Hochlobl. k. k. Hofbibliotkek, Wien „SoLa" izhaja vsak cetvrtek ia velja s pofcto prejemana ali t Gorici na dom-posiljana: Vsa leto ... . . f. 4.50 Pol leta . . . . . „ 2.30 tfetvrt leta . . . . „ 1,20 Pri oznanilih in prat tako pri „po-lanicafi" se placuje za navadno tristop- oo nrgtor---------------------------- 8 kr. fie s« tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ fi » t, » » 2 „ Zavete firka po progtorn. V Gorici, 10. marcija 1876. Crlasilo sloyenskega politicncga rtrustva goriskega za brambo narodiiih pravic Posamezne itevilke se doWvajtr 10 soldov t Gorici v tobakarniei ˇ go-sposki uliei blizo „treh kron", — t Trstu y tobakarniei „Via della ca-serma 60". Narocnina in dopisi naj se blago-vojjno poSiijajo pod naslovom: Viktor Dolentc v Gorici. — Rokopisi se ne vrafiajo; dopisi naj bo blagovoljno fran-knjejo, — Delalcem in drtigim neprp. mofcnim se naroeniiiazniifca, akoue ogla-so pri uredniltvu, Vzbuditelj aa§ega lista, duia dru§tva ^SoSe", oSe nagih kmefikih citalnie, voditelj naSih ogromnih taborjev, neutrudljiv in po-gumen zagovornik in varuh narodnih pravic, vnet podpiratelj Ijudske omikc, skrbcn svctovalcc in blagoduien podpornik Solske mladine, uzor poitenosti in pravega, Cistega rodoljubja, nai »'. E4a#& ^4Y&1€ je dne 3. t, m. sklenii svoje, slovenskemu narodu do zadnjega zdihljeja posveceno in njerau v resnici zrtovana MvLjenje, Dr. Lavric se je rodil leta 1820. v Vremu na Notranjskem, kder jo bil takrat njegov oce patrimonyalnl uradnik. Ko je uie v otroSjih letih zgubii oceta, preselila se je druzma v Gradec, kder je Lavric svoje §tudije v nizih Solah zaeel in na vseudiliidi dopal, ter kot doktor prava stopil v javno zivljenje. Doma v druzini so govorili skoro samo nemsko, kakor jo bilo takrat pri omikanclh na Slovenskem sploh navada in ker se je mladi Lavric ves cas le po ncinSko solal, ni se cuditi, da mu je bil pravi maternt jezik skoro elsto neznan, ko je nastopil prvo svojo sodnijsko sluzbo v Trstu. Toda ker mu je bilo mnogo obfiovati se slovenskimi strankami, naucll se je kmalo toliko slovenSfiine, da je, ko je postal leta 1848 driavnoga pravdnika namestnik pri kollegijalni sodnijl v Sekni, tudi ule priprosto v domatem jeziku posloval in pri obravnavah govoril. Hrepenbccmu po neodvisuosti bile so slu^bene spone kmalo pretesne in menda se je tudi uze kot uradnik malo presvobodno sukal; za to so mu radi podelili izpraznjeno advokatsko mesto v Toiminu, ko se je za-nje oglasil. Dobro se ie spominjamo njegovega prihoda v Tolmin okolo leta 1850. Bil je takrat lep, krepak moL, bistrega po-gleda iz vedno jasno odprtih oLi, firnih las in enake brade, temno oblique barvo — vsakdo je epoznal v njem na prvi pogled — jugo-slovana. Govoril je navadno neniSki in tako je tudi prve ease kot odvetnik posloval. A kmalo se je prcprifial, da to ni pravo, da to ne grc, ker se nikakor ne strinjasesvobodnostnimi prineipi, koje je od mladih nog spostoval in za katere ga je le §e zivejie vnelo svo-bodnostno kipenje leta 1848. Loti se tedaj z vso gorecnostjo ufienja stavcnskega jezika in v kratkem zmaga vse tezave, da zamore nastopiti kot izvrsten slovenski govornik, ter gladko in v pravem narodnein duhu poslovati. A ne samo to; vnel se je tako iskreno za narodnostno idejo, da je sklenii posvetiti jej vse svoje mo6i. In kar je sklenii, to je tudi zvesto spolnil. Od tistih dob postala je nje* gova odvetni§ka pisarniea disto narodna in 6e ni moral, ni drugace pisal nego slovensko. A njegovo narodno delovanje ni ostalo vklenjeno v tesne pisarnicne prostore — marivec se je raztezalo na vse njegovo javno in privatno 2ivenjc. Najlepsi spominek iz te dobe je Tolminska ditalnica — prva eltainica na Goriskem, katero je ne samo ustanovii, ampak tudi v najlepscm cvetji ohranil, dokler je bival v Toiminu. S kolikim veseljem je poslusal prve pevske vaje, s kolikc neutrudljivostjo je vadil in uril deklamovalke in deklamovalce, s koliko goreSnostjo je govoril on sam pri besedah svoje prve, navdusene govore! Toda pustimo nadrobnosti poznejim Mvotopiscem. — Ko se je leta 1865 preseljeval v Ajdovscino, spremljala ga je v dokaz posebne vdaiiostivsa tolminska gospoda in mnogo prvih trzanovdo RoSinja, kder so se solznimi o6mi od njega poslovili. Se nam po usesih done gromoviti ^ivijo, se vidimo v duhu z rokami, i z rutami i s klobuki pozdravljati in odzdravljati, koje odhajajo5a koCija Lavri^a proti"Gorici odpeljala. V Ajdovs6ini je v enakem zmislu nadaljeval svoje vselej dosledno, neutrudljivo narodno delovanja. Tudi Ajdovce, takrat malo zavedene, narodno mrzle, je kmalo ogrel za svoje lepe ideje, jih vzbudil za dru§tveno livenje, za lepe narodne zabave i. d. Da! kmalo se je smela tudi Ajdovicina ponaSati se svojo ditalnlco, katera je prav naglo napredovala in najzivahnejse drustvo zbirala v svojih prijaznih prostorili. — NajzanimivejSi in najvaSnejsl dogodek te dobe je — Sempaski tabor. Kepopisljivi duti se vzbujajo v na§em sreu, ko se ga spominjamo; zdi senam zares, kakorbi sliSali §e danes razlegati se po oMirni ravnini polnodoned glas na§ega Lavrifia, ko je navduseno pozdravljal ogromno mno^ico: „Iz dna svojega srea po-zdravljam Yas bratje Slovenci!....K in ko je po sijajno dovrsenem zborovanju ves ginjen vskliknil: Ta je najlepsl dan mojega Mvljenja! Pozneje, leta 1870. se je preselil v Gorico, kder ga je okolica izvolila v dezclni zbor, ta pa v svoj odbor. —A danes nam ni govoriti o njegovem delovanji v velevaznik teh zastopih; veciuoma je nasim 6itateljem u^e znano, in sodbo pripusdamo radi nepristran-skemu zgodovinarju. Tega smo pa v dnu srea prepri6ani, da se je fiutil kot ljudski zastopnik na vzvi§enem mestu in da bi bil vse rad storil, vse rad 2rtoval, samo da bi bil svojim volilcem koristil, jim pomagal do vi§ega materjalnega in dusevnega razvoja, pred vsem pa, da bi bil staino zavarovai njih svete narodne pravice. Kot predsednik drustva BSo6ea tudi ni nikdar miroval in za to se ni drustvo ne prej ne poznej tako cvrsto gibalo, nego v njegovi dobi. — In Lavrifi kot 6iovek? kot prijatelj, kot o6e §olske ml ad inc...? Kedor je bil tako srefien, da mujev njegovem delovanji le nekoliko casa na strani stal, kedor je kedaj I njim delil veselje ali 2alost, — ta edini pozna moza od te najblaije strani, — drugi ne more ceniti njegove vzgledne blagodu§nosti, ali pa ne mara verjeti, da more sploh kateri 61ovek tako idealno blago—- ^iveti, Toda tudi o tern pustimo sodbo drugemu, nepristranskemu, a blagemu mo^u, pustimo jo nasemu blagodusiiemu glavarju, grofu Coronini-ju, kateri je v prvi letosnji zborovi seji z ofiividno ginjenim glasoni tako-le naznanjal zgubo drazega tovariSa: .. ., „Se ni minulo 48 ur, od kar smo spremljali k zadnjemu poiitku urarljive ostanke drazega nasega tovariSa, dr. Karola Lavric-a, kojega je nagloma pobrala obzalovanja vredna katastrofa, vsled katere lahko uganemo, koliko je moral v svojem ^ivenji i fizidno i dusevno trpeti. — To nas tern bolje tira, obcudovati veliko to sree, katero je, da bi utoMilo iastne boleSine, hrepenelo y ljubezni objeti celo trpe6e dlovestvo, — Vselej pripravljen pomagati, komurkoli je pri njem pomoCi iskal, delil je pogostoma vse, kar je imel, z drugimi; a kaj pravim ? slekel je kar naravnost samega sebe, da je drugim v revsfiini pomagal. — Kakor v privatnem vodili so tudi v javnem 2ivenji vsa njegova pocetja glas srea in tako cisti in nesebicni 6uti, da so mu vtcguiii sicer nasprotnike vzbujati, a nikdar ne sovraznikov. — Pred vsem pa je gojil iskreno ljubezen do svojih rojakov; sklenii in obljubii je bil, posvetiti njih materjainemu in du-Sevnemu razvoju vse svoje bitje in to obljubo je zvesto izpolnoval do zadnjega zdihljeja. — In zares se mu je posrecllo raztrositi med nje nestevilne knlturne kali in kedar iz teh vzrastcjo mocna, rodovitna stebla, blagoslovljali bodo hvale^ni rodovi, ki bodo sad uZivah, njegovo ime, katero je u2e sedaj SesCeno povsod, koder bivajo slovenskega navoda sinovi, kakor je spostujejo brez razlo6ka vsi, kisomu blizo bili. — In mi, katerim je osoda dovolila, 2alibog le malo let biti njegovim tovariSem, mi ki se ponaSamo biti ljudski zastopmki m ki smo spoznali v njem pravega prijatelja ljudstva, njegovega odkritosrfinega in po§tenega prijatelj a, obdajamo danes tuino ginjeni njegovo rakev izrazevaje soglasno vosdilo: rahla mu zemljica lu Pogreb dr. Lavrica. Nij ga Se bilo taeega pogreba v Goriei, od kar je ranjki jakd priljubijeni knezonadSkof urarl, kakor-Sen je bil v nedeljo pogreb predrazega nam ranjkega Lavrica, — tako ne govore s&rno Siovenci, ampak tndi Italijani po mestu, in to zariostnu dok&zujc, kako spo-Stovan je bil ranjki in koliko socutja je vzbudila nje-gova smrt. V petek, 3.t. m. zveeer zvedeli so Se le goriSki rodoljubje, da lezl dr. Lavrifi mrtevpri „treh kronah.**)? Ta ve3t je pretresla vsa prava slovenska srca in mnogi prijatelji ranjkega so tisto not: budili ter britko plakali — zalost jo bila resnieim, odkvitosrcua. Vendar pa so §c tisti veeer nekateii mestni rodGljubje premagali se toliko, da so se snidli k posvetovauju, kaj storiti, da bo pogreb ranjkega primeren zaslugam najiskrenejSega rodotjuba. Se tisti vecer se podajc nekateri k mrlitu, da preskrbe, da se prenese v lepem rcda v mrtvasko kapelico. Komisija nasla je pri ranj-kemu nnj drugim i pismi. V nieni prosi ranjki vse znance in prijatelj»\ naj ma odpuste, ce jib je kedaj razzulil; drugo pa se glasi tako-le; Narodu mojerau! Narod moj sloveuski naj zivi, naj se razcveti in naj napreduje duSevno in materijalno, kar mogoec. Narodu naSemu sem vdan z duso in telesom in ostanem do snirti njega poniM sin 2; marcija ISltj. Dr. Lavric. J5e tisti veeer so omenjeui rodoljubje smrt ranjkega naznanili slovenskim citalnicam in odlicnim ro-doljuboni, deloma telegrafieno, deloina z listnicami. Drugi dan pa so se lavno isti podali k evangelijskemu pastorju, da se 2 njiiu domenijo zarad pogreba. Jako uljudui .gospod je prav rad izpolnil vsako zeljo pro-silcev in njemu se je toraj tudi Miheca in Jakeca, ta dva mi 0 njem naj ve6 razkrivata, vse Timeuzove pregrehe naj se tim dvema povejo, gotovo ne bojo n* skrivuera ostale, ker meni prav ni6 ne zamolCita, posebno ker jima je jyacl* ski napredek v okolici jako na sicu, se toraj tudi v najprvi vrsti le za ljudske uditeljo v okolici brigata. Mihec mi je rekel, da Timeus ljudske u&telje v okolici zarad tega tako preganja, ker se je vsak od prvega ved ufiil, toraj tudi vet razume, kofc zadnji; Timeus pa zna, da se v Trstu le toliko aasa gospo-dariti da, dokler mu nobedea v vednosti Sea glavo ne zraste. Pri magistrate je on prvak, ve in zna, kar hoLe, tedaj je med vsemi naj bistrejSa glavica. Kar Timeus govori, je v Trstu toliko, ko po krScanskem svetu BKoma dixit.1* Triacani sploh in Timeus tudi sam res mislijo, da je vsegavedofi, zatorej se mu je tudi iz Dunaja neka privilegija dala ali pa trzaSki n-eenjaSki patent, da se njegova dela ne smejo kritiko-vati. Trlacani, prepuhle butice, so to do sedaj izpoi-novali, nobeden si ni upal 0 Timeusu Crhniti, le Mihec in Jakec okolicana imata toliko poguma, saj jih on ne more iz slu2be pahuiti. Mihec je Tiraeusove knjige pvav dobro pre6ital in spoznal, da niso ni6 vredne, zatoraj se tudi nikjer drugod v Sole vpeljati ne smejo kot samo v Trstu, do sedaj jih tudi Se ni nobeden kritikoval, le Mihec me je na to opozoril in prihodnjic hocem nekoliko veC 0 tem govoriti, prebirajte jih tudi drugi in videli boste, da je Timeus perpetuum mobile iznaSel in mo-rebiti zarad tega dobil patent, da se ne smejo kriti-kovati. IZ triaSke Oklice 5 marcija. (Izv. dop.) Veliko nas je razveselil dopis iz Trsta v nSociu St. 9, iz katerega sprevidimo, da tudi Slovene! v naSem mestu pripoznavajo potrebo narodnega doma, o katerem smo govorili v zadnji St. nEdinosti.w Upamo toraj, da nas bodo v tem pocetji tudi oni podpirali. Raz-loCek med nami je le-ta, da mestni rodoljubi mislijo, da bi bilo boljSe, karprecej napraviti veliko poslopje, a mi menimo, da bi bilo varnejSe zafieti z majhnim. Tidi c:i bi si gotovo zeleli velikanski in krasen na-rodni dom, in smo to rec tudi dobro pretresovali, pa nismo si upali in si Se zdaj ne upamo te misli izpe-ljati, ker k temu bi bilo treba vsaj kakih 50,000 gld.-kdo nas zagotovi, da toliko svoto (denara) skupaj spravimo? (zemljiSce v mestu bi stalo 15,000 gld.; zidaliSce veliko na dva nastropja pa 35,000 gld.) Mestni Siovenci, ki so to rec sproLili, morebiti poznajo bolje od nas vire in nacin, kako bi se moglo to doseci, zato naj blagovoljno stopijo z nami v do-govore in naj nam naznanjo, kje iu kdaj se iinamo sniti, (po naSi misli v mestni citalaici) da se porazumemo. Okoiican. F. Iz Kopra. (Izv. dop.) Nad resnifiuostjo mojega zadnjega dopisa se vendar ni mogel nikdo spodtika-ti, tudi moje prerokovanje o nemogocnosti izobra-2evali§ca brez vecjib drfcvaih 2rtev se ne zdi vsakemu nemogoCe. Stipendije so letos prav pi&e in veliko pripravnikov bi se moralo, ko bize ne imeli" vseh se-dera ^eSpelj zarubljenih, od tukaj k drugemu kruhu podati; morebiti jih KoperCani po dovrSenib Stu-dijah §e somoStrovati ne pustijo iti -— v dokaz, da jib imajo tukaj jako radi, §e ko2o bi jiin slekli, ko bi se telesa loCila; mislim pa, da druge ne dobijo, ra- t»* zun kolikor jo je mraz olupil. Ce! se po svetu za eno ali drugo stvar podpora nabira, all ni morebiti slovenska mladina v Kopru naj revnejsa na celem Slo-vcnskem? prepriCati se blagovolite mozje, ki imate pognra in resno voljo tej revi Ce ne z denarjem, pa vsaj z besedo pomagati. Napravite mladini mogoCno stanje se izdatno drzavno podporo ali pa jo preselite v tak kraj, kjer se bode zamogla sama brez nje pre-giveti. Y vsakem mestu je veliko dobrodusnih ljudi, ki uCeCi mladini s podelovanjem brezplaCne hrane Sole I obiskovati pripomorejo, tukaj mora pa ona v to slu-iiti, da se s prisluienim denarjem revnega slovenskega kmeta italijanski Avstnji, neprijazni element podpira. RibCi so uCilisCa tudi gotovo veseli, ker jim je lazej mogoCe smrdljive ribe dobro v deiiar spraviti. Kaj bo po letu z dijaskim zdvavjem, sem jako radovedcn, ker njih Lelodci Se niso na vsak smrad navajeni, toliko pa zamorem trditi, da kdor zdravo telo od tukaj od-ncse, mu potem na svetu ne bo vsaka stvar zdravju nevarna, skoraj bi rekel, da mora vsak taki sodnemu dnevu trobi'l. _________«_ ¦ Iz Kopra 5. mareija. V zadnjej §tevilki „So5e" I sem Cital, da se je korso v Oorici slabo obnesel; ven- ¦ dar ne verjamem, da bi se bil slabse, kakor se je tu-t kaj. ToCno ob 8 urab popoludne, dan norca Kuren- ta bil je napovedan na trgu velike cerkve. Jaz in pa moj prijatelj, ki v tem zapuSCenem kotu matere zem-Ije bivava, deleCa enako nemilo osodo, podava se ra-dovedna tija. A kak korso je bil? Le znanega zlo-glasnega G... videl sem na malem koleslji, tu pa tarn kako umazano niaSkaro, boreCo se s pijauostjoin dru-zega niCI 0 kakej kapodisterSkej „krasotici iz boljse hide nij bile ne duha, ne sluha, Sploh naj omeniin, da te td v Kopru te laSke „bledoliCue gospodiCne" skoro nikedar ne pokazejo na dan. Kaj znierom do-ma delajo, ne vem; moreda je pa to njih dobra last-nost, ker hoCejo pre^iveti svoje dnl preC od mestnega Sundra „in der Zuriickgezogenheit.u Tukaj v Kopru nam je letos pust mini), ne da bi o njem §e kaj ve- Ir deli. Le v tukajsnjem teatru bile so neke predstave, pri kojib se je clovek vCasik za cell teden zadosti nasraijal. Prima donna, gracyozua blondina in pa nje moz\ bila sta skoro vsak veCer du§i predstavi. Zdaj pak je priila pepelnica, Cas pokore in Cas, ki nas Bpoininja, da je vse minljivo. Nu, pokore bi baS i.e bilo treba tukaj, posebno pak ubogim kandidatom ne, ki se, iz Gorice preSedSi, zadosti tukaj pokore; ker stipendije nema nikedo Crez 150 forintov, pla6evati pak mora vsak Crez 18 for. na mesec za hrano in stanovanje. Pokore jim nij treba tudi za to, ker imajo tu mnogo nepriliCnosti, katerih nijso poznali tamo v solnCnej Gorici pri polnih egiptovskih loncih. Spo-mina pak da je vse minljivo, mislim, da morajo biti se veseli; saj trpljenje v tej „kajhia bo tudi enkiat minilo. Za poStenih pet mesecev je konec leta, potem mislim, da ne bo noben Slovencev veC volje pri-ti v to „kajhkoB nazaj, vsak st bo raje pomagal ua kako drugo preparandrjo, kjer so primerno veci sti-pendiji in se da z majbnim denarom bolj posteuo zi-15 veti, nego tukaj, in kjer si bo tudi svojega 2iveuja varen. Gled6 zaduje nepriliLuosti se je sicer nekaj zboljSalo tu, od kar so nekateri kaudidatje nekatere italijanske tukajSnje bradafe nekoliko ostreje pogle-dali v ott pri tukaj§nji—sodniji. Ban pepelnice je bila tukaj mestna veselica pri nMira i'ondi/ Mira l'onda je krftna male 1/4 ure iz mesta, iz katere je velifasten razgled 6rez morje in na—erne zidine starega Kopra. Pri PMira rondi* je bila tedaj ta veselica, ali prav za prav „koncertu, h kateremu je vrelo vs»:, kar je le kaj okroglega cutilo v 2epu. Tudi jaz sem sei tija, a ko sem slisal to mestno „godhott koperSko, ubeial sem, ker iuate bi bil skoro znorel; tako «leport in ^vbrauo" znajo ti koperski nmuzikautjea svirati I PrimaruS! bremski mestni godci so se uCcnjaki proti tem nviertuozom"! Naj omenim, da se je tu pepelnice dan Se posteno plesalo in mesa jelo, tudi nekoje ma§kare sem ta dan videl I Zdaj naj pa Se kdo rece, da soKopercani "-^ »pobo2ni" ljudje in da jib kaj v sree ganejo besede, katere masnik tega resnega dne, pepela vernikom na glavo tresofi, izreka: Purvis es, et in pul. rev." 1 Pa pustimo mesto Koper, in pomeknimo se neko-liko dalje v obliine vesi, kjer prebivajo jstranski Slo-venci. S tenii sem se tudi nekoliko seznanil, od kar tukaj bivam. Jaz imam nekako stovanje do teb lju-dij, ker tako visoko Cislajo svojo staro, narodno no-so. Lepo je videti istrijauskega Slovenca s kratkimi Crevlji, snegobelirai nogovkami, z modrimi, nekaj Crez koleno sezazajodimi blaCami, z jopo s svitlimi, mesing-""* astimi gumbami in s polukosmato kapo na glavi. Pa tudi zenske so v svojih (rnib z rumeuim trakom obrobljenih haljah in belo ruto na glavi, lepe pri-kazni. Istrijanski Slovenci so lepi, cvrsti, cvetoCeliC-ni ljudje; deklice so ve^inoma obdarjene z lepoto, kakorSue bi zastonj iskal pri mestnih nbledolivnib §0- flabK, ki s6 svoiimi dolgimi krili ulice pometajo, po-sebno tarn pri Vas v solncnej Gorici. Le eno je Cesar istrijanskemu Slovencu manjka: onega garft oraike, kateri tako blagadcjno upliva na prebivalce drugib slo-venskih pokrajin. Veliko je tukaj manjkanje udteljev, in nij nkdeje, da bi jih kedaj Istrijani dobili, ker so tu male place in kraji ^alostni. Jezik slov. prebivai-cev tukajgnjih obli^njib vesij, je zelo pomankljiv; po-zna se inu laski upliv. Namestu „tudi" reko Ban-ka"; namestu „hvaliti" reko „laudiiatirt i.t.d. Ueite-Ijev bi torej tukaj trebalo, dobrih, jezik slovensld do korena znajofcih ufiiteljev, da bi rnevednosti temi-neu tukaj proganjali in .izruvali ljuliko, ki raste-tu v d6ma6em govoru. Nazadnjc bi bilo tu §e treba nekoliko inenj onib gospodov, ki pri priprostib kmetih proti novi soli hujskajo in u&telje preganjajo, tako da se ti, katere slovenski Istrijani imajo, drugaui ro-majo. Taka se je godila tudi v Pasji vasi, kjer je vrli iiCitelj g, P. pustil slu^bo (kakor mi je pravil PasjevaSCaii; le radi tega, ker je zoper njega toliko bujskal upliven gospod, ki je velik nepiijatelj Solstva. Zalostno, Co je res taka I Cas bi ventlar bil, da si vsaj zdaj vsi inteligentni rodoljubi in uCitelji roko podajo k vzajeuiueiuu delovanju: „ica slobodu i na-priedak," Po slov. vaseb, blizu Kopra lezefiih, se pridelu-je mnogo olja iu vina. Cloveku se zdi, da je v Ore-ciji, ko vidi, potujofi v kako vas, Se po zimi te vec-no zelene oljke! Pa tudi dobro kapljico bo^jo se do-bi pri istrijanskem Slovencu, katera cloveka greje iu mu vsaj za nekaj ur pozabiti dk skrbij in drugib gorja, ki mu obte^ajo*—ubogo euteee sree, ' Tu^en. V Ljubljani 3. su§ca (Izv. dop.) (Vreme. — Pust.—Matica ima novega tajnika, •— Molitve v mestni zbor.-— nSlov. knjiiuica," — BZvon," Hubmajer.). „Sveti Matija led pobija; 6e ga 111 j, ga pa Dare-di.KTa stari pregovor se je pri nas na Kranjbkem tudi letos uresnifiil. Letos je sv. Matija nasel pri nas polno snega pa ledu in nij mu ga bilo treba novega narejatt. Se stari 111 ima dosta posla, a piitlno ga „pobija" in delo se mu kar vidno odseda. Pred tedui smo inieli se snega, da najsterejii ljudje ne ponmijo debelejSega, adaues seu^e tupa tarn vidi mnogo kop-ne zemlje. Pomladanjske cvetice nijso nic veC redka prikazen: zvonckov, trobentic, teloha imamo vse polno; samo vijolice si se ne upajo na dan. Tudi scin-kovec se je u2e oglasil in kaj veselo „Link cjnkl* gostoli, a „griCuM si Se ne upapeti. — Skrnetov do-hajajo to^be, da je uenavadno debeli sneg drevju in poslopjem mnogo ikodoval; tudi ce&te so se vedno slabe. Iu kedo bi se temu cudil? Saj sev Ljubljani ve6 duij nij bilo mogoCe dalje priti. Nekoliko casa smo imeli po ulicahpo 1-2 metra visok sneg; pozneje so ga zaceli se streh kidati in gorje cloveku, ki je moral po mestu hoditi. Ce si pazil svoje glave, si bredel sueg in blato; Ce si Cuval svojih nog, je bila glava v uevarnosti. Naposled se je sneg zaCel ta-jati in bela Ljubljana se je v treb dneb spremenila v povodne Benetke! Da smo imeii Colnov, vozili bi se bili lehko po ulicah. Iu se zdaj nij mizerije konec; za snegom je priSla voda, za vodo blato bati se je Cloveku, da ne bi v njem obtiCal, toliko ga je! Vse to pa pustnega veselja prav niC nij mo-tilo. Pust je kakor vsako leto tudi letos na§el svoje vesele Cestitelje. Plesali in peli, goli in noreli so extra muros et intra, v Citalnici, po velikih gostilni-cah in po malih beznicah. Najlepsi bal so napravili ljubljanski jurist! v kasi;?skill prostorih, najlepso veselico pak je osnoval „ S u k 01" na pustui veCer v ljubljauskej Citalnici. Sokolova magkerada je ta ve-Cer privabila biizo 450 ljudij v zgornje CitalniCue prostore; kadriljo je pred polnoCjo plesalo 120 veCij del lepo maskiranih parov. Tudi nekoliko neraskutarjev je bilo videti mej ujiini. Saj zakurenta §e nijso poznali narodnostuega vpraSanja! Slovenska matica je premenila svojega tajnika. Gosod prof. T u § ek se je za tajnistvo zahvalil in na njegovo mesto je odbor postavil g. A u d r e j a P r a-protnika, ravnatelja I. mestne ljudske Sole. Koli-ko je slov. matica s to premembo na boljsem, to ve samo tistib 40 neumrjoCih, ki sede v matiCnom odbo-ra. Nam, ki smo profanum vulgus, nij znano, Ves Cas svojega fcivota slov. matica za tajnistvom— bole-ha. Sicer je precej konservativna, a v tem oziru nij se prisla do miru. Gospoda, ali bi ne bil uze enkrat Cas, da bi tajnikovo zluzbo steluo uredili, razpisali in najzmoinejSemu kompetentu oddali? — Tako delajo po vsem svetu, poskusite, morebiti pojde tudi pri nas v Ljubljani! V kratkem bomo imeli volitve v mestni zbor. Agituje se uze sedaj pviduo, a le bolj na tihem, Cul sem, da se nikoli nij toliko volilcev reklamovalo svojega glasu kakor letos. Koliko pa bode to pomagalo to je drugo vprasanje. Volitvenik imajo nemskutarji v rokah, oni odloCujejo 0 reklamacijah! Narodnjaki se nadejajo, da zmagajo v I. iu III. volilnem razredu ter spet porinejo 8 novib odbornikov v mestni zbor, tako da bode potem 12 naroduib odbornikov v njem sedelo (4 so bili uze lani izvoljeni.) Sicer ima pa narodna stran v Ljubljani za vsake volitve dvakrat toliko dela kakor neraSkutarskQ-vMna, kajti volilci so vsled veCletne nespametne pasivne opo-zicije budo sprideni. Ali nij, exempli causa, ogroinen skandal, da veC narodnih izobra^enih mo2, ki bi lehko imeli volilno pravico, in frauden legis ne plaCuje no-benega davka, in vsled tega se ve da tudi volilci nijso! A\i so to res narodujaki? — Demoralisacija mej voiilci, in prazne kase na magistratu — to je ves d 0 b i C e k, ki nam [ga je prinesla nesreCna pasivna oposicija v Ljubljani! JurciCeva ^Slovenska Knji^nica" vrlo napreduje. Drugi zvczek je priuesel jako zanimive Bret - Hartove „KaJifornske povesti." Cul sem, da nekaterim te po-vesti ne ugajajo. MogoCe! A kedor pozna literature ouih narodov mora priznati, da tako originalno p i s a-11 i b in tako 0 r i g i n a 111 i h stvarij fie v nobenem slovstvu nij braf. Mladiin, zaljubljenim, sentimentalnim ljudem ne bodo dopale, — to pa po mojih mislih nij gr&ja, to je hvala „Kalifornskih povestij." Tre^ji zve zek bode priuesel novo tiaRcdijo „Tugomer," spi-sal JurCiC. Moi^je, ki so imeli rokopis v rokah, pra-vijo, da je izvrstuo delo. Zeleti bi bilo g. izdavatelju veC materijalne pod-pore. Posebuo vi, GoriCanje, ste boj6 siiuo — za-spani! Kaj se pri vas feamo politikuje in niC no Cl-ta? KujV — Ne mislite, da jo vuSa, sicer inpolitieis vse Casti vredua „SoCrt" alpha in omega vsoga narod-ni'ga slovstva. Vsaj za nedolje in prosmike bl si smeli tudi kaj loposlovuoga berila preskrbeti. „Iu Slov. kuji^nica" je vredua poStone materijalne podpore. V 4. zvezku bode prinesla nov roman, ki ga piSo mlad a jako nadarjun slovensk pisatelj. Tudi znani, v VBe veCje literature uze prestavljeui (Joldsmithov roman MVektihUki gupnik" se pvovaja za BSlov. knji^nico'* in pri do v kratkom na svitlo. Boljse nego „Blov. KnjizniciH so v materjalnem oziru godi StrUarjovumu MZvonu.« MIz bistrega vira vam lehko povem, da ima „Zvon" 1200 projenmikov in sicer ne samo naroCnikov, ampak, kar so pri nas le malokedaj lmhnja, tudi plaCuikov. Tako dobro so pri mis se nobenumu leposlovncnm listu nij godilo I KoneCuo h\ eno, da no bosto rekli, da premalo ]em,kar jo zdaj v modi. Morda fle no vesto, da Hubmajer v Bosni nij inicl sreCe. Pravijo,da 86 jo zana^al preveC na svoj osobnl pogum, ki pa se vg da ne odloCuje vselej zmogo. Zdaj je v Zagrcbu, na po-tu v svobodno 8vico. Sicer pa, menim, da bo bode 0 jugoslovanskeni uporu kmalo moglo pisati: "Fuit!"—• Andi'assy je zmag.il! Tot nem ember! nHej Slovane, sluge narodoml"____ (Z Kerlkega, 7. mareija. (Izv. dop.) Kakor strela iz jasnega neba, do§la nam je pretuzna vest o LavriCevej smerti. Sami sebi nijsino verovali aii pred nami lezeCi uiertvaSki list, bogu Bodi potoieno, sve-doCil nam je, da nasega pre^ubega oCeta nij ve$ mej svojim prcljubhn narodom. Nij ga veC,to nij mogo-Cel On bode vedno zivel v slehernem, za sveto na-§0 reC, za mili narod slovenski bijoCim sercu. Tedaj nehalo je biti kristalno Cisto, svojemu milemu narodtt bijoCe serce. Pokopali ste,dragi mi bratje GoriCanje, preljubega mi druzega, ne oCrna, nego pravega oCeta, oCeta, probuditelja goriskih Slovencev 1 OCeta Cital-nic Primorskih in ljubljenca mladine. Nij ga veC mej Vami voditelja,, doslednega, neustraSljivega, une-tega probuditelja nasc svete reCi. Solza mi oko zali-va, ko Ti te verstice piSem, draga mi »Socaal Zgu-bila si svoj prvi steber, kateri je baS malo dnij pred svojo smertjo pokazal v i,adevi poravnave goriSkih Slo* vencev kako sveta mu je sloga mej Slovenci: iz vsake ver-sti ce njegovega pisma uredniku italjauskega lista „1* I-sonzo" vel je Cisti, neomadeiievan znaCaj pravega rodo^juba i zapeCatil je vsa sumnicenja o njegovi do* sleduasti, „katera mu je bila nekaj krivo podtikovana. Umerl je ubog, zapustil nij niC, ker Ce je imel 10 gld. razdelil je polovico mej potrebue dijake i sopet drugo polovico delil je z ljubljenim narodom. Dobro se spominjam njegovih besed: „bodite dosledui v ljube^ zni do zatiranega naroda, pomagajte mu na ta ali drugi naCin! ^Marsikatero omahljivo serce mladeni-Cevo je se svojimi milimi, prepriCevalnimi bescdaini vnel za narodno reC i mej temi bil je i Va§ dopisnik, kateri je v pozno noC & njiin se Setal a druzega ne slisal iz ust blazega moza, nego spodbujo za narodno stvar,* krasne nazore vtisnil je mlade2i v serce. Za to ga pa uesi vsak prostak globoko vtisnjenega v sercu svojim. Tiho i miruo jc preuasal, Ce je kedaj kak Cisopis kaj o njem nasprotnsga pisal, da le nij Skodoval narodni reCi. To^il je posameznim prija» teljem, a mirno prenasal i zaterl vsako strast. Go-riski Slovenci I Tolaii naj Vas to, da krije Vasa zem* Ija drage ostanke naj veCega patrijota-goriSkim Sloven-cem druzega Deaka mile tu&ie Slovenije, iz katere veje blagispominpreljubljenegaLavriCa in njegov dub bedi najnad.nevstraSljivimi meja^i mile nam majke Slave. Zagotovljam Vas, da je i tukajsne Slovence LavriCeva smert britko zadela in Ce bi le en dan prej dobili vest o tem zalostneui dogodjaju, vdele&li bi se i mi njegovega sprevoda do tihe gomile. Zaliboie, veja za vejo odpada iz naroduega debla, uboga mladina zgu-bljeva naj pogumiiej^e njeue voditelje, katerim je* bila popolnoma vdana, ^aluj SoCa, vsaj tvoje tuge je i Sava drugarica, LavriCu bodi zemljica labkaKmej nami pa iiv njegoy spomin i dnk njegov naj naj nas vo&i v borbi za mili naS nsrodT katerema edino je bilo posvefeno vse njegoyo iiveoje. Slava tvojemu spomin prel ubljeni oce LavriL! Postaviti mu hofiemo spomin v svojik sercih i spominek na njegovej gondii ralademu narastaju v izgled naj&stejega domoljublja. Eden njegovih najvetih mladilt cestrteljev. Politifini pregled. V Gorici 9. marcija 1376. Przavni zbor je koncal to scssyo, prav ca-ko gospodska zbomica. — Minister Unger si je v jmenu ministerstva Se le v zadnji seji ohladil puio nad opozkyo, ocital ji je, da nij sposobna za vlado, da je razdrta in da vlada nijma po-trebe ziveti od milosti opoxictfe. To je najvofa 8urovost in nehvaleznost, ce se ponrisli, da je opozicija le na prosnjo Hohenwarta, kateri je bil sopet po visokik krogih naproxen, reSilami-nisterstvo. — Vendar pa je Unger tolikokrat ponavljal, da ministerstvo nij §e za smrt bolano, da je s tem skoro ovadil strah pred smrtjo. — Poslanea Fanderlik in Groholsky replicirala sta ministerstvu prav ostro in dobro. Drz. zbor je v zadnji seji tudi volil v delegacije; za Gorisko je voljen grof Coronini, za Trst Teuschl. — Ogrski ministri so bili 5. in 6. t. m. sopet na Dunaji, da se dogovorijo zarad ponovljenja ogrske nagodbe, a odsli so brez da bi bili kaj stalnega dognali in pridejo proti koneu tega me-seca zopet na Dnnaj, da reiijo pralanje zararl colnih in kupcijskih razmer in zarad ogerske bauke. — To komedija bo se delala ministrom prav sive lase. Cesarica je odpotovala na An-glezko, da tarn obiice sestro, razkraljico neapo-Ijsko. — Deielni zbori so se odprli povsod dne 7. t. m. Goriikega je grof Coronini odprl s primer-nim govoroin o ranjkim Lavricu, za kar mu bodi presrcna hvala. — Yodje nsta§ev so izdali razglas do evrops-kih vdevlasti proti Andrassijevem reformam, v katerem izrekajo, da hocejo popolno neodvisnost od turikega barbarstva »H pa smrt. — General BodiL je bil v Cetinju, da bi pri-govarjal crnogorskega kneza za Andrassyjevo po-litiko; a odpravil nij nic, vratefi se, pa je vodje insurgei^ov obdeiaval v tem zmisluj v zadnji so ma odgovorili, da o miru nij govoriti s Tnrc-mom. Bodic" je nekda tndi na Dunaji dobii dvoj-ne razlicne instrukcije; ne ve se torej, kaj bo na spomlad. Vendar pa imati Srbija in Crnogora, ki sti popolnema pripravljeni na boj, zdaj najlep-so priliko, da izvrsiti slovanski program v ori-jentu. — Razne vesti. Tnini odmev iz Krasa. Narod slovensKi tuguj —a le vendar ne obupaj! Naj se zaganjajo v2e osodi-ni vdarci se s tim vecjo silo—naj Te razjeda prokle-ta nesloga, naj mori bratu-brata in bela zena z nev-snrfjeno koso naj le davi trinozko prikazni cloveSke —ki so se lesketala kot zvezde iz mej temnih obla-kov—ter vabile razbegani ljud—ga zbirale—in carob-no navdusevale—de prepricanja—da le vslogi je moe, da najveCa dolznost je vsakemu—sveto sluziti sveti domovini svoji — da bratje smo vsi. Naj se vse to s Teboj vrSi. ne obupaj—saj vendar daled je se das, ko bode pravi Slavjan primoran zajecati: Finis Slaviae ^- z utopicnim Poljakom. Se bodo bruhueti mora-li sovrazni viharji — se bode si brusiti morala smrt ob trdih Slavjanskih kostek skriiano koso—saj nas je veliko I Zatorej narod moj tuguj po najvecnm sloven-skem niuceniku —po vodiinej svojej zvezdi—za nepo-zabljivim dobrotnikom Lavricem, tuguj — pravim— raoci mu gomilo se svojimi solzami—ali vendar ne— ne, Njemu se nij zgodilo nic zalega, saj je Sel tija— kjer „strastij ne buci vihar" tija, kjer bratoljubje vlada; v jami—mrzla prat mu je ohladiia srcne rane pe-kofiih skrbij—in zapila vhod kregulju—ki kljuje srce —od zore do mraka—od mraka do dne—narod moj -—ne pomiluj Lavrifia — marvec sam sebe—on je sre-ceu—da srecen je on; 2e dolgo je prenaSal vesoljno Tvoje gorje in kaka butara—je goije slovenskega na-roda !— Ako se je -tedaj pod to butaro zgradil—ako ga je Tvoje gorje, narode moj potrlo — saj „nij ne-srecen, kedor v jami leLia da si muienik—pod-zemeljski mir i>ridobil —je njemu zadostilo. Ali Ti si nesrecen—moj narod—kje najti druzega—ki se bo drznil na ramo vzdigniti butaro, ki je LavriCa Tvoje-ga potrla? Pa ne obupaj—hodi pota Njegova—saj Ti jih je pokazal—truden je bil—vlegel se k pocitku in v miru naj pofiiva! KraSevec. Nesreea. Iz Kopra 29. febr. to je na pustai veder se je neki inladeneL v morju utopii. O polnoci stopivSi na barko, ktemje iinelavTrst odjadrati, zgi-uil je kakor ptica iz druzbe. Trupla njegovega nijso se dobdi, zaradi ondotne globotine morja. Ne ve se tudi uzroka smrti; kar cmlito se zdi vsacemu, da je po nesrcii utoniti mogel, ker vsaki obmorec kot riba piavati zna, Enaka nesreda se je tavao ta veLer v l'ivanu zgodila. To nam je vse blagi Kurent priuesel. ker ga je vsaki potastiti hotel iz prepolno merico, ktero je. v glavi imel. Jugosiovansko bojisie. Iz Cetittje se tele-grafuje, da so ustasi Tmke v dolini Mumtovica po-polnoma potolkli; zmaga je bila slavna in velika; Turkov je ostalo 1800 mrtvih in ranjenih, zgubili so ninogo ziveza vec sto pusek, mnogo konj in 2 kaoona. Ustasev je le malo mrtvih ostalo, Ustasi se bojujejo kot levi in re bodo se vclaii po nobeuem nacinu. Iz Kopra se nam pi&e: Na ufiteljisii nasem so so 3. t. m. mzglasili doloceni stipendiji, prej so se bile namrec le nekoje svote privolile kainiidatom en racun. V 1. slov. razredu imajo vsi po 100 gl., eden po 150 glM eden po 100 gl. V II. slov. 2 po 140, 1 po 100, in ostali po 130 tor. V III. slov. razr. 3 po 100 for., drugi po 150. V IV. slov. vsi po 150. Dve sto goldinarjev nema noben slovenski kau-didat. Kako se bo mogel z 10—15 for. na mesec zlviti tu ubogi kaudidat, ki mora pladati le za hrauo in stanovanje najmenj 18 forintovV 10 forintov na mesec so komaj za kakrat k „Mira Fondi", ne pa, da bi se i itjimi ubogi kandidat redil, oblekal, bukve ku-paval i.t.d. I Mislim, da drugo let©—ie sploh su tu ostaue preparandija—bodo klopi, Sloveucem uamenje-ne, le prazue. Tudi sedaj nekateri izostanejo ra-di premalenih Stipendijev. Vekoslav SpinciC duhovnik in izpraSan kandidat. za geogratijo in jezike rodom Hrvat, pri§el je na uditeljisfie v Koper, kjer bo podu^evai v nekojih razredih geopanjo in bo slovenske kandidate visih razredov poduceval v krvatskem iu italijanskem je-ziku. Kovica iz Trsti?.. Sloveno^rec BratiS, niagi-stratov policijski referent, je dobil klofutoz zeleznem kladivom od Mihca, ker ga je preved sekiral v nje-govi slu^bi. V mestu so stedeSo Saljivo pesen od ko-munalne palace zmislili: Brutta Trieste, Brutti Triestini, che i ga fatto, U palazzo con tanti caniini, Brutto "il palazzo Storta la tore e Mihec e Jakee, che batte le ore, Miuca e Marjanca, Che sta sui portone Che guavda i Signori Che van cl lesto etc. KATARINA poro5ena GASPERCiC po dolgi hudi bolezni previdena s sv. sa-kramenti je dne 28. febr. t. 1. v 64. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala, za-pustivga v najvedi zalosti sopruga JoSefa in edino hcer Marija poroceno Makarovi6. Ker j je bila po svojih dobrih delih mnogo po-znana je castito obcmstvo v velikem stevilu pogroba se vdele^ilo. Zato podpisani y imenu svojega brata izreka sorodnikom, prijateljein in znancem, poscbno pa precastitemu gospodu dekanu, svojo presrcno zahvalo za castno spremstvo na mirodvor. Av6 pri Kanalu 3. marcija 1876. VALENTIN GASPEB&& P o z i v. Po smrti nepozabljivega dr. Lavri<5a so njegovi prijatelji posvetov«ali se iu skoro enoglasno ^eljo iz-razili, naj bi se ranjkemu postavll spominek. Te dai se bo v ta namen sestavil odbor; mi pa uzc denes prevzamemojnicijativo s tem, da slovenskemu obcin-stvu naznanjamo, da bomo prijemali in v listu obja-vili doneske za omenjeni spominek. — Tudi je nek goriSki fotograf izdelal izvrstno slike ranjkega^ Ee-dor zeli kako sliko, dobi jo pri nas za 40 solrtov. Kar ostane dobicka iz teh fotograftj, porabi se tudi za spominek. Uredniitvo. Oznanilo. Na drustvenem vrtu vino- in sod-jerejskega drustva v Dombergu je vefi tiso5 pozlahnenih sadnih dreves na ' prodaj in sieer po zelo nizki ceni od | naj bolj§ih piemen jabelk, hrulk, ire- | ienj, breskev, marelic, mandelnjev, pi-tanih orehov, pitanega kostanja, in tudi veliko bilf ilahnih trtniti piemen. Narocila sprejema drustvcni predsednik g. J. Ganz v Dornbergu. Karol Zanetti Kaselj najhujii ozdravijo imenitne pastil je Menotti k Seidlitz-Moll l ° edtna in glavna zaloga v lekaruici Zanetti, proda- e ja se po 1 gld. Ska tija. 1 Ekstrakt iz Tamarinda 1 ° najboljSi in najmodnejai, kolikof jih je bilo do«« daj izdelovanih v raznih Iekarnicah. Hiter pripo-mofiek prori zagerljenosti, notranjem kataru, prs- ! B 1 8 i Im I « tiem preMajenji, clmfci, stane samo 40 soldo?. \l\ I* Zdravitni fluid |i za lonji ^Restitntionsfliiidi Ta lek ima lastaost, da izdrfnje kowje dolgo 6asa pri moei. 81 IB Eaa steUenica stane f 1.20 z navodom wed. Pagliano Sirup [ *v pra?i iz Florence. \x 6aj Wilhelm ia K5115r ; .> 1 d 1 1 ** za 6i§denje krvi. w 1 1 b 1 n 1 1 « Hotoanova Odontina proti bolesti zobov. N'ajhujsa in neprejculjiva bo- v legina jcnja precej, fie se eno kapljo tega leka a 1 « jvlHe na bombai in dene v votel zob.- 1 L i " Edtna zaloga .vsakovrstnih miturat- 1 B 1 a* «Mfc mM in sledemh posebnih tek&v: 1 ** Absent Montoranov iz Benetak.—Frava Mag- I •» nezija anglezka Henry-Krogljice Blancard in Val H let .—Zobua zmes Pfeffermano?a. Popp, Suin de Buotemart.— Arabska Revalenta v praba iu testu — Prab za olajSanje prebavar.ja dr Gdlis-ov.— [Pastilje Vichy Bilin, George. Milo iz zeliafc Bor-[chard-ovo. Glicerinav Hoffman.— Mesni ekstrakt [Liebigor in vsakovrstna bouieopaticna zdravila. \Ka Travnikic pw leharm s&m od \shofije. Lastnik, izdavat«Jj in urednik: VIKTOK DOLKNEC. — Tiskar: Mailing v Gorici.