavni konvenci-j ji, da skuša urediti nekaj glede sledečih točk: 1. Da bi se dalo vsaj vsake tri mesece, ako ni mogoče vsak me-1 see, natančno poročilo o delovanju organizacije in glavnega lira da J. R. Z. 2. To seveda bi bilo treba sporočiti vsem pripadajočim organizacijam pismenim potom, da ima- jjo iste čisti pregled in da je tuj-;nikom mogoče poročati vse natan-! ko o delovanju J. R. Z. j 3. Da se uredi glede govornikov j in da skuša eksekutiva pošiljati !svoje govornike redno na različne podrlžne organizacije, da se s tem vzdrži bojeven duh članstva. 4. Da se opusti odgovarjanje na različne napade od naših izdajal- j cev in se jih pusti pri miru. ker ni vredno, da se trati z njimi dra-igi čas in papir. 5. Da se naznani organizacijam i v okolici Chicage kdaj odide br ;Kristn v stari kraj, da bo mogoče društvom v Chicagi in okolici prirediti mu častno odhodnieo j pred odhodom v domovino. i John Blaič, tajnik. Martin Jurkas. eentr. odbr. Pismo iz vjetništva —-- Pescara, 27 okt 1019. i . jtenj. uredništvo • ;las Naroda" v New Yoiku. Spodaj podpisani se nahajam /e od novembra 1918 tu v ita:jan-iskem vjetništvu. Vljudno prosim J Vaše uredništvo, da oznani v ča-isopisu, kje bi se nahajala moja dva brala IVAN in JOŽFF MR-|V1C, živeča v Severni Ameriki. Prosim za naznanilo njihovih naslovov. Dragi rojaki, večkrat ste že brali, kako se nam godi v vjetništvu, in da v«aka beseda od svojcev je nam mila. Vsakemu bom | zelo hvaležen, kdor mi naznani i naslov mojih dveh gori omenjenih nratov, ali pa da ju opozore, da se mi sama javita. IJojaški pozdr'av vsem Sloven-eent in Sir-venkam v Ameriki pošilja Matija Mr vie. Corporal. Campo Conc-Mitramcnto Priffhm'.eri di Guerr.v Fese ara, .Italia Prov. Chieti Save and Succeed Potni listi ▼ zasedeno ozemlje. Po odhodu italjanske misije, ki je v Ljubljani vidirala potna dovoljenja za zasedeno ozemlje, je bilo onemogočeno ali vsaj otež-kočeno potovanje v to ozemlje. Radi tega "je posredovalo ministrstvo zunanjih del preko kr. poslaništva v Rimu pri italijanski vladi, da se v bodoče potni listi, katera izdajajo naša oblastva, lah ko vidirajo na meji Italije, odno-sno zasedenega ozemlja. NAZNANILO. Pittsburgh, Pa. Tom p«.toni >e naznanja vsem članom in Članicam društva Združeni Slovani št. 56 SDPZ. v Pitts-burghu, da je društvo na redni Seji dne 2. novembra sklenilo, da kdor se jie vdeleži prihodnje glavni letne seje, katera se bo vršila v nedeljo. 7. decembra ob ?. uri dopoldne \ Kranjsko Slovanskem Domu na 37. in Butler St., plača 2f»c v društveno blagajno Kjer je mož in žena v društvu, ako pride eden, je drugi prost, ako pa ui no benega, piaeata vsak 2;V. Torej zapomnite si tof Izvzeti so samo bolniki iu nobeden drugi, naj bo blizu ali oddaljen. Ta dan bo volitev društvenega odbora za leto 1920 in je več drugih -važnih sM a-ri na dnevnem redu. katero moramo rešiti. Pridite vsi, da ne bo potem kihanja", da ni ta ali drugi uradnik dober, in izvolite si dobre moči v odbor. Mislim, da iz 142 članov in članic boste lahko izvolili dober odbor. Na svidenje 7. decembra! Sobratsko pozdravim vse člane in članice omenjenega društva. Joseph Dckleva, tajnik. Iščem rojaka VINCENCA SI-MONO 1C Šel je v Ameriko v maju 1933. Rojen je v Radečah pri Zidanem mostu na Kranjskem, llotemer pri Radečai'. Prosim cenjene rojake, kateri ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, za kar mu boni zelo hvaležen, ali pa naj st sam oglasi, ker mu imam poro čat: ves«4e novice — Vincent Pogačnik, 1685 East 31. Street, South lorain. Ohio. (21-24—11) ■ Želim izvedeti za brata FRANKA SLA PNI K, ki se nfihaja že ep.r leto r.a Italjanskem kot vojni vjetnik, kakor sem izvedei. -Rojake vjetnike, ki bržčas dobivajo eden ali drugi Glas Naroda iz Amerike, pro«ini. da ga opozore na ta oglas, ker bi rad dopiso 'val ž njim in niu tudi kaj denarja poslal. Moj naslov je: John Slapnik 14512 Saranac Road, Cleveland, Ohio. U. S America. (21-24—11) VABILO. Forest City. Pa. Slovensko pevsko društvu Zvon vabi vse Slovence in Slovenke iz Forest City, Browndale, Vandliug in okolice na dramatično priiedi-tev s petjem in premakljivimi slikami 'moving pictures) v nedeljo 23. novembra v Family Thea'ro YSPORKD: 1 — Petje. 2. — Moving pictures 3. — 4'V ječi", burka iz vojaškega življenju v enem dejanju. Osebe- PI Korun, stotnik, Frcnk. Košir; Robas, vojaški jetniear, Kari Kovačič; Škrl, podčastnik, Jack Cempre; Belin, prostak, An-t« n Kužuik: straža. Kari Oražem 4. —• Moving pictures. 5. — "Trije ptički", imrka v dveh dejanjih. Osebe r Jarui, gostilničar, Frank Susman • Špela njegova žena, Josipina Costiša; Iglae, krojač, Anton Knžnik; Jožko Strmencelj, piskrovez. Avgust C ostiša ; Zajec, urar Frank Košir; sodnik, Kari Kovačič; Peter, sodni sluga, Jack Cempro, straža. Kari Oraž» m Začetek ob 2 30 in 7.30. Vstopnina 50*, otroci Vljudno vabi. - - --Odbor—-1 (19-21—13) ANGLEŠČINA Pouk potom dopisovanja s pomočjo angieSko-slorenakih očnlh sveskov Traja A mesecev. Vpiiete se lahko vnk Saa. Šolnina ta oeU tečaj $10. če ielite'imeti več pojma o aagkiltil slovnici in jezOra •i loh, pičite če danes sa pojasnila. SLOVENSKA KORESPONDENČNA SO^A (TN ItovMlan CirnuiBiiim echool) •its ar. clair Ava caox to>______ __ _ clcvklAno. ohio j 8LOVSN8KA KO RESPONDENTS* A ftOLA. 1 nit ST. CLAIR AVE 'BOX IS). CLEVELAND. OHIO. | Incite ta listek in ga pofljite e svojim naslovom: 1 nCM ••••••«•«•#•• • • • • »a^r« mM • Ca^aM* • • • • I • OWTA AT J P- O. BOX« f«t>»Ba>t ■»> • •■» a*——. I I Cosulich Line I 1 Direktna pol na Grške in i i Trst S Hitri in veliki ss. 'Belvedere' gre M g 3. dec- ob 1. popoldne H M • pomola >. ob vznožju 41. ulic« if South Brooklyn. V PATRAS ALI TRST S *. raz. $130 vfttevfti vojni davek g g 2. ras. $185 vdtevSl vojni davelc 3 m 1- raz. »235 vStevSi vojni davek |f § Pre«. Wilson koncem decembra g s Argentina zredi januarja I PHELPS BROTHERS & GO. B S| Glavni zastopniki p 17 BATTERY PL. NEW YORK jj Rad bi izvedel za naslov svojega brata JOŽEFA UJČIČ, doma i/ Velikega Brda št. 37, po^ta Jel-»ane, Istra. Pred dvema letoma je bival tu v Barl>ertonn. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga na-j znani, ali nuj se pa sani oglasi na naslov: Anthony Vjčič, 24S Center St., Barberton, Obio. 20-22—11) Iščem svojega brata JANEZA J AKNA. Doma je iz Pake pri Črnomlju. Pied 8 meseci se je nahajal v Chicagi. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. Če pa sani bere te vrstioe, naj re mi sam oglasi, ker mu imam poročati nekaj važnega iz stare domovine. — Joseph JakŠa, 22f< X. Cedar St., Manistique, Mich i 20 22—11) i __ i . Iščem svojega strica TOXY > XEI.C. Pred tremi meseci se ie nahajal nekje v AVest Virglniji Prosim cenjene rojake, če kdo » ve za njegov naslov, da mi ga i naznani, ali pa če sam here t€ i vrstiee. naj se oglasi. — Frank : Benigar, Box 567, Point Marion, i Pa (19 21—11) > , Iščem svojega brata JOHNA SKOF11Z, kateri se nahaja ^ Združenih drža\^h nad 20 let Doma je iz Mirne peči na I)o lenjskem. Ako kateri rojakom ve za njegov naslov, gr. prosim da mi blagovoli naznani, ali naj se jia sam ogla?: svojemu bratu na naslov; Philip Sk«>fitz. 32( Oregon St., Milwaukee, Wis ' (19-21—11) i • __ _ 1 Prosim cenjene rojake Slovenc€ v širni Ameriki, če kdo ve ka. t o mojem možu JANEZU ZA LAR, doma pri Sv. Trojici, vas Hiteno, podomače At.dr« jcev pošta Cerkniea. Zapušča dvoj« neduletnih otrok in ženo. Kdoi kaj ve, naj blagovoli sporočit: njegovi ženi na naslov: Jožefa Zalar, Grahovo št 77 pri Cerk 1 niči. Slovenija, Jugoslavia. (19 21—11) T [ Rad bi izvedel za JOŽEFA SPA ČAL, po poklicu mizar Preti dvema letoma se je nahajal ne-, kje v Indiani, pozneje nekje v Clevelandu, Ohio. Doma je L Kostanjevice na Primorskem Prosim, da se mi oglasi, kei imam pismo od njegove žene, ki me prosi, r.aj poizvem o njem.— C.vril Godnič, Bor 115. Crosby, Pa. (19-21—11) ŽENSKE IN DEKLETA! Pri nas je prilika se naučiti tri-| mati moške slamnike in tudi plača je dobra. Vprašajte pri: | i , The Valentine Hat Co.. 17-19 Wave rtv Place, New York, N. Y. (19-20—1L) __» Kad bi izvedel za ivojega svaka ANTONA UJČIČ. podomače Marocin iz Lipe št. 32, Istra. Bi rad znal za irjcgov naslov. Mi-*-slim, da se nahaja nekje v West j Virginiji. Dolžan sem mu nekajj denarja, zalo hi rad znal, kaj! ž njim, ali bi <»a dal očetu in mat.-ri. ali bi mu ga poslai na- i zaj v Ameriko. Jay sem se nam reč odpravil v stari kraj. Moj naslov r Matija Simčič. Lipa st 22. povta Jelsane, Istria. Vene-/. a i jinlia. Via Italia. 20 22—11) Rad bi izvedel za moje-jra prijatelja FRANKA MKSERKO, duma / Dolenjskega i/ Cat. žke gore, Čatež p<«d Zaplazom. PphI petimi leti je bil v Clevelandu, Ohio, kamor sem mu pisal eno pismtv pa je pri;io nazaj. Pred pet inn leti se:n bil v Iloovers-vllle, Pa., in tam sem dobil od njega zadnje pismo. Prosim cenjene roj al: e sirom Amerike, če kdo ve za njegov naslov, naj mi blagovoli javiti, za kar so /e vnaprej prijazno zahvaljujem. Ako pa sam čita ta oglas, naj se mi pa sam oglasi — Tony Zu-pančič, Box 11, Martin. Pa. 20 22—1!) Rad bi izvedel za naslov JAKOBA DOIiES. Nahaja se nekje v Pen nsy Ivani j i. .Jaz grem v »ta-ri kraj in zato bi rad vedel. Če kdo ve, prosim, da mi naznani, ali pa naj se mi sam oglasi. DC JANČrČ. podo maT-e Illaj vasi Dol. fara Kubed, občina Vek.i-ne, pošta Černikal, Istra. Pred 4. liti sva bila skupaj v Me'-mont, Wash., od tatu je šel v Californijo, jaz pa v Mcntanc. Od tistega časa.nisem več sli.