G L ii S i L (t v u C i A L 1 S T I Č N E ZVEZE UELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO l LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din polletna 230 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 300 din oziroma a amer. dolarje — TEK RAČUN pri Mestn; hranilnici — Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 44 (450) LETO IX NOVO MESTO, 6. NOVEMBRA 1958 UREJUJE uredniški odbor odgovorni uredni* Tone Gošnik — UREDNIŠTVA IN UPRAVE; Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -Poštni preda) Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje. »Slovensk1 poročevalec- v Ljubljani ČEZ DVA TEDNA... PRODUK NISMO ITN OSTI Važne ugotovitve 2. skupne seje obeh zborov 0L0: od izpolnitve letošnjega plana je odvisen naš start za leto 1959 — Pomanjkljivosti ne ugotovi jamo na splošno, temveč samo konkretno, za vsak posamezen primer — čemu nimamo v okraju boljše evidence o kreditih in njihovi porabi? — še vedno prešibka povezava med podjetji in organi, ki spremljajo razvoj gospodarstva — S slabimi podjetji in s kolektivi, ki se bore s težavami, mora imeti okraj kot občina tesnejše stike — Plan za 1959 moramo pravočasno sestaviti, vendar od podjetja in občine navzgor, ne pa narobe V četrtek. 30, oktobra je bila v Domu ljudske prosvete druga skupna seja obeh zborov OLO Novo mesto. Prisostvovali so ljudski poslanoj in tovariš Viktor Avbelj, podpredsednik izvršnega sveta LJVS. Poročilo sveta *a finance in družbeni plan o polletni realizaciji družbenega plana okraja je podal Tone Pire. predsednik okrajnega sveta za finance. Res, samo še 14 dni nas loči od velikega svojim brigadirjem lahko povedali, kako slav-praznika, ko bo skupnosti izročeno največje nostno je bila cesta, delo 54.000 mladincev in delo 54.000 fantov in deklet iz vseh jugoslovanskih republik — avto cesta Ljubljana—< Zagreb. Sestavljen je spored prireditev zaključnih slavnosti; začele se bodo že 20. novembra s sprejemom, ki ga bo pripravil Centralni komite LM Jugoslavije za predstavnike Investicijskih grup in gradbenih podjetij, ki so skupno z mladino uresničili to veliko delo. To pa pravzaprav ne bo le poslednje srečanje, temveč prisrčen, navdušen j»nasvidenje« za prihodnje leto, ko bo cesta BRATSTVA IN ENOTNOSTI stekla še v Srbiji in Makedoniji. mladink, izročena ljudstvu. Ta dan popoldne bo v Novem mestu odprta tudi razstava o delu brigadirjev na vseh področjih. Zvečer bo v Domu JLA in v kinu Krka svečan spored za številne goste, ki so povabljeni. 23. november — dan zmagoslavja in radostnih pesmi tisočev in desettisočev, ki so cesto gradili, dan tople hvaležnosti stotisočev in milijonov, ki cesto sprejemajo v uporabo. Ob devetih dopoldne, kakor računajo prireditelji, bo prerezan trak na novi cesti. Gostje si jo bodo nato ogledali v vsej njeni dolžini, nato pa bo dopoldne na novomeškem Glav- V petek. 21. novembra, bo v Novem mestu nem trgu veKk miting. Udeležili se ga bodo velik zabavni večer; nastopili bodo najbolj vsi graditelji zadnje izmene, prebivalci No-znani orkestri in pevci. Večer bodo graditelji vega mesta in Dolenjske ter številni gostje iz avto ceste posvetili Novomeščanom, ki so bili Vseh krajev domovine. teh 8 mesecev dela tako tesno povezani z VeHke skrb[ ima tg fln| pripravljalni ođ_ največjim jugoslovansk.nl gradb.scem v tem w> kj ga vodj sekretar obraJnega komiteja letu. V soboto, 22. novembra, bo predsednik Ljudske mladine Jugoslavije Mika Tripalo odkril na Otočcu spominsko ploščo brigadirjem, ki so zgradili letošnji odsek avto cestr. tam pa bodo postavili tudi »Brigadirja«, velik kip Lojzeta Dolinarja. Tu bodo navzoči ko-r man dan ti vseh brigad, ki so letos gradile cesto. Zadnje dni pred otvoritvijo nove ceste 23. novembra, delovne ljudi Novega mesta, bodo preživeli v naseljih, kjer so v preteklih njegove okolice in iz vseh naših dolenjskih mesecih gradili njene temelje, doma pa bodo in spari nje posavskih krajev! ZKS tov. Jože Borštnar, v njem pa sodelujejo predstavniki ljudskih republik Slovenije in Hrvatske, Glavnega štaba MDB, investitorjev in Novega mesta. k Veliko slavje, naš največji letošnji praznik, se približuje. Ze zdaj vabimo na njegove prireditve, zlasti pa na zaključni miting Po planu bi se moral letošnji narodni dohodek dvigniti za 26"/o, dvignil pa se je le za 16%. Kljub pričakovanju višje proizvodnje v drugem polletju ni upati, da bo postavljeni plan dosežen. V izvozu smo tudi nazadovali. Od vseh podjetij, ki Polletna proračunska potrošnja mam kaže, da je bilo od skupnih izvršenih izdatkov v višini 634,643.000 din porabljeno vseh 100'Vo za administrativni del proračuna, to pa zato. ker predpisi ne dopuščajo finansi-ranja negospodarskih investicij. so imela v planaj. izvoz,- je iz- če imajo teritorialne enote za vazal samo Novoles — pa še to podjetje ni doseglo plana izvoza. Letošnja polletna realizacija se je v primerjavi z istim obdobjem lani dvignila za 4°/o- Ce upoštevamo, da so se v istem obdobju dvignile tudi cene in da so na zvišanje bruto produkta vplivale tudi investicije za rekonstrukcijo, ki so bile vložene v lanskem letu, lahko rečemo, da se n,roduikitivnost v tem letu ni dvignila. V letošnjem prvem polletju smo zgradili 4 nove trgovske lokale, pi&urediti ali **'«Priiau pa smo jih 22 od skupnih 326. V gostinstvu je renoviranih 221 gos-tišč, rekonstruiranih pa 5. Prenehalo je obratovati 9 gostišč. Ustanovljeno je bil6 56 novih obrtnih delavnic, obrt pa jih je odjavilo 54. kritje izdatkov odobren pri banki kratkoročni kredit zaradi neenakomernega dotekanja pro- računskih* dohodkov. Izvršitev skupnih proračunskih dohodkov znaša 40'Vo predvidenega piana, s posojilom vred pa je bil plan dohodkov 30. 6! 1953 dosežen z 51 •/•. V primerjavi z letom 1957 napredek, za letos: pod planom! Celotni družbeni produkt v družbenem sektorju gospodarstva .ie bil v prvem polletju dosežen s 46"/» ali za 26% višji kot v istem obdobju lanskega leta. Neto plače so dosežene v odnosu na letni Dlan s 44"/i) in so za 15% višje kot v istem obdobju lanskega leta. medtem ko je število zaposlenih naraslo za ll*/o. Proračunski prispevek delavcev je bil dosežen v prvem polletju le s 37% in nI pričakovati, da bi bil plan do konca leta dosežen. Narodni dohodek le bil dosežen le s 43% vendar ie za 16% višji kot v istem razdobju lanskega leta. Družbeni bruto produkt v Industriji je bil v prvem polletju dosežen v odnosu na letni" plan s 43% in je za 20°/» večji od lanskega polletnega. Dvignil se je za l4«/n. Narodni dohodek je bil dosežen s 40% ali za 12°/« več kot v istem obdobju lani. V kmetijstvu je družbeni plan, ki je predvideval za leto 3958 povečanje vrednosti proizvodnje žit v primerjavi z letom 1957 z indeksom. 113. izpolnjen. Plan saditve hmelja je bil Izvršen 100%. Dosežen je bil tudi plan nabave kmetijske mehanizacije. Polletna letošnja realizacija je v primerjavi (Nadaljevanje na 2. starani) ALI V TOVARNI-ALI DOMA nikakor pa ne na dveh stolih: za strojem in hkrati v kmetijstvu - Na seji Okrajnega sindikalnega sveta so razpravljali o delovni disciplini, odvisni', delavcih v podjetjih, oceni delovnih mest o tarifni politiki in še o marsičem, kar vpliva na dviganje in padanje življenjske ravni naših delovnih ljudi Krepimo družbeno upravljanje, ne pa birokracijo! 22. oktobra je bila seja predsedstva Okrajnega sindikalnega sf eta NOjTo mesto. Bre* večjih referatov se ie razvila pomembna razprava, ki je segla** v selo široko področje. Seje sta se udeležila tudi gosta iz Ljubljane, tajnik republiškega odbora Zveze sindikatov France Borštnik in član predsedstva republiškega odbora Leopold Krese. Oba sta pripomogla, da je bila razprava široka in plodna. Člani predsedstva OSS so se pogovorili o marsičem: o občnih zborih, o njihovi vlogi in nalogah, ki so pred sindikalnimi podružnicami, o izkoriščanju socialnega zavarovanja po posameznikih, o odnosu gospodarske organizacije in komune in še marsikaj. Odborniki 0L0 sprejeli predlog o združitvi malih občin 2e pred sejo je bilo slišati razne komentarje za združitev in proti združitvi občin. Predlog, v katerem smo poročali ?3. oktobra, je bil sledeč: Občine Novo mesto, Šentjernej in Straža Toplice naj bi se združile v novo občino NOVO MESTO; občine Črnomelj, Metlika in Semič v novo občino ČRNOMELJ; občine Mirna, Mokronog in Trebnje v novo občino TREBNJE; obdini Kostanjevica-Podbočje In Videm-Krško pa v novo občino VIDEM-KRŠKO. Neizpre-menjene bi ostale dosedanje občine Brežice, Senovo, Sevnici in Žužemberk. Utemeljitev: namesto 660 uslužbencev, kot jih imajo občine zdaj, Jih bodo Imele z združitvijo le .Ml. S tem bi bilo v administraciji prihranjenih 40 do 50 milijonov, ki bi jih lahko porabili v druge namene. Zdaj odpade na enega uslužbenca občine 238 prebivalcev, po združitvi pa bi prišlo na enega uslužbenca 307 do 318 prebivalcev. V sklade povečanih občin se bo stekalo zaradi združitve več denarja in bodo tako gospodarsko bolj samostojne. Sredstva /.a negospodarske investicije bodo lahko bolje izkoriščena. Zdaj se »teka v občinske sklade samo po nekaj miftjonov, s katerimi kupijo lahko le nekaj opreme, ne hiorejo na graditi. Razprava je bila živahna. Nekaj izjav iz njenega poteka: ODBORNIK IZ METLIKE: — Pri nas smo imeli več sestankov v »vezi z združitvijo. 208 volivcev se je izreklo, naj nam občina ostane. Pri nas narodni dohodek stalno raste. Število delavcev in uslužbencev ne veča, in tudi podrobnih podatkov, kot jih je pripravila Metlika, za to sejo nismo pripravili. Priključujem se zahtevam Metlike. TOVARIŠ KUŠLJAN: — Ljudi na vasi motijo romanja v mesto zaradi raznih potrdil. V mestih, sedežih občin, bodo pred uradi vrste. Kmetje bodo izgubili veliko časa. Tudi avtobusne zveze so slabe. TOVARIŠ ERNO SALI: — Za Stražo je združitev primerna. Male občine ne dobe strokovnjakov, ki bi jih po predpisih morale imeti. Ce bomo odstopali z združitvijo pri drugih občinah, potem bodo tudi pri nas težave. ODBORNIK IZ MOKRONOGA: — Naša težnja je, da bi bila Mirenska dolina ena občina. NEKI ODBORNIK: — Ukinitev nekaterih občin. Ljudje bodo rekli; »Kakšen si ti župan, da si nam občino zapravil.« (Smeh v dvorani.) PREDSEDNIK FRANC PIR-KOVIC: — Komisija je pripravila predlog o združitvi občin. O njem so in bi morali razpravljati vsi občinski ljudski odhnri in organizacije. O tem so pisali tudi časopisi. Zato me čudi pismo, Ul smo pa dobili od komunistov iz Metlike, v katerem pravijo, da s tem predlogom niso bili seznanjeni in da zahtevajo obrazložitev. Vse organizacije in vsi ljudje hI morali biti seznanjeni s tem. Ce niso. Jim mi tega nismo dovolj pojasnili. Razvoj v malih občinah ne bo mogel iti tako hitro naprej kot v velikih. Finančna sredstva malih občin niso dobro izkoriščena. Tudi strokovnega In administrativnega kadra malim oblinam primanjkuje. NckaicM; občine imajo precej nesposobnega kadra. Pnborniki proti le bolj pa se bo povečalo, ko bo /družitvi so v glavnem občinski — če pa nočemo, jim te stvari ne bomo pravilno razložili. Do združenja občin pa bo prišlo, če ne drugače pa z administrativnimi ukrepi. ODBORNIK IZ VIDMA-KR-SKEGA: — Ne smemo krepiti birokracije, ampak družbeno upravljanje. Življenje ni pestro zaradi državne uprave, ampak zaradi industrije, trgovine, gostinstva, turizma, obrti in drugih gospodarskih dejavnosti. ODBORNIK S SENOVEGA: — Tudi ob združitvi okrajev smo godrnjali. Ogromno denarja gre za državno upravo, ki bi ga lahko porabili za gradnjo šol in komunalnih naprav. Predsednik okrajnega odbora SZDL JOŽE BORSTNAR: — Združitev občin je bila dana premalo v razpravo ljudem. Danes ima občina večja pooblastila, kot jih je imel včasih okraj. Kader na občinah je slab. Volivcem še ni znana vloga krajevnih odborov in krajevnih uradov, kjer bodo lahko dobili vsa potrebna potrdila, ne da bi hodili na občino. Po razpravi je bil predlog o združitvi občin dan na glasovanje. Pet delegatov se je glasovanja vzdržalo, ostali pa so glasovali za predlog odborniške komisije o združitvi malih občin v okraju. Občni zbori sindikalnih podružnic so v nekaterih podružnicah, predvsem manjših, zgolj formalnost in zato le površno opravlje_ ni. Občni zbori imajo v življenju sindikatov pomembno vlogo. Po tehnični strani naj obravnavajo vprašanje v sindikat ■ nevključenih delavcev in članarine. Najpomembnejša so organizacijska poročila, ki morajo zajeti marsikaj, kar sicer radi 'puščamo vnemar. Poročila naj bodo kratka in kritična obenem. Kritična tako v ocenjevanju vloge in dela, ki ga je opravila podružnica, kot v ocenjevanju uspehov, ki jih je dosegla gospodarska organizacija, v kateri podružnica dela. Poročila naj zajamejo gospodarski in politični obseg, podjetja, ocenijo naj delo organov delavskega upravljanja v njem, življenjske pogoje v katerih je delavec delal, ugotovijo naj v kakšni meri je podjetje izpolnilo gospodarski načrt za tekoče leto; govorijo naj zlasti o proizvodnosti dela. Poročilo se mora dotakniti vprašanja odnosov podjetje-komuna, o katerem že več let razpravljamo. Kakšna je bila povezava izvoljenega predstavnika, ki je podjetje zastopal v zboru proizvajalcev, z volivci, ki so ga izvolili? Ali smo se že premaknili s tiste točke povezave komuna-podjetje, ko nas pozna občina le takrat, ko spre- jemamo plan in odvajamo dajatve, za vse ostalo j/a :>na gluha ušesa? Pogosto je slišat] vzdihe: Saj bi sindikat še šel, ko bj biLi kadri! Vse boljše poberejo organj delavskega uprav. Ijanja, za nas pa ne ostane nič. Takšno stališče je zmotno. V sindikalno delo moramo uvesti nove kadre, predvsem take, ki bodo znali kolektiv razživeti, vključiti v delo vse člane sindikata in bodo tako ustvarili kolektivno delo in odgovornost. Zato moramo izbrati nova vodstva s premislekom. Prj izbiri novih vodstev morajo imeti svojo besedo tako občinski komiteji ZK kot občinski sindikalni sveti. Predvidene teritorialne spremembe naj ne za-vro poteka občnih '/borov tam, kjer se bo sestav občin spremenil; to bomo lahko popravil naknadno. (Nadaljevanje na 2. strani) V Zvezo komunistov so v tovarni Djuro Salaj sprejeli 14 novih članov **cela obratovati predilnica No-■votoksa. Po združitvi bi moral •■teti v Metliki močnejši krajevni urad. Lani smo Izdali okoli 1000 davčnih potrdil (11). 8ENT.IEKNE.ISKI ODBORNIK: Potrebno bi bilo, da tudi naša **>čina os hi ne. Sestanke v /ve/1 <"WHtlfučltvlJa Se nismo imeli aparati, toda te aparate bomo razčistili, če pride do združitve ali ne. V Metliki neki ljudje govore: »Nam nI za občino ampak za s odnijo,« to pa zato, ker ljudje,' ki hodijo na sodnijo, pUNtijo pri i. lili denar. Ljudi m lahko pojasnimo nujnost in koristnost te združitve, če hočemo Zdaj je tudi ta slika .samo še spomin, lep, topel .spomin na zmagovito bitko na avto cesti. Brigadirji strežejo trni.šerju, velikanu, ki utrjuje in Madi novo cesto. Ođ starta do cilju je stekla v pičlih 8 mesecih, odkar je letos pozimi postavil maršal Tito mlademu rodu naših narodov veliko nalogo; ZGRADITE AVTO ČETO BRATSTVA IN ENOTNOSTI! — Brigade in podjetja hite zdaj z zadnjimi zaključnimi deli, da bo nova magistrala v nedeljo, dne 13. mr.embra zasijala v vsej uvoji čmo-beli lepoti. Pretekli petak popoldne je bi-Jo v tovarni celuloze in papirja j>Djuro Salaj« v Vidmu-Krškem slavnostno razpoloženje. V sindikalni dvorani so se zbrali vsi komunisti podjetja, da slavnostno sprejmejo v svoje vrste novo člane. Vse tri organizacije ZK roto-tovarne so posvetile zadnje čase vso skrb sprejemu novih članov. Skupno s tovarniškim komitejem ZK so pregledali seznam kolektiva in ugotovili, da je v podjetju še dovolj delavcev, ki imajo pogoje, za člane ZK. Trenutno so organizacije predvidele 14 novih članov, ki so jih Praznovanje Dneva republike 29. november, državni praznik FLRJ, bomo slavili letos na soboto. Ker je naslednji dan nedelja, bo dela prost dan tudi ponedeljek, 1. december. Ludvik Kebe -predsednik 0SS Na zadnji seji okrajnega sindikalnega sveta je bil 22. oktobra izvoljen za novega predsednika OSS tovariš Ludvik Kebe, član plenuma republiškega sveta sindikatov. Nova sodnika' Na seji obeh zborov OLO je bil 30. oktobra izvoljen za sodnika okrajnega sodišča v Vidmu-Krškem Frani; Nunčič; za sodnika okrajnega sodišča v Novem mes>tu pa Ferdo Tominšek. Oba sta diplomirana pravnika|. Izvoljenih je bilo tudi 28 sodnikov popotnikov okrajnega sodišča v Vidmu-TCrSfcem. svečano sprejeli v svojo sredo. Sekretar tovarniškega komiteja ZK je orisal vlogo in pomen ZK ter jim v imenu tovarniškega kakor tudi občinskega komiteja čestital. Vsi navzoči so se seznanili z zunanjepolitičnimi vprašanji, katere je izčrpno podal zastopnik JLA iz Cerkelj. M. Počastili smo njihov spomin Na vseh pokopališčih, pred spomeniki in spominskimi ploščami, ob spominskih znamenjih in na krajih, kjer so padali in umirali naši najdražji, smo v soboto in nedeljo prižigali lučke :n polagali vence, šopke in pozno jesensko cvetje. Vreme je bilo pusto in turobno, a počivališča naših dragih so bila ta dan polna toplih spominov in neštetih obiskov. / Centralna proslava na pokopališču v Novem mestu je bila v soboto dopoldne; sodelovala je tudi godba garnizije JLA V spomeniški veži na Vratih so bili venci že od 29. oktobra, ko so jih tja položili odborniki ObLO Novo mesto po slavnostni seji, ki je bila posvečena letošnjemu občinskemu prazniku. VREME ZA CAS OD 7. DO 16. XI. Okrog 8. novembra kratkotrajne padavine, nato približno dva dni suho oz. lepo vreme. Zatem nekaj dni padavine z ohladitvijo, ki bodo pozneje prešle v sneg. Sredi novembra bo suho in mrzlo vreme. V.M. Stran 2 j »DOLENJSKI LIST« Sttw. 44 (ftSe? Produktivnosti nismo dvignili (Prenos s 1. strani) z lansko dosežena 8S"/«, z obrati KGP Novo mesto pa 114o/„. Narodni dohodek Je dosežen z 41*.». place pa g 54%. V gozdarstvu Je bil dosežen hru-topraclukt v odnosu na letal plan s' 62",j, količinska proizvodnja Da 64%. Narodnd dohodek se gibl.ie v odnosu na p::-.n v višini 5So/„, v primerjavi z lansko se Je letošnja polietna realizacija dvignila za 16%. Družbeni bruto produkt gradbeništva je v i. polletju izvršen s v odnosu na celotni plan. To odstopanje je nastalo zaradi znižanega plana pri SGP Pionir. Vsa gradbena podjetja poudarjajo kot glavni problem zmanjšanja produktivnosti povečanle šu-im :e dejavnosti. Skupr«. polletn* realizacija plana prometa je bila dosežena v višini 52"/« Ce primerjamo podatke za bivSi okraj Novo mesto za prvo polletje 1958, plan in realizacijo v trgovini, je plan v trgovini dosežen s 58%, v merilu celotnega sedanjega okraja pa samo s 49"/». Najveću izpad od Dlana je v občinah Brežice in Videm - Krško. Družbeni brutoproizvod Je v merilu blvš?ga okraja dosežen s 67%. po novem teritorialnem obsegu pa samo s 4?». Družbeni proizvod za bivši okraj je ustvarjen s 50"/«. V novem okraju Da s S8*/». Plan v gostinstvu ie bil presežen, na kar je precej vplivala avto cesta. V I polletju 1958 le bil dosežen plan obrti in komunalne obrti za celoten okraj v vrednosti proizvodnje ln storitev s 56°,'», narodni dohodek s 54% in plače z 62"'». Pri kmetijskih zadrugah bodo oddvojli nekmetijsko dejavnost do konca leta 1958. razen pri 8 KZ kjer sta zaposlena le po dva uslužbenca. Pri teh KZ bi bil z oddvojitvijo trgovskih poslovalnic ogrožen obstoj in njihov renta-bilitetni račun. Letosn.'i olan dohodkov lz gospodarstva je bil izvrSen 33%. izven gospodarstva pa 42"'» napram planu. Razprava o poročilu je bila deflga- Objavljamo nekaj glavnih navedb in ugotovitev. Ivan Hočevar: — Poročila morajo biti hitreje predložena. Med uslužbenci, ki zbirajo podatke, mora biti večja disciplina, pa tjudi obrazce morajo prizadeti uslužbenci dobro poznati. Gostinska, trgovska in obrtna zbornica morajo bolje odigrati družbeno vlogo in se rudi kadrovsko izpopolniti. Miloš Jeviček: — Podjetja so sezonskega značaja Ln izgciovljo največ produktov v drugem polletju. Na natečajih so Isti pogoji za obrt in industrijo. Spremeniti j« treba davčno politiko v obrti. Ivan Novšak: — Plan izvoza se je zataknil pri »Mirni«, kjer je bila predvidena kooperacija z Madžarsko, pri Industriji obutve, kje predvidene investicije Še do danes niso gotove, in v Novoteksu. kjer je prišlo do nepredvidenega zastoja. Papirnati plani nam nič ne koristijo! Podpredsednik IS VIKTOR AVBELJ: — Ugotovitev, da boste vse v redu Izpeljali, kakor predvideva plan, je precej lahka. Treba pa je naloge konkretno določiti (pri katerem podjetju in kaj je zadružna jajca, ki ci i'»i : J'« prodajarjo po 19 din, prav ta- pa oni, ki zim v SkopljU.« : ko dobra ln ^do morale kmetice Toi^ariŠ Vale* je obmolknil. • slej ko prej popustiti v ceni ln 50 let je delal kot čebelar in \ J h *Pet prodajati, če Jih ne bodo hotele vseh porabiti doma. drugo v Ljubljani, v Novem za dnem je vpisoval podatke j ce^saehi "ledenih PnT^ ceniku": mestu pa podružnico, čez ne- o, vremenu, vetru, soncu, izletu j krompir po io—13 din. čeOulo po kaj let pa je bila zadruga čebel, donosu medu, porabi \ .»sjiin česen po no din. zelje od razpuščena in mesto nje osno- medu, toploti zraka in ostale j jj^j ^"'orehe^po din kg° vana Zveza čebelarskih dru- za čebelarje važne podatke. \ orshova jedrca po 450 din, ja- štev v Ljubljani. V Novem Novomeški čebelarji so nanj • boika od is—25 din. hruake od mestu smo tako dobili svoje upravičeno ponosni in mu že- \ lj5iLiJ?po'55*dff kgTki«?«"'repo društvo. ljetos sem opravil še le prijetna jesen življenja. po 30 din kg. f!*oi po' 70 din kn. Na sejmišču je bilo to pot precej kupcev s HrvaŠkega. Od 1227 naprodaj pripeljanih prašičev so Jih prodali 1183. Zanje so zahtevali od 2.400 do 24.000 din. Na sejem so prignali tudi 245 glav Koveje živine. Vole so prodajali od 75—90.000 dim, krave od 3o do ro.ooo din, Junce ln telice od 40 do 6OOO0 din. • Povečana proizvodnja koles. Tovarna »Rog« bo prihodnje leto naredila 33 000 koles, kar Jeza R.0OO koles več kot leta 1957. Prihodnje leto bodo začeli samostojno proizvajati kolesa »Standard«, ki so Jih izdelovali do sedaj v kooperaciji s tovarno »Puch«: Menijo tudi, da bodo s prehodom na lastno proizvodnjo lahko znižali tovarnlj5ko ceno koles. Notranjepolitični tedenski pregled Odgovornost sindikatov V ponedeljek je Ml v Ljubljani tretji plenum Republiškega sveta sindikatov Slovenije, na katerem so razpravljali o občnih zborih sindikalnih organizacij-Plenuma se je udeležil tudi sekretar Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije tovariš Miha Marinko. Govoril je o veliki odgovornosti sindikatov za uspešen družbeni razvoj. »Mislim,« je dejal sekretar, »da je vsak sindikalni funkcionar odgovoren politični In družbeni delavec, saj dela na torišču, kjer se obravnavajo vsa mišljenja glede našega družbenopolitičnega razvoja. Gre za to, da vidimo, kje in kakšen je v danem trenutku utrezen ukrep, ki ga Je treba frrvesil, ne d» bi se pri tem obešali na rep nizadnlaških ln uravnilovskih sil, a da se hkrati ne bi zaletavali naprej In idealizirali zrelost na»!h de'ovnih množic« Delavcem je treba spričo nasprotujočih sii želj in teženj Jasno povedati, kaj je motno ustvarl't* ln kaj bo koristilo napredku, nikakor pa ne smemo potrjevati atvari, ki vlečejo nazal ln ki jih naša družba ne more »orefeti. Zato je nuino, da se za delo «lndikatov čutimn odgovorne vsi. Delo sindikatov naj pripomore k hitrejši socialistični prevzgoji delovnega človeka, kajti *>d tega Je odvisen napredek našega družbenega »Istema. Sekretar j« dejal, da včasih preveč Idealiziramo našo družbeno zavest. To se odraža tudi V nekaterih predpisih aH celo zakonih Calkon o delovnih razmer.Hh na prime-proOpostavlji določeno stopnjo zavesti, da M fco frvolcvajalec posluževal teh predpi- sov, ne pa da jih bo zlorabljal na škodo skupnosti. Trecejinje težave imamo tudi » sistemom nagrajevanja- Naše potrebe so velike, toda vse zahteve homo reševali lahko le ob nenehnem naraščanju produktivnosti dela. Povečana produktivnost je osnovno, je začetek In konec rasti življenjske ravni. Gre namreč za to, da se povečanje Investicij In povečanje življenjske ravni ne moreta skladati. Co ne homo zavrli investicij In želj po povečevanju tovarn, potem ne bomo mogli urediti niti sistema nagrajevanja niti problemov družbenega standarda. V Interesu socialističnega napredka je, da se zlasti slndlkaiti upre Jo takim težnjam po nenehnih in> estiet jah. Nenehne Investicije vplivajo namreč tudi za zaposlevanje. Ker vsepovsod grade nekaj novega. v«ak gleda kjje M dobil kakšnega delavra, zaradi česar je prosta delovna sila zelo Iskana Tako Iskanje delovne sile nedvomno vpliva tudi na veMfco fluktuacijo delovne sil* pa tudi na to, da se marsikdo skuša mer! rednim delom odpočiti In »I manjši zaslužek nadomestiti z večjim zaslužkom nekJ«1 drugje. Trenutno le nismo našli rešitve za smotrno uporabo delovne sile v rednem delovnem Času ln nismo rešili sistema nagrajevanja, da hI dosegli ustremjo/-učinek. Tudi to vpliva na zaposlevanje in v tem primeru so naši predpisi pomanjkljivi. Včasih bi bilo boljše, da bi imeli nekaj delavcev brez posla In bi Jim ilru/.l>a morala dajati določeno podporo-Potem prav gotovo ne bi imeli tolikšne fluktuacije, ki slabo vpliva na proizvodnjo. Zdaj j« namreč narobe in č« od nekoga zahtevamo, naj dobro dela, le-ta zagrozi, da bo šel drugam. Sistem nagrajevanja M moral bit] prav gotovo tak, da bi omogočil delavcu čim večji zaslužek, ki bi slonel na učinku In na njegovem osebnem interesu. Na osnovi razprave Je plenum sprejel zaključke, k| naj bi bili osnova za priprave na občne zbore. Sindikalne podružnice bi se morale posvetiti v bodoče predvsem tistim gospodarskim ln političnim p robi cmem, ki so za delavstvo najbolj pereči. Ugotoviti bi moral) pomanjkljivosti in jih čhnprej odpraviti. Na občnih zborih bi morali razpravljati o konkretnih odnosih v kolektivih in o življenjskih ter delovnih pogojih delavcev. V mnogih kolek'i-vlh povzročajo brezdušni blrokrat«kl In nepravični odnosi mnogo težav. Zato bi morale vse sindikalne podružnice na občnih zborih analizirati ta dogajanja v kolektivu- Slndlkail bi morali nastopiti proti takim birokratskim polavom. Dalj ■ naj bt sindikati razpravljali na občnih /borih tudi o nagrajevanju ter zapoil-v--njn delovne nI«, Dejstvo Je namreč, da mnogi kolektivi nep-rmHl leno zaposlujejo nove delavce. To vpliva na zmanjševanje realne plače stalnih delavcev Plenum priporoča, da občni zbori v kolektivih zahtevajo od organov delavskeg* samoupravljanja obrazložitev, zakaj so zaposlili ponekod toliko novih delavcev (n nameščencev. V z.nključkih pre'Mairn plenum, naj b| se tintitlttlne podružnice zavzemale za to. da se večina sred*tev. 4 katerimi razpolagalo kolektivi uporab' ra ob|»kte iralbeAegG Standarda, to 1' menze, servise, ^lanova n ia. trgovino In podobno, ne pa za nove ln nove Investicije v stroje ln tovarni&ke naprave. Imamo najmodernejše socialno zavarovanje. Posamezniki ga skušajo izkoriščati, kot vidimo. Ekonomski interes nas sili, da to preprečujemo. V kmetijstvu je proizvodnja še prenizka, povejmo torej takšnim delavcem: Prav tovariš, kar ostani in delaj na kmetiji, v tovarni te ne potrebujemo! Za takšno ukrepanje pa je potrebna zakonska osnova, zato je nujno, da bi pristojni organj delavsko zakonodajo v tej smeri takoj izpreme-nili in izpopolnili. Življenjsko raven delovnega človeka je važno vprašanje, o katerem pogosto ne razglabljamo najbolj prav. Dvignili je ne bomo 5 temF da dvignemo plače. Denar, potreben za to, moramo ustvariti sami, zato bomo morali v tem primeru dvigniti tudi cene tega kar proizvajamo in bomo tako seglj le v svoj žep. To vprašanje moramo reševati s povečanjem proizvodnosti dela, pa tudi z združevanjem sredstev v okviru občine, ki jih uporabljamo za komunalne gradnje. Poostriti moramo vprašanje komunalnega gospodarjenja in nastopati pred občinami s široko zasnovanimi načrti gradenj za družbeno raven. V Sloveniji je namenjenih 10 milijard za investicije. Gospodarstveniki prežijo na te milijarde in delajo načrte, kaj bomo z njimi zgradili. Skoraj nihče pa ne Center, kjer so zgradili centralne menze, iz katerih razvažajo hrano v kolektive. To je donosnejše in nudi možnost toplega obroka vsem, malim in velikim. Uporabljajmo sklade, ki jih ustvarjamo, v namene, ki bodo resnično vplivali na naš standard! Razvijajmo z njimi obrtne delavnice, saj bomo le tako pocenili obrtne storitve. Trg je danes založen že z marsičem, česar pred leti ni bilo mogoče kupiti. Zdaj smo pred nalogo, da izdelamo široke programe za izgradnjo objektov družbenega standarda, zgraditi moramo sanitarije, obratne menze in razne druge komunalne objekte, na katerih bo delavec takoj začutil, da se mu življenjska raven dviga. To važno nalogo morajo reševati predvsem občinski sindikalni sveti in take programe pri občinah dosledno zagovarjati. Opaziti je' bilo, da so se te naloge vedno ustavile prj občinskih sindikalnih svetih. Dotok nove delovne sile je pomembno vprašanje, ki ga premalo spremljamo. Ljudje prihajajo s podeželja v mesto, se tam zasilno zaposlijo in nato po raznih špranjah prihajajo v tovarne. Z njimi si ne pomagamo mnogo. To je nekvalififci-rana delovna sila, ki nam je le v breme. Ko smo jo že sprejeli v obrat in to ugotovili, nimamo zakonske osnove, da bj takšne Jesensku tihožitje pred zidanico na Libnl misli na mew.c, na stanovanja, na Javne pralnice, na trgovine in podobne gradnje družbenega standarda, ki so nujno potrebne, jih zapostavljamo zato, ker nl»o donosne. Vprašanje obratnih menz za topel obrok hrane smo pričeli reševati precej pogumno v večjih obratih, menjši o tem še ne morejo razpravljati. Lep primer sta nam dari občini Celje in Ljubljana- ljudi odpustili. Zato moramo biti previdni že ko jih sprejemamo in reči enkrat dokončno: konec. Proizvodnost dela namreč ne bomo rešili z dotokom nekvalificirane delovne sile Stanje tak6 le poslabšamo. Iskati moramo neizkoriščene možnosti, ki v podjetju so, jih uporabiti in tako dvigati proizvodnjo in proizvodnost. Tudi s tem bomo dvigali svojo življenjsko raven. Tri četrt leta gospodarjenja Realizacijo dohodkov ln Izdatkov po okrajnem proračunu za trlcetrt leta J958 Je na seji podal Ione P rc, podpredsednik sveta za finance. Proracun<>kl dohodki so bili do konca tretjega Četrtletja uitvar-leni v višini ?77.fl0fl Ofl'o d!n ali m ko so im-hodikl '?. gospodarstva, katere predstavlja proračunski prispevek lz osebnih dohodkov v gospodarstvu. ?.n 21,7% pod planom. v t*tcm (m so bin It vrten 1 uroračunski Izdatki v v< n 22l.2M.one din ali M.vr,. Izvrscr. izdatki kamelo navidezno nizek oditoiek, vendar temu ni tako Upoštevati moramo, da so se mo- Potrjeno pravila Na zadnji seji obeh ' zboro' )tiO so bila z nekaj spremembami sprejeta Pravila okrajnega higienskega zavoda v Novem mestu ln Statut trgovinske zbornic« za okruj Novo mesto. rali izdatki omejiti za t% zaradi odvoda dohodkov v stalni rezervni sklad m zaradi ukre.pn sveta U družbeni plan ln Hnance OI..O da se l/.datk! vsled predvlriene-nega Izpada dohodkov, predvsem pi oračunskega prlspevk.i, 'blokirajo za ur.', Mn/. le h ukrepov bi hlli Izdatki voe:! od realittflljt 'lohodknv Izdatki so nizki tudi zato. ker le MlO Izvršenih malo nego«podarsk h Investicij. Nalbot.J «0 hlll črpam Izdatki za državno upravo, komunalno dejavnost In zdravstveno /artčlto. nilanca ustvarlenlh dohodkov In 'ivršenlh izdatkov Je akt vna. medtem ko je bila >.*• več let n«-/.aj za isto obdob'e pasivna. Zasluge zato Ima predvsem svet za Unnnce. ki sproii analizira prora čunsko stanje ter takoj izvrši potrebne ukrepe Zarsdl predvide M.-gH lipsds dohodkov po omejitev potrošnje proračunskih prispevkov za 10% morala «e nadalje veljati In se bo sproti, v •mrazm^rlu 7 ustvaritvi 1o dohon kov, procentualno sn^žovnla, T,e tako se bo možno Izounlti proračunskemu prlmanlkUaJu. Analitična ocena delovnih mest In tarifna politika Analitično oceno delovnih mest opravljamo že več kot dve leti. Namen je bil, odkriti z njo notranje slabosti v podjetjih v organizaciji dela in jih nato odpraviti. Večinoma smo jo skušali uporabiti kot sredstvo v boju za dvig tarifnih postavk. Tarifni sporazumi, ki jih sestavljajo posamezne panoge našega gospodarstva, niso najboljša rešitev. ' Enotnih plač za enaka delovna mesta ne bomo mogli postaviti. Ponekod so namreč resno vprašanje delovnega mesta, za katera je težko dobiti primerno fizično delovno silo, drugod *pet so vzrok strokovnjaki. Zakona ponudbe jn povpraševanja v takih primerih ne moremo obiti. Marsikakšno težko vprašanje v tarifni politiki pa bi lahko rešili s smotrnejšo delitvijo plač iz dohodka v okviru kolektiva. Predvsem pa moramo razmišljati o nagrajevanju po enoti proizvoda. Določiti moramo vrednost dela, ki ga je delavec vložil v to, da je izdelal enoto\proizvoda — na primer 1 stol ali 1 steklenico ali 1 m' tekstilnega blaga — in mu plačati toliko, kolikor enot je naredil. Ce je naredil na primer 100 Izdelkov in Če mu pripada na uro 80 din, bi dobil 8000 din; če pa je obdelal 500 kosov, naj dobi 70.000 din. Odvaditi se moramo zavisti pri ocenjevanju, koliko je kdo zaslužil! Vedno se moramo vprašati koliko je tudi naredil. Tako bomo dali delovni polet tistemu pravemu delavcu prole-tarcu, ki nikdar ne lenari, ampak dan za dnem vestno ustvarja in se trudi. Na ta način ga bomo najlaže in najbolje ščitili. Kruh naj je tisti, ki dela; kdor pa lenari, naj gladuje. Osnova našega plačnega sistema naj bo načelo: kolikor si naredil, toliko bofi dobil plačano. Ob koncu seje so se še pomenili za volitve delegatov podružnic za obč. sind. svet in volitve delegatov za OSS. Ključe /.a volitve delegatov za občinske plenume sindikalnih svetov določijo občinski sindikalni sveti sami, za ob6inski plenum sindikalnega sveta pa volijo na ISO članov 1 delegata. Sprejet je bil tudi sklep, da se ukine dosedanji okrajni odbor društev komunalnih delavcev pri OSS, ker zaradi prevelikega območja ni mogel delati. Omenjeni odbor bodo zamenjali občinski odbori društev komunalnih delavcev pri občinskih sindikalnih svetih. OBVESTILA i. septembra sta stopili v vt-ljavo Konvenciji o socialnem zavarovanju med našo državo in Anglijo ter Bolgarijo. Pozivamo vse osebe v okraju, ki so delale ali bite socialno zavarovane v Angliji ali Bolga lili, oz. ki Jim Je b;la tam priznana pokojnina "H renta, da ho zglaaljo pri Okrajnem ravo-du za socialno zuvarnvanje v Novem mestu ali njegovih podi uinlca h \ Krškem oz. Črnomlju ln tam napravijo prijavo pravic Iz inozemskega socialnega zavarovanla. Teh prijav ni treba napraviti tist'm. ki so Jih 't naplavili v prijavni akejjl '"M niti tistim, ki so že uživalci jugoslovanskih pokojnin. Na teh prijavah so zlaatl zainteresirane osebe, ki so na delu v omenjenih drtavih pretrpele nesrečo, oz. poklicno obo-lonje. zlasti *l|lkn*o. Okrajni zavod ra socialno zavarovanje Novo mesto Številka 20 6. novembra 1953 DOLENJSKO Tudi v kmetijstvu težimo, da pridelamo na enoto površine zemlje z nizkimi proizvodnimi stroški čim več pridelkov in s tem realiziramo ob prodaji čim večji čisti dohodek. V Savinjski dolini so začeli že v prejšnjem stoletju, okoli leta 1875, s prvimi pričetki hmeljarstva. Ko so kmetovalci spoznali, da je to rastlina, ki daje velik čisti dohodek, se je začel hmelj širiti po vsej dolini in celo v sosednje hribovske kraje. V nekaj deset letih hmeljarjenja so se kmetje — hmeljarji gospodarsko zelo močno okrepili. 2ivljenjska raven se je v Savinjski dolini s tem tako dvignila kot nikjer drugje v državi. Tudi na Dolenjskem smo začeli že lani s prvo saditvijo hmelja s sodobno žično oporo. Začetek ni bil lahak. Težko je bilo prepričati dolenjske kmetovalce, da je hmeljna rastlina Hmeljarstvo no Dolenjskem tista, ki mu bo pomagala do boljšega materialnega stanja, Vsak začetek je težak, vendar je mogoče z dobro mero volje marsikaj doseči. Država daje materialna sredstva za napravo hmeljišč pod zelo ugodnimi pogoji. Na Dolenjskem smo lani, odnosno letos spomladi zasadili okrog 50 ha hmelja. Skoraj na vseh površinah je hmelj dobro uspeval in je bil povprečni pridelek od 120—230 kg na ha. Zelo težko je govoriti o kvaliteti, kajti prvoletni pridelek hmelja nam še ne da že ustaljene in zanesljive kvalitete. Vendar lahko kljub temu primerjamo vse prvoletne pridelke. Kvaliteta ZK in SZDL za volitve zadružnih svetov Občinska politična vodstva v Žužemberku, Mokronogu in Črnomlju so v celoti razumela pomen volitev zadružnih svetov in vzporedno s tem pomen krepitve gospodarskega napredka na vasi, saj je ta naloga zelo pomembna. Občinski komiteji ZK in občinski odbori SZDL zato aktivno sodelujejo v pripravah za volitve zadružnih svetov in razpravljajo o teh vprašanjih z volivci na sestankih po vaseh. Spajanje kmetijskih zadrug V želji, da bi dosegle večjo gospodarsko moč, težijo zadruge v precejšnji meri k spajanju gospodarsko šibkejših zadrug z močnejšimi. Tako se je pripojila Kmetijska zadruga Strekljevec k semiški zadrugi, Kmetijska zadruga Smihel k novomeški, Kmetijska zadruga Čatež pa k brežiški zadrugi. O spojitvi se dogovarjata tudi KZ Podgrad in Stopiče. To gibanje je zelo pametno, ker manjše zadruge, ki se doslej niso mogle razvijati, s pripojitvijo okrepimo in jim dodamo možnost nadaljnjega razvoja. Dotok novih slonov v zadruge V pripravah na volitve zadružnih svetov se je na področju na- šega okraja vključilo v zadruge doslej 602 novih članov. Opaziti je, da se s pristopnimi izjavami še vedno premalo priglašajo žene in mladina. Število članov narašča iz dneva v dan. Izreden pridelek hibridne koruze Uspehi pridelovanja hibridne koruze so letos nadvse ugodni. Zasajenih je bilo z njo okoli 500 hektarov površin. Povprečni pridelek je okoli 51 stotov na hektar, kar je znatno nad tem, kar smo dqsegli z domačimi sortami. V kolikor bi v celoti izvajali vse agrotehnične ukrepe, ki jih hibridna koruza zahteva, bi bil pridelek še večji. Prihodnje leto nameravamo zasejati s hibridno koruzo sorte wiskonzin 2135 hektarov. O setvi bomo še poročali in dali kmetovalcem ustrezna strokovna navodila. Vsi do desetih dopoldne1. Volilna komisija za volitve zadružnega sveta pri kmetijski zadrugi Birčna vas je sprejela sklep, da bodo volitve zadružnega sveta 100-odstotno zaključili do desete ure dopoldan. V ta namen so sestanki z volivci — člani zadruge — po vseh vaseh na njenem območju. hmelja je bila II., III. in IV. razredna, kar je brez dvoma rezultat, kako se posamezni pridelovalci v pravem času in dosledno pravilno izvajali vse agrotehnične ukrepe. Tako se je že prvo leto pokazalo, da so vsi očitki odveč, češ na Dolenjskem so za hmelj neprimerni podnebni pogoji. Pokazalo se je, da je v Črnomlju, kjer so klimatske razlike drugačne od Savinjske doline, bila kvaliteta hmelja boljša kot pa v okolici Novega mesta, kjer je klimatska razlika le malenkostna v primeri s Savinjsko dolino. IZOGNIMO SE NAPAKAM! Povsod tam, kjer je bila kvaliteta hmelja slabša, ni- težko ugotoviti zakaj je bilo tako! Priprava zemljišča, postavljanje žične opore, prav posebno pa še sajenje, je bilo šele pozno spomladi. Namesto da bi sadili že okoli prvega aprila v že jeseni pripravljeno ugodno zemljo, je bila saditev opravljena šele v drugi polovici aprila ali pa celo v maju. Pospešitev rastlin zakasnele saditve z močnimi odmerki dušičnih gnojil je vplivala negativno na kakovost hmelja. Tudi čas cvetenja, ki je pri prvoletnem nasadu že tako pozen, se je s tem v zvezi še zakasnil in sovpadel z dobo cvetenja divjega hmelja, ki ga je najti vsepovsod po grmovju in ob potokih. ( Kulturna hmeljna rastlina, ki neoplojena nima v zelenih kobuljih zrn, ampak mnogo zaželenih smol, se ie oplodila. Na račun tega je zgubila precej smole, v kobuljih pa je bilo mnogo nezaželenih zrn. Razen omenjenih' glavnih napak je bilo precej napak tudi v samem obdelovanju in škropljenju. O uspehu in neuspehu letošnje proizvodnje hmelja govorimo zaradi tega, da opozorimo vse proizvajalce na napake, ki so krive slabe kvalitete hmelja. V naslednjem letu se bodo hmeljišča povečala za okrog 110 ha. Prav zaradi tega moramo v bodoče še bolj paziti na vse potrebne in pravočasne agrotehnične ukrepe, saj smo se že prepričali, da le od teh zavisi dober in obilen pridelek. To se pravi, vsa dela pri obnovi, kakor že v obstoječih hmeljiščih, morajo biti pravočasno in pravilno izvršena. V teh ekopih stavkih o prvih korakih hmeljarstva na Dolenjskem lahko vidimo, da se tudi na Dolenjskem hmelj lahko z uspehom goji. V nekaj letih bo pionirsko delo v obnovi hmeljarstva, ki je zaradi neizkušenosti še bolj težavno, bogato poplačano. Ing. Jože Ven gust Uspeh jesenske setve Do 15. oktobra smo uresničili 75,5% na&rta jesenske setve, do 25. oktobra pa 81%. To pomeni, da smo zasejali v našem okraju 1240 hektarov površin z intenzivnimi sortami italijanskih žit. — Razen navedenih površin, ki so zasejane v pogodbenem sodelovanju kmeta proizvajalca z zadrugo, je bilo izven pogodbenega sodelovanja zasejanih z intenzivnimi italijanskimi sortami 1130 hektarov površin. Uresničitev setvenega načrta bi bila lahko še bpljša, če ne bi bilo ovir pri dobavi semen (zlasti za pšenico sor'e avtonomka je bilo težko). Dobava gnojil od Tovarne dušika Ruše po dispozicijah Republiške poslovne zveze je bila uresničena z zamudami, zaradi česar je bila v 40% setve opuščena uporaba optimalne agrotehnike. Letošnje izkušnje nas učijo,' da bomo morali prihodnje leto pri uresničevanju tako obsežnega setvenega načrta v mnogo večji meri uporabljati kmetijske stroje. Steljniki zginjajo -še več pa jih čaka Zadružna poslovna zveza Črnomelj je pripravila letos 100 hektarov steljnikov na svojem področju, največ v okolici Dra-gatuša in Črnomlja, za kultiviranje. Te steljnike bodo letos zrigolali ter z nadaljnimi agrotehničnimi ukrepi dosegli, da bo doslej neplodna zemlja postala rodna. Zdaj odločamo V tem mesecu bodo člani kmetijskih zadrug volili nova zadružna vodstva — zadružne svete (ZS). Politične in zadružne organizacije so odločile, da bodo volitve za področje Bele krajine 9. novembra, za vse druge KZ pa 16. novembra. Na občnih zborih in predvolilnih sestankih je bilo veliko razprav o vlogi novih zadružnih organov in tudi o izbiri kandidatov za ZS, tako da so kandidatne liste, razen v nekaj primerih, dobro pripravljene. Na teh sestankih so zadružna vodstva seznanila članstvo s programom in nalogami KZ v letu 1959, oziroma za dobo 2 let, kolikor bo trajala mandatna doba ZS. Iz teh programov je razvidno, da so KZ v glavnem oddale nekmetijske dejavnosti ter je njihovo delo usmerjeno predvsem na področje kmetijske proizvodnje. Razumljivo je, da bo s tem nastala v zadrugah bistvena razlika v načinu dela, saj je' pri takih panogah kot so trgovina, gostinstvo in razne obrti v glavnem odločal sam upravnik, tako da UO ni prišel do izraza. Naloge, ki čakajo KZ, niso majhne. Setev italijanskih sort pšenice, priprave za akcijo hibridne koruze, urejevanja travnikov in skupnih pašnikov, pitanje telet, beko-nov in še vrsto drugih važnih nalog, ureditev trgovine in predelave kmetijskih pridelkov — vse to zahteva novega načina dela in veliko širšega sodelovanja družbenih organov in proizvajalcev. Za izvrševanje teh nalog je potreben nov način druijenega upravljanja. Predvsem je pogoj, da bodo izvoljeni v ta zadružna vodstva ljudje, ki so že do sedaj s sodelovanjem s KZ pokazali, da so za naprednejše kmetijstvo, da imajo jasno politično orientacijo za nadaljnji razvoj našega gospodarstva in socialistične ureditve na sploh. , V dosedanjih upravnih odborih je bila povprečna starost 45 let, kar jasno pokaže, da je bilo premalo mladine, ki bi morala biti nosilec sodobnega gospodarjenja v našem kmetijstvu, da ne govorimo o ženah, ki so pri dosedanjih upravnih odborih malo kje prišle do veljave. It kandidatnih list je razvidno, da je predlaganih 16% žena in 23% mladine. Vsekakor je to še vedno premalo, če upoštevamo, kako veliko vlogo ima žena prav na področju kmetijstva, svinjereje, mlekarstva, semenske službe, perutninarstva itd. Veliko je še žena in kmečke mladine, ki nimajo plačanih družinskih deležev, kar jih ovira, da nimajo volilne pravice, še je čas, da politična in zadružna vodstva take primere uredijo, seveda je pa glavna dolžnost posameznika, da za to poskrbi sam. . Vsa pričakovanja od KZ so odvisna od tega, kdo bo vodil zadrugo, kdo gospodaril z zadružno imovino, da bo vse to podrejeno skupnim interesom, ne pa posameznika Zato izberimo za nova zadružna vodstva najboljše izmed predlaganih kandidatov — ne zapostavljamo pa žena in mladine! VIKTOR ZUPANClC 0 finančnem poslovanju KZ Hitreje, globlje in bolje, pa, še ceneje nam dela traktor. Nobene zadruge si ne moremo več niti predstavljati brez sodobne strojne opreme, katere nakup omogoča država z ugodnimi krediti. i in investicije Pričeli smo pridelovati nove vrste krompirja, koruze, pšenice, razne vrtnine, gojiti smo pričeli tudi hmelj. Kmalu smo ugotovili, da niso dovolj le umetna gnojila, da ni dovolj če zaščitno škropimo pred raznimi škodljivci. Naš kmet je končno spoznal, da s konji, volnvi, vprežnim plugom in brano ni mogoče več »furati« kmetijstva. Pričel se je ozirati za stroji. ^ Prav je tako. Ko so strokovnjaki sestavljali petletni perspektivni načrt razvoja kmetijstva, niso rekli le: toliko bomo leta 19(51 proizvedli pšenice, toliko koruze ln tega in onega, ampak so se tudi vprašali, kako bomo takšno proizvodnjo dosegli. Zdaj smo pa že pri jedru stvari. Traktorji so bili še pred vojno pri nas prava redkost. Danes pa pozna" traktor že vsak naš kmet in mnogo jih je, ki jih že s pridom uporabljajo na svojih njivah. Ročne statve so se umaknile sodobnemu tkalnemu stroju. Konjska in volovska vprega se bosta morali sčasoma umakniti stroju. Živine poznamo več vret, ena Je boljša, ena je slabša. Enako jo s traktorji. Eni so prikladnejši za to področje, drugi za ono področje. V Evropi in pri nas se je doslej najbolj ob-nesel med srednjimi in lahkimi traktorji Forguson/ ki Ima 35 ks. Zato ga pri nas največ kupujemo in uoorabljamo. Vendar sam traktor še ni dovolj. Da boš z njim zoral njivo, raztrosil gnoj," pokosil travo, njivo pobranal, okopal pridelek in opravil še nešteta ostala dela, so potrebni priključki. Prihodnje leto bomo kupili za potrebe kmetijstva v našem okraju 54 traktorjev Fer-guson s številnimi najvažnejšimi priključki kot so: plugi 12x2, nazobčane krožne brane, kulti-vatorji za globinsko kultiviranje, medvrstni kultivatorji DK 1, klinaste brane, podrobljači, ki jih izdeluje Agroservis Ljutomer, prekucne prikolice, trosil-nice umetnega gnoja, kosilnice, traktorske škropilnice, ki jih traktor nosi kot priključek, ter večje število raznih manjših priključkov. Razen omenjenih Ferguson traktorjev s priključki bomo prihodnje leto kupili 50 enoosnih traktorjev ter enako število kosilnic zanje. Te traktorje bomo uporabljali tam, kjer večji traktor ni popolnoma uporaben, pa tudi v ravninah bomo z njimi dopolnjevali tista dela, ki jih dvoosni traktor ne naredi v celoti. Letos smo kupili že 21 traktorjev, večinoma znamke Ferguson ter razne priključke, ki so najpotrebnejši. To pomeni, da načrt za mehanizacijo kmetijstva z vso resnostjo izpolnjujemo. Koliko moramo kupiti strojev prihodnje leto smo slišali. Le tako bomo usposobili zadrug? za uresničitev perspektivnega načrta razvoja kmetijstva. Stroji so predpogoj za uporabo optimalne agrotehnike. Brez njih je brezpomembna tako semenska služba kot tudi vsi ostali agrotehnični ukrepi. Člani zadrug so na polletnih občnih zborih pokazali izredno zanimanje in željo po raznih kmetijskih strojih. Razumljivo je torej, da bodo zadruge stroje kupovale. Brez natečaja je bilo letos odobrenih v našem okraju* 137 milijonov dinarjev za investicije v kmetijstvu. Ta zneseK je bil dodeljen iz sredstev zadružnih hranilnih ustanov in splošnega investicijskega sklada. Razen za gradnjo gospodarskih objektov in nakup opreme smo od tega porabili precej za kmetijske stroje. Doslej je bilo uporabljenih že blizu 80% odobrenih sredstev, ostalo bodo zadruge uporabile do konca letošnjega leta. Sem. niso všteti veliki zneski, ki so jih zadružne organizacije dobile na republiških in zveznih investicijskih natečajih. Pri analizi finančnega poslovanja kmetijskih zadrug na področju OZZ Novo mesto za prvo polletje 1958 je ugotovljen znaten napredek zadrug tako pri povečanju blagovnega prometa, kakor tudi pri ustvarjanju čistega dohodka. Zadnja uredba o kmetijskih zadrugah, ki predvideva, da zadruge prenehajo s poslovanjem iz nekmetijskih dejavnosti, je v prvem polletju znatno spreme-nila^ strukturo blagovnega prometa. V tem času so namreč zadruge izločile iz svojega poslovanja 39 trgovin s potrošnim blagom, 7 gostiln, 5 obrtnih dejavnosti in 1 komunalno dejavnost. Z oddvojitvijo teh dejavnosti se blagovni promet ni zmanjšal, z ozirom na povečan promet odkupa in prodajo reprodukcijskega materiala za kmetijsko proizvodnjo se je še povečal. V prvem polletju 1958 je bil ustvarjen v višini 2 milijard in 287,000.000 din. Novi traktorji in kombajni Petintrideset kmetijskih zadrug v našem okraju ima naročene za letos dvoosne Ferguson traktorje s 35 ks. Na polletnih občnih zborih so se člani teh zadrug odločili za nakup traktorjev s priključki in za nakup 9 kombajnov. — Med naročniki kombajna je tudi kmetijska zadruga Cerklje. Ker je predpogoj za naročilo kombajna, da mora imeti zadruga že strojno obdelavo zemlje,, bodo zadružniki v Cerkljah odločali še o nakupu traktorja. Kredit za zadruge Okraj bo najel kredit za kmetijske zadruge v višini 3Q milijonov din. Ta kredit bodo zadruge porabile za nakup poljedelskih strojev in za izboljšanje mehanizacije. Iz polletnih zaključkov je tudi razvidno, da je razen naraščanja blagovnega prometa naraščal tudi dohodek kmetijskih zadrug. Skupni dohodek je znašal 168,113.000 din ali 7,04% od celotnega blagovnega prometa. Ta dohodek se ni pri vseh kmetijskih zadrugah enako ustvarjal. Pod okrajnim povprečjem ustvarjanja dohodka so KZ Trebnje, Velika Loka, Sentlo/-renc, Čatež, Mirna itd. Pri navedenih zadrugah se je blagovni promet .sicer znatno povečal, dohodek pa se je zmanjšal na škodo zadružnih skladov. Sredstva, ki jih ustvarjajo KZ, kakor tudi ObLO, pa se morajo smotrno izkoriščati, predvsem v kmetijske namene. Zadrugam manjkajo kmetijski stroji, brez katerih ni mogoče organizirali sodobne kmetijske proizvodnje. Da izpopplnijo zadruge svojo mehanizacijo, bodo v kratkem prejele 45 traktorjev s potrebnimi priključki, 12 kombajnov in več manjših strojev, ki bodo delno krili potrebo po kmetijskih strojih. Prav tako bodo zadruge tudi nosilci finansiranja individualne kmetijske proizvodnje na osnovi sodelovanja med zadrugo in proizvajalcem. Višina zadružnih skladov pa ne bo zadostovala za nabavo potrebne mehanizacije v celoti, ampak bodo skladi služili le za lastno udeležbo pri najemanju investicijskih kreditov. Jože Sprajcar Je to izigravanje oblasti? Predsednik zadruge v Prekopi, ki ima bika, je prejel odločbo občine Kostanjevica — Podbočje, da bika ne sme pripuščati. O tem je obveščen tudi upravnik zadruge Cvelbar. Kljub temu so celo na seji upravnega odbora zadruge razpravljali o tem, da bil: lahko ostane za pripuščanje. 2e več kot 14 dni ni bilo zadostnega dogona plemenic na ple-menilno postajo, kar vzbuja sum, da.predsednik zadruge bika še pripušča. 2e na prvi pogled je videti, da je posredi izigravanje odloka občine, ki nima kot je videti, toliko avtoritete, da bi to preprečila. Podoben primer je v Šentjerneju, kjer ima enega bika Jože Gorenc iz Vrha, drugega pa ima kmet Učjak v Gornji Stari vasi. Na plemenilni postaji v Brezovici ni skoro nobenega dogona plemenic. Ker so dokazi, da sta oba omenjena rejca bikov izigravala predpise, bosta kazensko odgovarjala. V šentjernejski občini je še nekaj rejcev zakotnih bikov, ki na podoben način iz- igravajo predpise. Zanimivo bi bilo slišati, kaj pravijo na vse to pristojni občinski organi v obeh občinah. V eni od prihodnjih številk bomo navedli podobne primere tudi s področja ObLO Trebnje. Razpis volitev v Trebnjem Na podlagi 1. ln 2. točke Odloka o določitvi roka za razpis prvih volitev zadružnih svetov kmetijskih zadrug' (Uradni list LRS, št. 24-58) in 5. točke Navodila za volitve zadružnih svetov in upravnih odborov kmetijskih zadrug (Uradni list FLRJ. št. 23-58) upravni odbor Kmetijske zadruge Trebnje. razpisuje prve volitve \ Zadružni svet Kmetijske zadruge Trebnje za nedeljo dne tfi. novembra 195S. Volitve bodo od 7. do .13. ure na volišč h, ki jih določi volilna komisija Kmetijske zadruge Trebnje. V Trebnlem, 15. i«. 58. Predsednik upravnega orlhora kmetijske zadruge: GABRIEL PAVEL. 1. r. Ing. RADO LINZNER: Naši uspehi in neuspehi s hibridno koruzo Vrsta dobrih pomočnikov raka. •. Prvo leto prizadevnejšega pridelovanja hibridne koruze je za nami. Rezultati akcije, ki je zajela letos nekaj čez 400 ha, §o v glavnem zelo ugodni, kljub nekaterim neuspehom, in je treba setev hibridne koruze v letu 1959 razširiti vsaj na 2000 ha. Ob setvi smo govorili o pridelku 6000 kg zrna na hektar. Dosežen povprečen pridelek zrna pa znaša 6240 kg/ha. Pridelki se gibljejo od 4100 kg/ha do 8400 kg/ha. Najboljšo pridelke so dosegli v KZ Črnomelj, KZ Velika Loka, KZ Smarjcta, K Z Skocjan, KZ Dol. Toplice. (lle-nič, Lavriha, Mcdja, Debevc, Pelko), absolutno nnjboljši pridelek pa na kmetijski šoli Grm. Kljub neugodnemu vremenu v roaju je hibridna koruza prp-stala preizkušnjo in dala za 40—110% večje pridelke kot domače trdinke in zobanl. Uspehi bi bili še večji, v kolikor bi se celotna agrotehnika izvedla res tako, kot je bila planirana. Vsi neuspehi pa izhajajo ravno iz tega, ker se nI izvedla agrotehnika, ki ao Jo predvidele KZ. , USPEH JE LAHKO POPOLN LE, CE VODI PROIZVODNJO KZ! V večini primerov je bila priprava zemljišča pomanjkljiva. Oranje je bilo preplitko, saj je bilo za hibridno koruzo izvršenega samo 8% traktorskega oranja. Zemljišče tudi ni bilo nikjer do dobra skultivirano. Uporaba gnojil pa je bila skoraj v celoti prepuščena kmetovalcem, za: o tudi popolnoma nestrokovna. Večina kmetovalcev gnojil sploh ni uporabljala, nekateri pa so sipah samo dušična gnojila, drugi samo fosforna ali kalijeva. Jasno je, da s tem niso bili ustvarjeni pogoji za popolno izkoriščanje proizvodnih sposobnosti .hibridne koruzo. Največja napaka pa je bila storjena v tem, da skoraj nikjer ni bil dosežen predpisan sklop rastlin. Za sorto \vlskonzin 270 je bilo predpisano, da moramo imeti okoli 60.000 rastlin na hektar, za vviskonzin 355 A pa okoli 55.000 rastlin na hektar. Dejansko pa je bilo pu-ščenih na hektar v povprečju 40.000 rastlin. Imeli smo torej za 15~20.000 premalo rastlin na hektar. Ker nam je dala hibrid- na koruza v povprečju na 100 rastlin 126 strokov, vsak strok pa 14 dkg zrnja, pomeni, da smo na račun preredkega sklopa zapravili na hektar 2646—3528 kg zrnja. Vsi neuspehi so torej le posledica prvenstveno pomanjkljive obdelavp, gnojenja in preredkega sklopa. V nekaterih področjih Posavja (Dobova itd.), pa oo bolje sejati poznejše hibride. V glavnem lahko zaključimo, da je hibridna koruza dala pričakovan pridelek, pokazala . it-redno produktivnost, odpornost na sušo, izredno odpornost na polego in bolezni ter tudi primerno kakovost za ljudsko prehrano. NA SETEV HIBRIDNE KORUZE V LETU 1959 SE PRIPRAVIMO ZE SEDAJ! Iz navedenega je razvidno, do Je setev hibridne koruze važen gospodarski ukrep. Uspeh bo pa popolen le* tedaj, če bo v pridelovanju koruze prišlo do popolnega sodelovanja med zadrugo in proizvajalcem in bo v kooperacijski proizvodnji zagotovljena tudi popolna agrotehnika kot jo zahtevajo poedi- ne sorte. Z ozirom na razpoložljiva sredstva, ki jih zadruge že imajo ali pa jih bodo še nabavile, planiramo za prihodnje leto 2000 ha setve hibridne koruze. Sejali bomo samo sorte vviskonzin in sicer: vviskonzin 240 — 200 ha; vviskonzin 270 — 650 ha; vviskonzin 355 A — 800 ha; vviskonzin 464 A — 300 ha; vviskonzin 641 A — 50 ha. Z ozirom na kvaliteto zemljišč En možno agrotehniko ter klimatske razmere pa moramo doseči naslednje pridelke: P 'delek 4.000 kg/ha na 200 ha; Pridelek 6.000 kg/ha na 250 ha; Pridelek 7.500 kg/ha na 950 hai Pridelek 9.000 kg/ha na .ri50 ha; Pridelek lO.OOO kg/ha na 50 ha. Sorto vvipkonzin 240, ki je najzgodnejša, bomo sejali na celotnem področju okraja po rdeči detelji, v ugodnejših področjih spodnjega Posavja pa celo po ječmenu. vviskonzin 270, ki dozori približno v 115—120 dneh, bomo sejali v Suhi krajini, novomeški in trebanjski občini ter delno na področju občine Sevnica, Ta sorta je tudi primerna za osojnejše lege ugodnih koruznih področij. Wiskonzin 355 A je pri nas ra-joniran za Belo krajinu in za Posavje. Ta sorta je nekoliko višja in bolj pozna. Dozori okoli med 20.—25. septembrom. VViskonzin 464 A in vviskonzin 641 A bomo sejali v najugodnejših koruznih legah spodnjega Posavja in Bele krajine. Obe sorti sta pozni, zorita med 25. septembrom in 5. oktobrom, sta visoki in zelo produktivni. Z uvedbo teh dveh sort bodo zadovoljena tista področja, kjer se je pokazalo, da sta wiskonzin 270 in 355 A prezgodnja. ZEMLJO DOBRO PRIPRAVIMO! Koruza najbolje uspeva na srednje težkih globokih zemljah, Za pridelek zrnja na hektar: koruze, v kateri se bo zadruga obvezala izvršiti vsaj osnovno pripravo zemlje, to je oranje, kultiviranje in gnojenje z gnojili ter strojno okopavanje. V kolikor pa ne moremo orati takoj globoko, bomo ob globljem oranju tla še podrahljah. Globoko oranje ali pa globlje oranje s podrahljanjem pa ne moremo opraviti z vprežnim plugom; tukaj je traktor neobhodno potreben. Zato letos semena ne bomo dajali nobenemu, ki ne bo imel zemljišč tudi pravilno pripravljenih. Gnoj in del gnojil moramo že jeseni podorati. Le na lahkih, peščenih tleh gnojimo spomladi. Jeseni bomo podorali ves gnoj, razen tega pa še naslednje količine gnojil, dozirane na pridelek, ki ga hočemo doseči: 6.000 kg 20—30.000 kg 25—30.000ha 125 kg/ha hlevski gnoj hlevski gnoj kalijeva sol ki se spomladi hitro segrejejo. Ker ne razvija pregloboko korenin, zahteva globoko prerah-ljano zemljo v godnem stanju. Najbolje je, da za koruzo orje-mo že jeseni in sicer do globine 25—35 cm, v kolikor nam svojstva tal to dopuščajo. Zato bomo takoj sklenili pogodbo s kmetijsko zadrugo za pridelovanje 7.500 ks 25—30.000 kg 550 kg/ha 200 kg/ha p ooo kg iS—3C.000 kg 800 kg/ha tfi kg/ha Ta gnojila moramo dobro vdelati v zemljo. Zaradi popolne izvedbe optimalne agrotehnike pa morajo to fazo dela izvršiti kmetijske zadruge, ker le takrat bomo lahko z gotovostjo vedeli, da so gnojila v potrebni količini in sorazmerju uporabljena. (Se nadaljuje.) \ -Da ' * M Z ljudsko igro v novo sezono Premiera Budakovega »METEŽA« v novomeškem gledališču V ponedeljek, 27, oktobra, je novomeško gledališče počastilo Občinski praznik z uprizoritvijo ljudske igre v 4 dejanjih METEŽ, ki jo je napisal hercegovski režiser Pero Budak, prevedel Branko Rudolf in zrežiral FRANCE KRALJ. Zgodba se dogaja po prvi svetovni vojni v Liki, kjer je pisatelj preživel otroška leta. Tam Je dobil snov za oblikovanje dramskega dela v stilu ljudske igre in z vso barvitostjo kršne Like, kjer so hiše preproste, kamnite — kot je preprosto življenje liškega ljudstva. Sredi trde zime, ko metež razsaja po golih planinah in so ljudje kot prikovani v borne koče, kjer predejo, vasujejo, preklinjajo revščino, se v hiši starega Joleta odvija drama, ki globoko pretrese vso vas. Oče Jole, ki je garal v Ameriki in čuti posledice tujine na bolni nogi, ne pusti s\.'oji hčerki Maši, da bi se omožiia s fantom, ki ga je vzljubila, čeprav je revež. Hoče, da njegova. hči ne bi tako garala, kot je on sam garal v tujini, zato vsiljuje poroko z Ivanom, ki je bogat v Ameriki in s katerim je zaročena še sedem let. Ko se Ivan vrne, izve, da je Maša noseča z drugim. Pusti jo in mladi par je zadovoljen, pa tudi oče. ko vidi svojega vnuka. Razumljivo je, da bi liška hrvaščina zvenela lepše, ker pestrosti liškega dialekta ne moreš prenesti v slovenščino; zato precej humorja, poante ljudskega razuma in vsa poezija liške govorice zbledi v precej dolgoveznih stavkih. Režiser bi precej teksta brez škode za fabulo lahko črtal, posebno v 1. dejanju. Delo pa vseeno pritegne gledalca, ker je pisano toplo, značaji so jasno začrtani, prav tako okolje in ljudje.. Režiser je skušal pokazati vso poezijo, ki je v delu, vse ljudsko življenje Like na prehodu dobe, ko patriarhalnost izginja in se mlado bori s starim. Pozornost je posvečal tekstu, kjer se kaže ljudski razum v reklih in v zdravem humorju. Večjim Proslava dneva OZN v Vidmu-Krškem Pred nedavnim so v Vidmu-Krškem Ustanovili pripravljalni odbor Društva združenih narodov Ljubljana, pododbor Videm-Krško. Pobudo za ustanovitev tega odbora so dali profesorji in inženirji tehniške srednje šole, ki so pripravili vse potrebno za ustanovni občni zbor. — Na predvečer dneva Združenih narodov je bila na pobudo pripravljalnega odbora svečana proslava 13-letnice obstoja te velike organizacije v domu Svo- bode. O pomenu in vlogi Združenih narodov je govoril prof. Janez Plestenjak. — Videmski oktet je zapel nekaj pesmi, nakar so predvajali filme o delu te organizacije. Pripravljalni odbor nabira člane, tako da bo občni zbor na dan čiovečanskih pravic. Sedež pododbora bo v prostorih tehniške srednje šole, kjer bodo pripravili tudi čitalnico, ki bo propagirala vlogo in delo organizacije Združenih narodov. vlogam je dal pravilne poteze značaja, manjše so bile slabše oblikovane, da je bilo čutiti šibko vigranost. Seveda zahteva realistična scena tudi povsem realistično igro vseh. Pazil je na naravno igro, preprosto izražanje in na notranje dbživljanje oseb na odru. Morda bi vzdušje liške vasi podčrtal z res pravo liško pesmijo. Na sceni smo čutili narodopisno okolico Like. Najtežja je vloga Jole. Neusmiljenega patriarhalnega očeta, ki za vsako ceno hoče poročiti hčer s človekom, ki ga ne mara. je oblikoval Tone Gortnar. Značaj še duševno zdravega, vendar živčnega človeka, polnega prividov preteklosti, garača, je Gortnar doživeto postavil na oder. Dobro hoče svoji hčeri, ne zaveda pa se, da ima mladost svoja pota ljubezni in da se upira patriarhalnim okovom preteklosti. Tu je bil prepričljiv. Pred nami je zaživel liški oča-nec, ki nima mirne starosti in je zaradi hčere razočaran. Dobro ga je interpretiral; čeprav je tu in tam v glasu popustil, vendar je dal pravi ton tistemu vzdušju v kmečkem domu, kjer je denar vse. Značilna maska je pokazala trdega očanca, ki mu je tujina dala svoj pečat. Dobro kmečko mater Mando, ki je v življenju veliko trpela in malo užila, Je igrala M. Glonarjeva. Mirno in blago ženo, ki je tudi v odporu proti krivici čuteča, je lepo zaigrala. Tu in tam je njen kultivirani glas pravo nasprotje do ostalih igralcev, motilo pa je zatikanje besedila. Njeno hčer Mašo, dekle, ki sledi klicu srca, ne more pa premagati vpliva okolice, je oblikovala M. Lutma-nova. Umirjena, vendar polna notranjih konfliktov, trpeča, zadržana v igri — vse to so njene kvalitete, ki so odlično prišle do „BELI AZIL" v Kostanjevici Predzadnjo nedeljo je bila v iz- da je uspešno in občudovanja vedbi aosta celjskega gledališča Marijana Dolinarja v Kostanjevici na Krki premiera Grumove-ga komornega večera »Beli azil«. Bred ' rva je bila praznik slovenske besede in občinstvo jo je toplo sprejelo. Večer ima več posebnosti. Kot prvo je treba omeniti, da predstavlja ta večer prijetno srečanje z Grumovo umetniško besedo, ki predstavlja veliko literarno delo v razdobju med Cankarjem in Prežihom. Doslej je bila ta beseda širšemu krogu skoraj povsem neznana, dokler ni pred nedavnim izšel Izbor Grumove proze. Grum — nekdanji dijak novomeške gimnazije 1e bolj znan po svojem gledališkem delu »Dogodek v mestu Gogi«, ki je že zajel široki kro? slovenskega gledališkega občinstva in prešel med trajne vrednosti slovenske gledališke kulture. Dolinar je bil pravzaprav pogumen, ria se je lotil Grumove eks-presionistične proze, gaj je le-ta težje dostoDna širšemu krogu ljudi. Tako vsaj na prvi pogled! Toda to ie očitna zmota, zakaj te s prvimi stavki je dobil z občinstvom stik, ki se ni pretrgal, marveč napenjal vse do zadnje besede, tako da smemo in moramo ta izbor šteti za zelo posrečen, če ne celo izreden. Marijan Dolinar, sedaj član celjskega gledališča, to Je tistega gledališča, ki si le med slovenskim občinstvom pridobilo toliko simpatij, je pravzaprav edini, ki goji to zvrst podajanja umetniške besede. Nobenega dvoma nI. •><> din ali pa ... sal v*M%, kaj vas čaka!« Takinl In podobni razgovori so kaj pogosti. So pa tudi Izjeme. Tako je v petek, 31. oktobra, neka gospodinja (njen mož je v službi pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu) pri nakupu Jajčk, medtem ko so ostale gospodinje zahtevale od kmetice naj jih proda po 20 din, izjavila: »Jaz jih bom plačala po 23 din. kar dajte Jih. Moj otrok mora jesti jajčka!« In drug primer: Gospodinje stoje okoli kmetice, kf prodaja krompir po 15 din. ter zahtevajo naj ga proda po 12 din, kot je določena cena. Neka gospodinja (včasih je bita telefonistka na okraju), ga plača po 15 din. Pa pride tržni inšpektor mimn. »Po čem ste plačali krompir?" — »Po 12 din,« je hitri odgovor. Toda že se oglasijo ostale gospodinje. »NI res, po 15 din ga je plačala!« Gospodinja osramočena molči . .. Kot smo že rekli so taki primeri redki, prihodnjič bomo postregli s polnimi imeni gospodinj, ki bodo tako kupovale. Ostale, ki so razumele pravilnost ukrepa In to, da pomagajo le sebi, če vztrajajo pri določenih cenah, pa lahko samo pohvalimo. izraza posebno v prvi polovici njene igre. Razumnega in podjetnega fanta, mladega in revnega pastirja Pereljo je dostojno podal E. Bratož. Vaški šaljivec Tomo je našel v posrečeni igralski stvaritvi P. Ciglerja adekvaten izraz, pravi liški tip (maska!). Pravo nasprotje Joletu je Marko, Amerlkanec (režiser sam), miren, dober, ki se je uveljavil v tujini; premalo je bil karakteriziran kot kmet, vendar je igralec in režiser pokazal nasprotje z Joletom. Njegova žena Anka (M. Salijeva) je bila tip liške žene (maska in kostum !j. I. Pavšič je temperamentno igral vlogo Ivana, njunega sina. Zdi se mi, da je bila scena okrog mize, kjer pije Ivan, blizu pisateljevi zamisli, kjer so vsi pokazali z nemo igro in mimiko pravo vzdušje. Pravi tip Ličana je bil tudi V. Zabkar v vlogi Jureta. Igrali so še: I. Kranjc (Dane). F. Stirn (Ilija), M. Flaj-sova (Andja), I. Jordanova (Mara), S. Ciglerjeva (Vranjka), V. Salijeva (Marta) in J. Morav-Čeva (babica). Svetlobni park je vodil N. Pavlic, odrski mojster pa je bil L. Ivanetlč. Prof. Tone Trdan Zanimive številke Bogdan BORCI C KRPANJE MREZE V letu 1939 je bilo v Jugoslaviji 155.113 radijskih naročnikov, v preteklem Jetu pa 890.249. Konec septembra 1958 je bilo v FLRJ že milijon radijskih naročnikov. V letu 1939 so imela gledališča 1,421.000 obiskovalcev, v sezoni 1956 in 1957 pa 4,377.000. Ste-viilo obiskovalcev kinematografov je znašalo v 1939. letu 20,000.000, v letu 1952 nad 58,000.000, v lansikeim letu pa rekordno število 108 milijonov 110 tisoč obiskovalcev. V vsej državi je danes 14.000 šolskih odborov, v katerih dela nad 130.000 državljanov. V Jugoslaviji je okoli 40.000 hišnih svetov, ki imajo 140.000 članov. V letu 1939 je bilo v gostinskih in hotelskih obratih 663.395 domačih turistov, v letu 1952 se je to število povečalo na 2,522.645, v letu 1957 pa na 3,181.149 domačih gostov. Vse večja rast Ljudske tehnike »Kar je Socialistična zveza na političnem področju, je Ljudska tehnika na tehničnem področju«. Franc Leskošek-Luka V znamenju gornjega citata predsednika centralnega odbora Ljudske tehnike se je predzadnjo nedeljo razvijalo četrto plenarno zasedanje okrajnega odbora Ljudske tehnike Novo mesto. Navzočih je bilo 40 članov in nekaj gostov, med katerimi sta bila tudi predsednik Republiškega odbora ljudske tehnike M:lko Goršič in tajnik Prvinšek, od domačih oblasti pa sekretar OOSZDL Martin Zu-gelj in tovariša Cigoj in Gra-šič. Od petnajstih občinskih odborov Ljudske tehnike se plenarnega zasedanja niso udeležili zastopniki iz Semiča ki Senovega. Ing. Peter Ivanetič, predsednik, je analiziral dejavnost Ljudske tehnike v okraju in ugotovil viden korak v množičnosti Ljudske tehnike na vasi, posebno še med mladino. Vse naše delo je bilo usmerjeno v povečano tehnično vagojo v šolah in na vasi ter v organiziranje traktorskih tečajev in raznih tekmovanj. Uspelo nam je pritegniti velilko število ljudi. Iz poročila predsednika je hiilo razvidno, da je. okrajno ^rrriovanje pionirjev zajelo preko 1000 otrok in jih privabilo v naše vrste, omeniti moramo vrsto uspeliih nastopov in razstav, ustanovitev nad 40 delavnic ter izredno delavnost raznih krožkov Ljud.ske tehnike v posavskih občinah. Vse to kaže, da mladina vse bolj čuti, da je njeno mesto v vrstah Ljudske tehnike. Kmetijsko strojna komisija, v katero je vkfljučeno delo »v-tomoto društev, je zabeležila okrog 30 tečajev te stroke. Tu- di radioamaterji, model,, rji in ostale veje Ljudske tehnike niso dosti zaostajali. Sekretar Maks Sorn je pohvali/l zlasti uspehe občinskih odborov Ljudske tehnike v Žužemberku, Brežicah, Krškem in Sevnici, kjer so našli pot do vseh organizacij in oblasti, da so jim pomagali v raznih akcijah, predvsem materialno. 2al takih prijemov v Novem me*stu in Črnomlju, kjer so glede kadrov na boljšem, ni bilo opaziti. Pohvaljen je bil tudi občinski odbor Ljudske tehnike v Trebnjem, ki je z organiziranjem dneva Ljudske tehnike na, Čatežu pokaz'al pot, kako pritegniti ljudi na vasi. Delegat iz Brežic je izrazil misel, da bi bilo treba urediti prejemke traktoristov in njihovo dokončno kvalifikacijo z izpiti. V Novem mestu se bodo novembra začeli posebni tečaji za traktoriste in vodje kombajnov. Predstavniki oblasti in množičnih organizacij so nato povedali nekaj svojih misli, Pta-kar je tovariš Goršič v svojem govoru pohvalil naše delo in poudaril, da moramo v bodoče utrjevati občinske odbore Ljudske tehnike in najti stike z oblastjo, razen tega pa nenehno vzgajati nove kadre in pritegniti mladino iz tovarn. Plenum je ob zaključku sprejel več osnov za delo v zimski 1 ciči 1 15. november kot začetni datum vseh občnih zborov tovrstnih društev v okraju. Mesec Ljudske tehnike — november pa naj bi med mladino vzbudil še več zanimanja za naše delo. Delegati so zadovoljni zapuščali zasedanje, vedoč, da dosedanje delo ni bilo raman in da bomo itzpolnili nalogo, ki nam jo je zadal predsednik centralnega odbora Ljudske tehnike tovariš Luka-Leskosek. November - mesec tehnike v šolah Centralni odbor Ljudske tehnike Jugoslavije je razpisal v novembru po vsej državi akcijo, posvečeno tehniki na naših šolah. V programu te akcije so v glavnem Iste naloge, kot jih Je vsebovala lanska akcija Tehniko pionirjem ln mladini ter gre tako le za nadaljevanje lz enega Šolskega leta v drugo. V Sloveniji bomo to akcijo zaključili z Dnevom mladosti in z republiško razStavo najboljših izdelkov lz pouka tehnične vzgoje ter tehnično-vzgojne aktivnosti otrok. Prav gotovo pa ta akcija ne sme biti le naloga <. i in šol, temveč splošna naloga oblasti, ustanov, družbenih In gospodarskih organizacij. Predvsem moramo s skupnimi močmi prispevati k čim hitrejši preobrazbi pouka v osemletkah ln ostalih šolah. Za to pa so potrebna materialna sredstva, učila in druge stvari, ki omogočajo kvaliteten pouk v duhu nove šolske reforme Ena najvažnejših nalog naj bo razširitev odborov i .T po občinah, pomoč šolam pri opremljanju šolskih delavnic in učvrstitev Ljudske tehnike med mladino in pionirji, mladimi tehniki In zadružniki. V novembru naj bo več predavanj, razstav, filmskih predstav, obiskov v tovarnah in podjetjih, pri tehničnih enotah JI.A itd. Ustanovljene občinske komisije za tehnično vzeo-jo mladine bodo skupno z občinskimi odbori LT prav gotovo na-lle dovolj načinov ln oblik dela. da bo akcija v novembru res uspela. V našem okraju bodo v tem mesecu v MOKRONOGU, kjer so ob spomladanskem razpisu tekmovanja prejeli III. nagrado, svečano odprli delavnico za tehnični pouk. V si K N T J KRN E J U bo s pomočjo OPM in tamkajšnjih podjetij začela delovati tehnična delavnica. Prav tako na osemletki v S.MAR-ISTI, kjer Jim bo orodje dalo osnovo za nadaljnja delo v tehnični dejavnosti. V občini SEVNICA je oblast kupila kinoprojektor, s katerim bodo prirejali po vseh šolah filmske predstave. V ŽUŽEMBERKU so se pričeli ukvarjati v okviru L T tudi s fotografiranjem, razen tega pa nameravajo novembra začeti tudi 7. elektrotehničnim krožkom. Tu je občinski ljudski odbor pokazal posebno prizadevnost. V posavskih občinah — v SEVNICI, SENOVEM, VIDEM - KR- Športniki za praznik Pretekli teden je bilo v Novem mestu v počastitev občinskega pravnika veliko kvalitetnih ln privlačnih prireditev. To velja predvsem za športne prireditve. Letos so Športniki res precej prispevali k proslavi občinskega praznika. CENE CENE (ENE CENE CENE CENE CENE OBNE GROZNIH IN HUDETOVA /M \(,(l\ Alt A Za vsakoletni teik po ulicah Novega mesta na o>činski praznik je bilo letos prece.i zamima-ja. Udeležba je bila kar dobra. Tokrat so se tekmovanja udeležili tekači iz Ljubljane, Kočevja in Iz domačega društva Partizan. Moški so tekmovali na 1200 m dolgi progi. Start Je bil pri postaji v Brsljtnu. cilj pa na Glavnem trgu Nastopilo je 9 tekmovalcev. Za prvo BMitO in ga pokal ObLO Novo mesto sta se borila člana domačega Parti/.art« — G rožnik m Derganc. Sprva Je bil kandidat za izmagovalea še Odredov tekmovalec Udovč, pa je kasneje popustil In se moral za-ilovo!|it ■ 3. mostom. Derganc in Groznik sta tekla skupaj vse do cilja. V cilju je bil Groznik U Airino prs, boljši od Derganca, ki je prezgodaj popustil. Ta je povedal, da nI vedri, kje Je cilj, zato bo treba prihodnjič paziti, dt se ne pozabi na ciljno vrvico ali vsaj črto. Lanski zmagovalec •Teka ao. oktobra«. Vesel jz Kočevja, se 1e moral letos zadovoljiti a petim mestom. Tik pred ciijem ga Je v Ln.su prehitel še Maznik (N. mesto). Pri ženskah, ki so tekmovale na 800 m dolgi progi, so nastopile le tri tekmovalke — vse tri čla- nice novomeškega Partizana. Prva ie bila Hudetova. druga GorS-nova in tretja Kukmanova. Hu-■ letova ln Groznik sta Izboljšala lanske najboljše rezultate na teh progah. Po zaključenem teku Je predsednik sveta za telesno kulturo ObLO tov. Kovačič podHil pokale in diplome. Kot najboljši domači tekmovalec je pri moških prejel pokal Groznik, pri ženskah pa Hudetova. Pokal za najboljšega tujega tekmovalca Je prejel Udovč iz ljubljanskega Odreda. PARTIZAN : STUDENTSKI KLUB 3rl Da za občinski praznik ne bi ostali brez odbojke, ki je bila doslej ftport Številka 1 v. Novem mestu, sta se pomerili dve moštvi Partizana: študentje, člani Študentskega kluba Novo mesto m odbojkarjl Partizana. Studentska ekipa je nastopila oslabljena — brez Slmiča In Lapalneta In Je podlegla Partizanu z rezultatom 1:3. PIONIRSKI NAMIZNOTENISKI TURNIH Namiznotenlški klub ELAN Je priredil dva pionirska turnirja, razen tega pa Se manjši turnir članov. Na turnirju pionirjev je bil brez poraba zmagovalec Vanja Kastellc, za nJim pa so se Pevski zbor sevnišklh pionirjev plasirali Berger, Somrak In Gun-de. Pr pLionirkah ni bilo odločitve. Vse tri tekmovalke so se razšle z eno zmago in en t m porazom. Turkova Je premagala Mik-čevo ln izgubila z Uhlovo, slednja pa Je izgubila z Mikčevo. I SPELA REVIJA TEŽKE ATLETIKE Prav posrečena Je bila zamisel organizatorjev revije težke atletike, kajti tako so novomeške ljubitelje športa seznanili s skoraj neznanimi Športnimi panogami. Boksa že dolgo nismo videli v Novem mestu, Judu, rokoborec in dviganja uteži pa menda še nikoli, zato ni čudno, če Je bila pretekli četrtek dvorana v Domu Ljudske prosvete »koral polna. Najprfj so nastopili tekmovalci judu-japonske športne panoge, ki je dosegla velik razmah v svetu. Prikazali so umetnost padcev, umetnost obrambe pred napadalci in nato še nekaj borb za točke. Tudi rokoborba je prit nun i In pozornost številnih gledalcev. Videli smo dve borbi v klasičnem grsko-rlmskem. stilu jn eno borbo v prostem stilu. Tudi tu so nastopili državni prvaki. Ena najbolj zanimivih točk sporeda Je bila . dviganje uteži. Predstavili ao se trije kvalitetni dvigalci, državna prvaka Jenko in Colarič ter Testator. Prikazali so vse tri naclno dviganja, ki sestavljajo olimpijski triatlon — dvig tezno, v potegu In sunkoma. Nsjvee Je seveda dvignil' Colarič, ki Je absolutni d.žavnl nrvak v poltežkl kategoriji. V dvigaroju sunkoma se je zelo približal svojemu najboljšemu rezultatu — 151 kg, saj jo dvignil !M) kg težko ročko Boks Je panoga, ki je ponekod /elo priljubljena. Tu so nastopili v glavnem mlajši tekmovalci, kj sicer precej obetajo, vendar ne predstavljajo kake 'posebne kvalitete. V celoti Je revija težke atletike uspela ln dosegla svoj namen Prav bi bilo, če bi kdaj prihod njlfi pripravili le kaj podobne-ta, saj so le Športne panoge, ki h malo poznamo ali p« sploh na, r. M. • NAROČAJTE • IN SI HITE # DOLENJSKI LISTI SKEM in BREŽICAH so že lani uvedli v šolah pouk o cestno prometnih predpisi* Menimo, da bi bilo zelo priporočljivo, da bi ta vzgled povzele tudi druge šole v novomeškem okraju. Junija ob koncu šolskega leta pa »1 ptontrjl priredili tudi praktične nastope in opravili izpite. Spričo tako velikega prometa na cestah in številnih nasred je ta dejavnost LT zelo važna. Končno naj bi v mesecu tehnike v šolah pionirski odredi našli pokrovitelje, ki naj bi njihove tehnične krožke podpirali s tehničnim priborom, odpadnim materialom ui. odred osemletke v Krškem je navezal lesne stike z bližnjim letališčem In bodo v tem mesecu obiskali njihov kolektiv. Prepričani smo, da bodo v vsakem kraju podjetja, kmetijske zadruge in druge gospodarske organizacije našle možnost, da podpro take tehnične krožke In prevzamejo patronat nad njimi. Naloga v tej akciji Je tudi pridobiti strokovnjake Iz podjetij ln kolektivov, ki hi bili pripravljeni pomagati tehničnim krožkom V ŠENTJERNEJU je na primer mizar Miklavčič prevzel vodstvo mizarskega krožka, kar ie vse pohvale vredno. Občinski ljudski odbori pa naj bi v proračune za leto 19X9 vsta-vlll določene zneske tudi za tehnično dejavnost na šolah. Sedal lahko stavim« za vzgled občine Žužemberk, Sevnico ln Krško, ki iz rednih proračunskih sredstev podpirajo dejavnost na svojih lo-lah Prizadevajmo si vsi za večji razmah tehnične dejavnosti na šolahl JOŽE TRATAR Ali res že toliko znamo? Vsi smo, kot dobri in zavedni državljani, že večkrat prlso»tvo-\ali raznim sestankom. PobrskaJ-mo malo po spominu In spomnili se bomo. da na sestankih za lo-čeno m l/o sedi neko človeško čudo, ki ne sodeluje v razpravah, ne daje predlogov, ne zeha, ln tudi ne spi. Običajno kaplja znoj od njega, nateza ušesa, divje ( eika l>o nekem papir in, ki se Imenuje zapisnik In na tihem kolne, da so prav njega izvolili za — zapisnikarja. Direktor, predsednik ali šef daje tajnici navodila. Reva se muči In kljub dobri volji ne more zapisati vsega. Vedno znova vprašuje: — i uh;..■ ponovite, prosim. Vsi ti sc ne hi muelli, Če bi znali stenograflratl. V Dolenjskem llsm Je bil pretekli mesec trikrat priobčen oglas, tla priredi Društvo stenografov In strojepiscev stenograf-ki tečaj. Rezultat Je bil: pet pri javljene.-v. Prl-lavlii so samo od podjetja IMonlr In okra Ine lovske zveze. Upravičen., imo ■• rpralalii »znajo res skoraj vsi novomeški i,r,i. i sietiograflratl?« Odgr-voi latam n#l Toda nobedan potrudi, da M tnal, \ si hočemo več |e plače, toda brc/, znani« to n« bo mogoče. Pa tUdj direktorji, predsedniki In razni šorl. ali res ne čutite DObtna potrebe, da hI mali vaši uslužbenci stenogrnfl-ratl? Vsako poti let je M lahko poslalo na tečaj vsaj po enega. Član Društva stenoKrafov 1« strojepiscev Je po nekaterih p«,rt' letjlh In ustanovili sam nabiral ljudi, d.i lih |e nabral toliko, da se bo tečaj lahko začel. Saj ne trdim, ds morajo znati vs| uslužbenci stenografijo, tona v vsakem oodjetlu bi |o 'i,nklJ znal vsaj eden ali dva Ugotoviti pa moram tuku I. d.i I"' n;l* reilka pod|c(|a In ustanove. Imajo lakcga uslužbenca. n ii" n« Štev. 44 (450) »DOLENJSKI LIST« Prijetno presenečen Na sevniski osemletki sem v pogovoru s tovar;šico Taka-lovo in tovarišem Zgajnarjem zvedel: — Naša osemletka ima štiri poslopja: eno na Štajerskem in tri na Kranjskem. Pri cerkvi imamo dve poslopji, ki sta Še iz časov Marije Terezije, to je bivša »šulferajnska šola«, na štajerski strani pa je šola v graščini. Ta graščina je iz 15. in 16. stoletja. V dveh šolah gostuje vajenska šola, v eni pa pripravljalni tečaj za ekonomsko srednjo šolo in •večerni tečaj za osmi razred osemletke, oziroma prejšnjo četrto gimnazijo. Zaradi tega imamo pouk tudi v treh izmenah. Učencev imamo 862, učnih moči pa 30. — Kaj dela vaša mladina v prostati času? Imate na šoli kakšna kr ozke? — K" /kov imamo dovolj-Društvo mladih tehnikov je na tekmovanjih doseglo dve prvi mesti v republiškem merilu in eno mesto v okrajnem. Za nagrado smo' dobili orodje za opremo delavnice in fotoaparat, vreden 16.000 din. Delavnica je v šoli na gradu. Urejena je skromno, vendar je v njej veliko kipcev, ki jih delajo iz gline, ker je mavec predrag, pletenih steklenic, košar, risank, slik, rezbarij, slik in lickan j a, slik na steklu, drsalk, pa tudi smuče in vremenske hišice delajo. — Risanje in slikanje gre pri nas v novo smer, mi ie pojasnila tovarišica Takal^va. Na razstavi so dosegli lfaši pionirji lepe uspehe. — Lutke imte tudi? sem vprašal, ker sem zagledal lutkovni oder. — Da, ročne in marionete. Naredili so jih pionirji sami. Zdaj pripravljajo igrico »Zo-gioa-marogica«. — Kaj pa dramatski krožek? — Pripravlja Golievo igro »Jurček«. — Kaj dela društvo prijateljev mladine? Dobilo je stavbo za pionirsko č.talnico, ki je bila stara in slaba, zato so jo prodali. Zgradili bodo novo, v kameri bddo imeli, pionirji knjižnico in čitalnico, razen tega pa bo imela mladina še nekaj prostorov za krožke. Za zidavo imajo že pripravljenih 1 milijon 600 tisoč din. ki so jih debili za prodano zgradbo. — Imaie tudi taborniško organizacijo? — D:už:na <>Treh smrek« si je pcstavila pri Kopitarni svoj dom, Pri izgradnji je veliko prispevala mladina s prostovoljnim delom. Obisk pri sevniških pionirjih pof.a-je sjvo- — Kakor vidim ste zgradili tudi igrišče za košarko in rokomet. Ste ga zgradili sami? — Sami. Pionirji so prevozili nad 1000 kub. metrov zemlje. Les smo dobili brezplačno od gozdne uprave, pesek pa nam je dalo podjetje »Kremen ica«. Pionirji pravijo, da bodo imeli pozimi na tem igrišču drsališče. To šolsko leto bomo uredili tudi športni park. Nekaj športnih rekvizitov bomo naredili kar sami med urami ročnega dela, ker bodo tako najcenejši. — Imate svoj šolski vrt? — Šolski vrt je urejen po načrtu kmetijskega tehnika. Na njem so pionirji že posadili jagode, ribezelj, maline, jablane in drugo. Letos bodo pionirji s prostovoljnim delom uredili še toplo gredo. Vprašanj mi je zmanjkalo. Vsega tega nisem pričakoval, vendar še vedno nisem vsega zvedel. — Avtomoto zveza je priredila na naši šoli izpit iz znanja- prometnih znakov. 44 pionirjev je dobilo zlate prometne značke. Komi^ja je dejala: »Ti pionirji poznajo več prometnih znakov kot marsikateri poklicni šofer.« Po izpitu so irneli tudi tekmovanje z avtomobilčki in skiroji. — Pripravljamo se za letošnje tekmovanje Društev mladih tehnikov. Pripravljeni imamo že dve stvari. Seveda jih vam še ne izdamo. — 29. novembra bomo dobili pionirski prapor in ga prvič razvili. Ob tej priložnosti bomo sprejeli tudi_ nad 90 cicibančkov v pionirsko organizacijo. Seveda bedo moral: prej napraviti nekak izpit, pri katerem upoštevamo delovne uspeh, pridnost in ostale dejavnosti posameznika. — V petek 18. oktobra smo imeli ves dan fizkulruma tek- movanja med mezniki. Neki pionir čil v višino 150 cm. — Strelski krožek je bil pohvaljen. Navadno primanjkujejo naboji. — Namiznoteniška in šahovska sekcija tudi dobro delata. — 21. oktobra je dobila šola v gradu štedilnik za mlečno kuhinjo. V ostalih treh šolah kuhinje že dolgo delajo. Topel obrok stane 120 din mesečno, vendar ga dobi veliko učencev brezplačno. Okoli nas so, se igrali, prihajali v šolo in iz nje pionirji. Taki so kot po drugih šolah, vendar se po nečem le razlikujejo. Tu ne govore vedno: »Dajte nam denar, pa bomo kaj naredili!« ampak delajo. Z dobro voljo in dobro organizacijo se da veliko narediti. To so dokazali sevniski pionirji in že večkrat naše mladinske delovne brigade. J. P. Iz Dolenjskih Toplic Spe! sneg na Gorjancih 2. novembra zjutraj so lahko Novomeščani opazili, da je del gorjanskega grebena pokril sneg. Nič čudnega, saj je prejšnji dan deževalo in je pihal zelo močan mrzel veter. Letošnjo jesen je prekril Gorjance sneg že drugič. Te dnu so bili po posameznih vaseh stnaško-topliške občine sestaniki članov kmetijskih zadrug, na katerih'so se seznanili s pomenom zadružnih svetov in s postopkom za njih volitev. Predlagali so kandidate, ki jih bodo volili v zadružni svet. Poudarjala so, da naj bi balo izvoljenih čimveč žena, ker so dobre gospodinje in ker upravljajo velik del kmetijskega gospodarstva, zalo se bodo zn,ale uveljaviti tudi kot članice svetov. * Kmetijska zadruga namerava še letos pričeti z gradnjo večjega poslopja, kjer bi bili poleg trgovine s poljskimi pridelki in arugimi kmetijskimi potrebščinami tuda skladišče, shrambe kmetijskih strojev in še drugi prostori. Zadružniki Kmetijske zadruge Dol. Toplice so posejali 18 na italijanske pšenice ter uporabili 40 ton umetnih gnojil. Meu Velenjski rudnik Naš rudnik lignita v Velenju bo glede produktivnosti dela nemara zavzel prvo mesto v Evropi. Lani je vsak velenjski rudar nakopal povprečno 830 ton premoga, za letos pa kaže, da bo proizvodni učinek na enega rudarja presegel 900 ton, kar je 3 in pol tone dnevno. Tako bodo, kot kaže, velenjski rudarji presegli evropski rekord, ki ga ima sedaj neki nemški rudnik. Velenjski lignit ima veliko kalorično moč (1 kg da 2700 kalorij). Leta 1921 so ga nakopali komaj 100.000 ton, leta 1952 že 540.000 ton, lani pa je dal velenjski rudnik 1,600.000 ton lignita. zadružniki je bilo veliko zanimanja za setev italijanke, vendar pni setvi niso dosegli plana 23 ha. Vzrok temu je pomanjkanje zemlje za druge posevke. * Zveza borcev in krajevni muzej v Dol. Toplicah sta začela s pomočjo ObLO urejati grobišča žrtev fašizma na pokopališču / Vavti vasi. Ureditev teh gro- bišč, ki so bila že precej zapuščena, je bala nujna. Na Dan mrtvih je bila na urejentih grobovih žalna svečanost. • Gradnja športnega bazen,a dobro napreduje. Bazen je že končan; zdaj gradijo klačiinice in polagajo pritočne cevi za dotok termalne vode, medtem ko so odtočne cevi že položene. OZE GRICAR V zgodnjih Jutranjih urah 3. novembra je nepričakovano umrl tovariš Jože Griča r, direktor trgovskega podjetja. 2elezni-na v Novem mestu. Pokojnik je že dve leti boleha). Rojen je bil io. februarja 1907 v Luterškem selu pri Otočcu. Leta 1923 se je izu- čil 'a trgovskega pomočnika pri podjetju Pauser v Novem mestu. Tam je delal najprej kot pomočnik ln nato kot poslovodja vse do konca zadnje vojne. Mnogi Novomeščani se ga spominjajo iz dnevov bombardiranja Novega mesta leta 1943, ko je prizadev- Sredi neumornega deta nos je zapustil noš dobri tovariš J0ZE GRICAR DIREKTOR IN USTANOVITELJ TRGOVSKEGA W)0JETJA 2ELEZNINA, NOVO MESTO, Ostal nam bo v spominu kot vzor dela In nesebične požrtvovalnosti. Od dragega pokojnika smo se poslovili v sredo, 5. novembra, ob 15. url. Pogreb Je bil Iz mrliške vete na novomeško pokopališče. UPRAVNI 0080R, DELAVSKI SVET IN KOLEKTIV PODJETJA ZELEZNINA, NOVO MESTO no reševal zasute ljudi in imovino. Po osvoboditvi je trgovino Pauper prevzela najprej Naproza Novo mesto, tovariš uričar pa je ostal poslovodja. Ko je bilo aprila 1947 ustanovljeno v Novem mestu republiško podjetje Servis s centralo v Ljubljani, je postal tovariš Gričar prvi direktor tega podjetja v Novem mestu. Leta 1952 se Je ob sprostitvi trgovine Servis preimenoval v trgovsko podjetje Zeleznina. Pokojnik je bil torej direktor polnih ll let in pol, zato je v kolektivu Zelezni-ne povzročila njegova smrt globoko vrzel. Bil je znan gospodarski delavec vsa povojna leta do lani, ko mu je to preprečila bolezen. Od osvoboditve do leta 1957 Je bil odbornik mestnega ljudskega odbora in kasneje občinskega ljudskega odbora Novo m«« t o." Od ustanovitve Trgovinske zbornice za okraj Novo meslo je bil najprej do 195.1 njen podpredsednik, nato 3 leta predsednik ln kasneje član upravnega odbora Republiške trgovinske zbornice član odbora za šolstvo Republiške trgovske zbornice ter Je hkrati delal v raznih komisijah novomeške Trgovinske zbornice. V svojem delu se Je mnogo posvečal kadrovskemu vprašanju, predvsem se je zelo zanimal za vajence ln strokovno šolstvo. Po vojni Je bil nekaj let predsednik in tudi tajnik mestnega odbora OF. Osvobodilna fronta ga je odlikovala z Redom za požrtvovalno delo. Povsod Je bil poznan kot izredno delaven tovariš. Ko ga Je pred dvema letoma napadla zahrbtna bolezen, se je, komaj si Je malo opomogel, spet ves predal delu. Nikakor nI mogel stati ob strani in tudi to Je precej pospešilo njegovo prezgodnjo smrt. Pokojnega Jožeta Gričarja bodo novomeški trgovinski delavci močno pogrešali, kakor ga bodo množične organizacije, v katerih se Je požrtvovalno iidejstvoval. S svojim javnim delom pa bo ostal v lepem spominu vsem Novome-*čanom. Ljubljanski okraj ima največ kmetijskih zadrug Slavonija in Vojvodina sta najbolj razviti področji jugo-■■' iranskega poljedelstva. Vendar nobeden od 16 okrajev, kolikor jih ima Slavonija in Vojvodina, ni prvi glede števila splošnih kmetijskih zadrug v državi. V tem ozlru nosi rekord ljubljanski okraj, ki ima 140 kmetijskih zadrug, drugo mesto pa st delijo okraji v treh republikah: splitski, mariborski in bitoljski, ki imajo po 121 zadrug. Občinski ljudski odbor Novo mesto sporoča, da je sredi neumornega dela »mahnili tovariš J02E GRICAR, direktor trgovskega podjetja Zeleznina, dolgoletni član obHnskega ljudskega odbora, član večlh svetov, oaborov ln komisij. Vidnega javnega1'delavca bomo ohranili v trajnem spominu. ■ Novo mesto, 3. novembra 1958. Občinski ljudski odbor Novo mesto DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC AHeuSn\Vio\eAar Ci'triek, 6. novembra — Lenart i'etek. 7. novembra — Zdenka. Sobota, &. novembra — Bogomil' Nedelja, 9. nov. — Nevenka. Ponedeljek, 10. nov. — Andrej. Torek, 11. novembra — Martin Sreda, 12. novembra — Emil. SONCE; 11. novembra vzhaie once ob 6.56 zahaja ob 16.35. Dan e dolg 9 ur ln 39 minut. LUNA! 11 novembra ob 7.34 m'a i Novo mesto »Krka«: od 4. uo b 11. madžarski film »Nedeljska romanca«. Od 7. do 10. 11. francoski barvni film »Helena in možje«. Od H. do 13. 11. francoski fiim »Na smrt obsojeni je pobegnil«. BREZICE; 7. in 8. 11. Italijanski film »VITELONI«. 9. in 10. 11. jugoslovanski film »MALI ČLOVEK«. ČRNOMELJ: 7. 11 ameriški film »ZENE ORKESTRA«. 8. in 9. 11. i tal i lanski cinemaseopski film »OČETJE IN OTROCI«. KOSTANJEVICA: 9. 11. ruski film »VESELE ZGODBE VOJAKA BROVKINA«. METLIKA; 8. in 9 11. noliski film »KANAL«. 12. 11. ameriški film »KO ODIDEM«. MOKRONOG: 8 in 9. 11. mehiški film »MEHIKA V PESMI«. SEMIČ: 9 H. ameriški barvni film »DŽUNGLA«. SEVNICA: 8. in 9. 11. ameriški film »ZGODBA O GLEENU MIL- LERJU«. STRA2A: 8. 11. »SRCE LAŽNO BIJE«. 9. 11. »MAHAJLO STRO-GOV« TREBNJE: 8. in 9. 11. nemški film »LUC LJUBEZNI«. Predstava v nedello ob 16. in 19. I ZuZEMBERK; 9. 11. angleški film »VIŠEK NEVARNOSTI«. Ob smrti tovariša Žena, očeta Gimnazijske tajnice v Novem mestu, je poklonil gimnazijski profesorski zbor namesto venca na grob pokojniku 2000 din Dijaški kuhinji v Novem mestu. Iskrena hvala! Dijaška kuhinja Novo mesto Prisrčno se zahvaljujem vsem prijateljem, znancem in sosedom, kj so nam ob nenadni izgurJ-; na-Se mame, stare mame IVANE NO LIM AL izkazali toliko pozornosti tn Izrekli sožalje, kakor tudi vsem tistim, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo novomeškim pevcem za žalostinke ter Dragici Zbačnikovi za ganljive poslovilne besede. Iskrena hvalo tudi vsem darovalcem, vencev in cvetja. Zahvalo smo dolžni zdravnikom in ostalemu osebju Splošne bolnišnice v Novem mestu, ki so se trudili ohraniti jo pri življenju ln so ji lajšali trpljenje. Družina Murn-Nolimal. Novo mesto. Zagorje. Ob smrti naSega dragega očeta IVANA FABJANA se najlepše zahvaljujemo osebju kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Novem mestu, ki mu je tako požrtvovalno lajšalo bolečine in ga sikušalo ohraniti pri življenju. Posebno zahvalo smo dolžnf primariju dr. Bajcu. Zahvaljujemo se tudi Gasilskemu društvu Maharovec za častno stražo in organizacijo pogrebi. Fabjanovl 133351131 KREVS KAROLINA lz Bišk« vasi p. Mirna peč preklicujem, da bi družina Ivkovičeva j«lla crknjenega prašiča, ker to ni res. Upravni odbor Novomeške opekarne Zalog razpisuje mesto uslužbenca za splošni sektor. Nastop službe zaželen 1. januarja 1959. Interesenti naj pošljejo ponudb? z navedbo priporočil na upravo Novomeške opekarne Zalog pošta Novo mesto, p. p. 10, Plača po dogovoru. Upravni odbor Novomeške opekarne Zalog ,o Prodam elektromotor 9 KS ali zamenjam za bencinski motor. Prodam turbino na 9 KS. Barbo Jože. Radna vas 16 p. Trebelno. Dvostanovanjska hiša z loka-I lom, vseljlva. naprodaj v Novem mestu. Naslov v upravi Dolenj-I skega lista (654-58). Prodam njive in pašnike po 30 din m* ob Ratgovskl cesti. Interesenti naj se zglasljo pri Francu Peru, gostilničarju v Novem mestu. Kupim kozolec dvojnik na 2—3 okna. Naslov v upravi lista (653-58). Mirna uslužbenka išče sobo pod vsakimi pogoji. Ponudbe na upravo lista pod »Skromno« (655-58). NOVO MESTO V Času od 24. do 31 10. je bilo rojenih 19 dečkov in 6 deklic. Porok ni bilo. Umrli so: Janez Hrovatič, užit-kar iz Koroške vast. 69 let. Anton Stricelj. posestnik iz Osoinika. 30 let. Neža Furman, posestnica iz Sred. Grčevja, 57 let. Niko Ba-dovinac, kmet iz Badovincev, 52 let. Antonija Sile. gospodinja iz Novega mesta. 60 let. GOTNA VAS Rojen Je,bil 1 deček. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ljudmila Se-levšek iz Tržišča — dečka. Marija Dragman iz Kruševca — deklico, Roza Zupane z Brega — dečka. Fani Hrovat iz Dol Toplic — dečka, Breda Serini iz Straže — deklico, Marija Dragan iz Golobi-njeka — dečka, Marija Stopar iz Orehovice — dečka. Vera Rajer iz Dol. Kamene — dečka, Neža Ro-dič iz Dol. Straže — dečka, Iva Bavčar iz Novega mesta — dečka, Jožefa Sutar iz Gor. Gradišča — deklico. Zofija Panjan iz Črnom- lja — deklico, Ivanka Gril tz Do-bindola — deklico. Marija Bavdaž iz Novega mesta — deklico, Marija -Prosenik iz Cviblja — dečka, Pavla Lukšič iz Novega mesta — deklico Ana Kocjan iz Klenovika — dečka, Marija Gradeščak lz Metlike — 2 deklici. Bernardka Velše iz Stranske vasi — dečka in Angela Kraševac iz Mikote — deklico. KRONIKA«NESR£C Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Katarina Crnič, žena Posestnika iz Tribuš, ie padla z voza in si poškodovala levo nogo. Avgust Berus, delavec iz Novega mesta, se je poparil z vrelo vodo po obeh nogah. Alojza Avsenika, zidarja iz Drganjih sel, so porinili v ogenj, kjer je dobil opekline po desni nogi. Ana Turk. delavka s Sel. je padla pod voz in si poškodovala trebuh. Marija Marinčič, žena uookoienca iz Prelesja, si je s črepinjami poškodovala peto leve noge. Božidar Bele, mizarski vajenec iz Stoplč, je pri telovadbi padel in si poškodoval desno koleno. Se tako ravna z otrokom? 28. septembra so pasli pastirčki na dobelskih travnikih ob Krki pri Kostanjevici svojo živimo. Med veselo igro otrok je krava, last C. J. iz Dob, šla čez mejaš. Stanko Vodopivec, posestnikov sin,, je od doma videl, da se krava pase po njihovem travniku. Prišel je s smehljajočim se obrazom do pastirčkov in dejal 7-letnemu Janku Cimr-manu, naj mu da svojo palico. Peljal ga je nato za roko od mejnika do meljlniiika, pri vsakem kamnu pa ga je vprašal: »Kaj je to?« Otrok je moral odgovoriti: »Mejnik«. Ko je tako 7-letnemu otroku razkazal mejn.ike, gp je zgrabili in odvlekel za Krko, kjer ga ije v grapi, od koder se ni videlo na cesto, s palico premlalil. Otrok je vpil na vse grlo, ker mu je rekel Vodopivec, da ga bo vrgel v Krko. Otroci so se prestrašili. Mala Anica, kateri je pred 5 leti umrla mama in je lansko jtsen prav na ta način padla v roke Vodopivcu, je vsa > plašen« pritekla povedat kaj se godi. Pred nekaj let it je Vodopivec pretepel na tak način tudi brata J. F. In J. J. AU rje častno »a moža, ki je poročen in ima svojo družino, da poskuša svojo moč na ubo- gem otroku, ki &e ne more braniti? Janko Cimrman je kot dojenček prebolel otroško paralizo, ki mu je pustila trajne posledice. Pred dobrim mesecem se je vrnil iz kolonije, ka- mor je bil poslan, zaradi slabotnega zdravja. Prijatelji mladine, kaj porečete k takemu brezdušnemu početju?! D. Vajenci, šola in znanje Pri pomočniških izpitih je opaziti, da vajenci predmeti iz stroke, ki so se jih učili v šoli še znajo, njihovo znanje z ostalih področij pa je zelo žalostna. Pri izpitu dobe tudi nekaj vprašanj iz družbeno političnega področja in upravne ureditve FLRJ. Vprašanja so: kaj je sindikat (to ve redko kateri), kaj je so-i mino zavarovanje (večina ga istoveti s posredovalnico za delo), kaj je delavsko upravljanje in kdo upravlja podjetje (odgovarjajo, da direktor ali pa celo banka), kakšne dolžnosti opravlja delovni inšpektor (r. igi odgovorijo, da je njegova dolžnost kontrolirati delavce, da niso pijani in da pravočasno pridejo na delo). Predmete, ki zajemajo malo tirej navedeno gradivo lz zakonodaje in državne uprave, imajo vajenci le dva do trikrat na leto. Razumljivo je, da v tako kratkem času ne morejo vsega zajeti, posebno kmečka mladina. Nujno bi bilo, da bi se tega vprašanja lotil Svet za šolstvo. Presenetljivi kolesarji V vasi Osipaonice pri Smede-revu v Srbiji živita invalida Branković in Marjanovič. Prvi je mrtvouden in ne more hoditi, drugi pa je slep. Ne eden ne drugi bi sam ne mogel voziti kolo, zato pa ga vozita »kolektivno«. Branko vodi kolo, Marjanovič, ki je slep, pa sedi zadaj v košari in obrača pedale. V mestecu Stocu v Hercegovini pa živi 30-letni Husnija Haj-darović, ki je oslepel že kot otrok. Husnija se brez sleherne pomoči in povsem zanesljivo vozi s kolesom po ulicah svojega mesta. Noto dirke v Brezah Kakor vsako leto so bile tudi letos v Brežicah tradicionalne moto dirke v počastitev praznika obflne Brežice. Tudi letos so se dirk udeležili vozači AMD Brežice. Trbovlje. Hrastnik, Kočevje, Novo mesto ln številnih društev lz Hrvatske. Prireditev ki Je bila organizirana po domačem AMD Je zelo dobro uspela. Proga je dolga 2600 metrov ln Je zaradi ŠAH RAZPJS POLFIN ALN1H TURNIRJEV Ker Je za letošnje prvenstvo Novega mesta v Šahu precejšnje zanimanje in da še poživi šahovsko življenje, Je odbor Šahovskega društva Novo mesto sklenil razpisati tri polflnalne turnirje /a prvenstvo Novega mesta. Vs trije turnirji se bodo pričeli že ta teden in to turnir tretjekate-gorntkov danes 6. novembra ob 20. uri v kavarni na Glavnem trgu. Ist| dan In ob ist! url bo tudi začetek drugega polflnalncga turnirja, na katerega so vabljeni vsi šahisti. tudi brez kategorije Tretji poirlnalnl turnir, ki bo obenem mladinsko prvenstvo Novega mesta, se bo začel v petek 7. novembra ob 16. url na gimnaziji. Prijavijo naj se vsi mladinci — šahisti, ne glede na vrsto Sole. V flnaju prvenstva Novegn mesta, ki se bo začelo decembra, bodo rnzen pVvo" in di ugokategor-nikov, ki imajo direkten vstop, igrali Se; prvih Sest na turnirju 1 retjekategornikov ler po dva pr-vopiaslrana na'turnirju četrto ln brezkategornlkov in na turnirju za mladinsko prvenstvo Novega me«ta, ŠAHISTI, PRIJAVITE SE ZA TURNIRJE! številnih zavojev ln podlage zelo težavna ter je od vozačev zahtevala popolno obvladanje vozil. Razen manjših padcev ni bilo večjih nesreč ln so znani dirkači kot Urek, strle, Bivlc ln Draksler dosegli odlične rezultate. REZULTATI MOTO DIRK 1 MOPEDI do 50 ccm: 2 kroga- 1. Perkman Niko (Brež.) 7,00,6, 2 Pleničar Jamez j7 na festivalu v Cannesn. Rojen je bil v okolici Zvor-nika Ostal je že zelo zgodaj čisto sam in si kot slaboten otrok nekako* začel služiti eruh. Njegovi vrstniki so hodili v solo, on je pa varoval /-ivino na paši ali delal na dvoriščih vaških gospodarjev. Iz leta v leto. Ko pa so letos fantje v, njegovi vasi začeli govoriti o delovni akciji na avto cesti, niti za hip ni premišljeval. Vedel je, da po redni poti ne bo prišel daleč. Gospodar b; zvedel... Zato je v zavetju tople julijske noči zginil iz hleva, v katerem je spal. v temo, kakor da beži z robije, na katero je bil po krivici obsojen. Kam. tega še ni vedel. Vedel pa je, da nekje daleč, kilometre in kilometre od njegove vasi, prav taki fantje in dekleta, kot je on, ■■»rostovolino gradijo novo, veliko cesto, in da za svoje delo mimo raznih priznanj dobijo tudi novo ohvnozejeno uniformo. Sel je peš. spraševal za pot, ustavljal vozove in kami6ne. Nekega dne je tako ustavil kamion podjetja, ki ga je odpeljal naravnost na Otočec, Poslovodja je sklenil, da ga obdržijo. Priskrbeli so mu hrano v njihovi menzi in mu dali nekaj obleke. Vendar to še ni bila prava rešitev. Zgodbo tega dečka prelepih modrih oči je slišal tudi komandant glavnega štaba mladinskih brigad Mića Novkovič. »Jutri pridi k nam, dečko! Postal boš pravi brigadir, z novo umformo. Potrebujemo dobrega kurirja.« Dečkov obraz je čudovito zasijal. \ In sedaj resen in molčeč, s koraki, ki spominjajo na hojo odraslega človeka, vsak dan meri pot do pošte v sosednjem mestu. Da ga vidite, kako natanko zna overiti vsako priznanico. Ta deček s pašnikov... Iw«i Čehič Prestavljali so hribe in jih znova gradili tam, kjer je to bilo potrebno. Juriš je sledil jurišu, na grafikonu pa so rasli kufriki, tisoče, desettisoče kubikov. Tu je mlada generacija naših narodov znova potrdila, da prav v ničemer ne zaostaja za borbenostjo Skojevcev ln za požrtvovalnim poletom ter ljubeznijo do domovine, ki jo je tako plemenito izpričal v osvobodilni vojni naš mladi rod. ov»fte novice Poročanje pred 130 leti 12. maja 1821. leta so bili v Ljubljani podpisali dokument kongresa »Svete aliance« (zveze), ki sta mu ruski car Aleksander in avstrijski cesar Franc pripisovala izreden pomen. Ta dva vladarja, udeleženca kongresa Aliance sta namreč sodila, da je s tem dokumentom enkrat za vselej odstranjena nevarnost od kakršne koli akcije cesarja •Napoleona, ki je živel v pregnanstvu na otoku sv. Helene. Cesarja pa niSta vedela, da je odlok kongresa glede Napoleona docela nepotreben, kajti Napoleon je umrl že 5. maja 1821, torej teden dni pred podpisom »ljubljanske deklaracije«. Novico o Napoleonovi smrti pa je Evropa zvedela šele proti koncu maja, kajti z otoka sv. Helene ie potovala Z ladjo do Londona 3 tedne, zatem je pa bilo treba še deset dni, da se je razvedela po Evropi. 29. novembra letos bo okrajna lovska zveza Novo meslo prvič razvila svoj prapor. Ta slovesnost bo združena z vsakoletno lovsko brakado na Frati. Tu bo tudi slavnostna seja okrajne lovske zveze, komemoracija padlim borcem-partizanom,* kurili pa bodo ob spomeniku tudi kres. Naša okrajna lovska zveza bo prva jugoslovanska lovska organizacija, kd bo imela svoj prapor. * Le-tos je v naših loviščih malo zajcev, ker je lansko prvo leglo uničil mraz pa tudi zajčja bolezen tulamerija redči njihove vrste. Ta bolezen je razširjena najbolj na Hrvaškem in v Srbiji. Domnevajo, da jo prenaša pižmovka, ki je bila leta 1862 prenesena iz Colorada (Amerika) na Češko in se nato razširila ob rekah do nas. * Letos je v naših krajih manj divjih prašičev kot prejšnja leta, ker se selijo proti Goriškem. Tudi divjih sadežev je bilo letos dovolj, zato prašiči ne prihajajo na polja. NaSi Gorjanci so po svojem sestavu slični Pohorju, zato imajo lahko tudi isto živalstvo. Tu so opazili že divje peteline in dva gamsa. Nesreča pa je v tem, da na to področje vdirajo hrvaški lovci, ki napravijo precej škode. * Prejšnji mesec so bile v Trebnjem, v Črnomlju in v Novem mestu ocenitve lovskih psov goničev. Sodniki republiške lovske zveze so ocenjevali telesno konstrukcijo in terensko delo psov. Namen teh ocen.; . auj j©, da bodo čimbolj izboljšali pasme lovskih psov. t * Letos je bilo odkritih na področju lovske družine Trebelno več divjih lovcev. Lovili so v zanke' in s puškami. Povzročili so okoli 70.000 din škode na divjadi. Divje lovce je odkril logar Danijel Cop iz mokronoške lovske družine. Zasledoval jih je dve leti, da je zbral dovolj dokazov o njihovem delovanju. S pomočjo Ljudske milice je bila nato organizirana hajka po vasi. Zaplenjenih je bilo 15 strelnih orožij. V nedeljo 26. oktobra je bila otvoritev lovske koče v Brezovi rebri nad Frato. Koča ima 30 ležišč, zgradila pa jo je lovska družina Novo mesto. Stala je 800 tisoč dinarjev. Okrogle OGENJ POD SNEGOM Nedavno umrli slavni francoski igralec Saša Guitry se je bil nazadnje poročil v svojem osemdesetem letu. Prijateljem je svoj malo čudni korak takole pojasnil: »Kaj se čudite? Sneg na strehi ni dokaz, da notri, na ognjišču ne gori ogenj!* NOVA MOC V PODJETJU »Tovariši in tnvarišice, na' še podjetje je dobilo novega blagajnika. Mislim, da mi ni treba govoriti o ttjem, saj go. toro bprc*<* -fnc-M'i ...i- ■ Strelci za občinski praznik Sbrelcl so občinski praznik občine Novo mesto proslavili s tekmovanjem za prehodni pokal mestne občine. Letošnje tekmovanje je organiziral lanskoletni zmagovalec strelske družine »Pionir«. Udeležba na tekmovanju je bila Zadovoljiva. Tekmovanje se je t.rlvijalo v streljanju z. 'zračno i; s< prebudil iz neznanega vzroka. Domačini sr porekli tedaj, da ga je nekaj .:• Car«] . \ nihče razen župnika in cerkovnika si ni upal približati se zvoniku. V njegovi višini je namreč Živela ubogu deklica, preplašena in samotna, ki sta io ta dva človeka na skrivaj hranila. Tam jc ostala vse od odhoda nem kil čet. Takrat si je nekega več"ra Župnik iz-jpoeodil od peka vozilo in svojo ujetnico osebno odpel ja do Rouena. Pred mestnimi vrati jo je duhovnik objel, ona pa je skočila z voza ln Jadrno odhlteln do lavne hiše, kjer je njena gospodarica z.e mislila, da jo mrtva. I I Nekaj časa zatem jr prišel domoljub ki nI imel predsodkov in ki jo le n vzljubil zavoljo njenega junn';ke:;a dejanj >. poleni pa zaradi nje anie; poročil i" K' i'1 napravil iz nje gospo, VJ je Veljal.i prav toliko kot mnogi.- drugo..